ZGODOVINA NA MATURI 1

Transkripcija

1 ZGODOVINA NA MATURI 1

2 1. MATURITETNA TEMA: OD MESTNIH DRŽAVIC DO PRVIH IMPERIJEV PRAZGODOVINA ALI PRAVEK 2. Zajema 98% zgodovinskega dogajanja (materialni zgodovinski viri) začetek z učlovečenjem človeka, traja od nastanka prvih držav 3. Prazgodovino delimo na dve podobdobji: a) kamene dobe: 1- paleolitik (stara kamena doba) (2 milj let pr.n.š.) 2- mezolitik (srednja kamena doba) ( let pr.n.š.) 3- neolitik (mlajša kamena doba) (8.000-kovin) b) kovinske dobe: 1- bakrena doba 2- bronasta doba (baker+kositer(10-30%)) 3- železna doba (1) stara oz. haltštatska (Haltstadt, Nemčija) (2) mlajša oz. latenska (Latene, Švica) 4. Paleolitik a) nastanek in razvoj človeka: 1- teorije: znanstvene, mitološke 2- človečnjaki/primati (avstralopitek - južna opica) homo habilis(2 milj spretni človek, ml.) homo erectus(1,6 milj.-pokončni človek) arhaični homo sapiens (star misleči človek) NEANDERTALEC (Neandertal, Düseldorf) 1700ml. Homo sapiens sapiens (sodobni misleči človek) 5. ŽIVLJENJE V PALEOLITIKU IN MEZOLITIKU PALEOLITIK(stara MEZOLITIK (srednja kamena doba) kamena doba) Čas trajanja 2 milijona pr.kr. do pr.kr Bivališča Drevesa,jame Zemljanke (obala, reke), kolibe iz kosti, lesa Preživljanje Lov, nabiralništvo Lov, nabiralništvo, ribolov Družba horde rodovi (10) bratstvo(10) PLEME (rodovno-plemenska družbena ureditev) vodi plemenski poglavar (selitve, lov, rešitve, spori, voj. pohodi) pomaga svet rodovnih poglavarjev Orožje, orodje Kopje, lok, kamen kopje, lok, pestnjak prodnjak, les, kost verovanje Animizem-duša Animizem, totemizem (verovanje v živalske in rastlinske prednike) (tabu- rod jamskega medveda ne sme ubijati jamskega medveda) Največja ogenj trnek, drevaki, vrše (košare) mreže, pridobitev udomačitev psa 2

3 6. NEOLITSKA REVOLUCIJA a) začetki poljedelstva v pasu rodovitnega polmeseca (Jutrovo, Levanta, Orient, Bližnji vzhod) 1- vzroki in pogoji: (1) dovolj padavin-900 mm/ kvadratni meter (2) pradomovina divjih žit (3) naraste število prebivalstva, ki se ni sposobno preživljati le z lovom in nabiralništvom 2- vrste poljedelstva (1) požigalniško poljedelstvo/motično/selilno kasneje: (2) ralno (3) namakalno (4) plužno 3- dela poljedelcev:setev žetev mlačev nečkanje mletje peka kruh 4- udomačitev živali: ovce, kokoši mešano kmetijstvo 5- obrti: lončarska, tekstilna (predenje tkanje barvanje) b) stalna naselitev-vasi, podobne mestom zaradi obzidja (Jeriho) c) družbene spremembe: 1- velike družine 2- matriarhat- vodilna vloga ženske 3- pojav lastnine (1) družbena (zemlja) (2) zasebna (hiša, obleke) 4- ravnajo se po nezapisanih zakonih, ki se prenašajo iz roda v rod in to imenujemo običajno pravo d) religija: Verujejo v naravne pojave (sonce, dež,veter) kult narave, kult Vener PRVE VISOKE KULTURE ali CIVILIZACIJE Življenje v kovinskih dobah 1. Bakrena doba 9. tisoč. pr. Kr. Anatolija samorodni Cu tolčenje segrevanje taljenje so postopki, s katerimi so pridobivali baker- sledijo si od najbolj primitivnega do najbolj zahtevnega. V 5. tisočletju se povpraševanje po bakru poveča in ga pridobivajo na širšem območju, ki se imenuje bakreni pas (zemljevid U/42) Uporaba bakra se razširi v Evropo, Egipt 2. Bronasta doba 4. tisoč pr. Kr. Bližnji Vzhod (začetki visokih civilizacij)bakru dodajo 1030% kositra in nastane zlitina bron, ki je velik bolj trdna od bakra, zato bolj primerna za orodje in orožje. 3. Železna doba 5. tisoč pr. Kr. najprej so uporabljali meteorno(neobdelano) železo 4. tisoč. segrevanje 2. tisoč. jeklenje- jeklo- najbolj čisto železo. 4. Izoblikujejo se novi poklici in nove dejavnosti: a) rudarji b) kovači c) trgovci (konji so tovorne živali) 3

4 5. Gospodarstvo: a) obrt ( METALURGIJA, RUDARSTVO) b) trgovina naturalno gospodarstvo (blago za blago), denarno (7. stol. pr.kr.) druga delitev dela tretja delitev dela Trgovina se izoblikuje zaradi presežkov in pomanjkanja dobrin na določenih področjih, vodilni sloj pa je z njo želel tudi obogateti. 6. Urbanizacija nastanek prvih mest ob rekah, kovačnicah, rudnikih 7. Družbene spremembe: a) razslojevanje družbe: 1- plemstvo (vodilni) 2- srednji sloj (trgovci, obrtniki) 3- nižji sloj (kmetje, sužnji) vojni ujetniki 4- patriarhat- vodilno vlogo v družini ima oče, dednost otrok se določa po očetovi liniji (1) patriarhalno suženjstvo (sužnji živijo v družini) 5- plemena se začnejo povezovati, nastanejo plemenske zveze-ljudstva. Ljudstvo nima soje države,nima knjižnega jezika, nima knjižnih del 6- vojaška demokracija (način vodenja, ko se poglavarji posvetujejo o pomembnih stvareh z vojaškimi bojevniki 8. Religija ali verovanje kult vladarjev plemstvo knezi trgovci, obrtniki, kmeti sužnji ( vojni ujetniki) PRVE VISOKE CIVILIZACIJE NASTANEJO OB REKAH MEZOPOTAMIJE- Začetki namakalnega poljedelstva (U/44) 1. Čas in prostor prvih civilizacij a) Začetki v 5. tisoč. pr.n.št. ob konicah pasu rodovitnega polmeseca, b) Naravne razmere/pogoji za nastanek 1- vodnate reke, ki poplavljajo 2- rodovitna prst 3- malo dežja, veliko sonca 4

5 4- trgovina 5- nastanek države (zgornji Nil-spodaj, spodnji Nil-zgoraj) 2. Irigacijsko poljedelstvo v Egiptu a) naravne razmere: 1- enakomerno spuščanje Nilove doline 2- napovedovanje poplav (junij (enakonočje) oktober) b) namakalna dela in organizacija namakalnih del: 1- naravno namakanje, vsaka vas je posebej organizirala dela 2- naraščanje števila prebivalstva-umetno namakanje v notranjosti s pomočjo jarkov, kanalov, bazenov, šadufov (vedra), sakij (vodna kolesa) felahi (egipčanski kmetje) c) vrsta namakanja: bazensko namakanje, ena žetev letno 3. Irigacijsko poljedelstvo v Mezopotamiji a) naravne razmere: 1- več sonca 2- globoka rečna korita v zg. toku, sp.tok-ravnina-nasipavanje materiala 3- nenapovedane poplave odvisna od taljenja snega v Anatolskih gorah b) namakalna dela in organizacija del 1- gradili so kanale, prekope, nasipe, zbiralnike vode 2- dela je načrtoval sloj plemstva s svečenikom iz zigurata (tempelj), nadzorovali so uradniki in vojaki. Okoli zigurata se naselijo trgovci, obrtniki, uradniki in nastane mesto, ki si podredi podeželje in tako nastanejo mestne državice Ur, Uruk, Babilon, Kiš c) izum pisave (klinopis)za lažje pobiranje davkov d) celoletno namakanje, 2 žetvi e) gojili so iste rastline kot v Egiptu razen oljke in papirusovega trsa 4. Namakalno poljedelstvo se razvije tudi ob reki Ind v 3. tisočletju pr.kr., ob reki Huang-Ho na Kitajskem 2. tisoč.pr.kr in v 1.tisoč.pr.Kr v srednji Ameriki vrsta namakanja začetek poplav organizator namakalnih del rastline, ki so jih gojili Egipt bazensko junija vas faraoni por,papirusov trs,oljke,pšenica Mezopotamija celoletno Nenapovedane(april) vladar svečenik solata,pšenica,por,grah Državna organizacija in uprava v Egiptu 1. Države Bližnjega vzhoda so urejene kot orientalne despotovine. 2. Kralj/faraon (velika hiša) je vladal kot despot ima vrhovno zakonodajno, vojaško, upravno, sodno, svečeniško oblast. 3. Uradništvo izvršuje kraljeve ukaze in je urejeno hierarhično: (1) faraon (2) vezir (3) predstojniki kraljevih uradov (za vojsko, gradnje, plovbo) 5

6 (4) predstojniki okrožij ali nomov, župani mest, predstojniki kraljevih žitnic, kraljevi pisarji (5) upravni uradniki imajo sodno oblast 4. Vojska-njene naloge so skrb za red, mir, osvajalna in obrambna vloga, oprema vojakov, oproščeni svečeniki, sužnji, odvisni kmetje; urejena je hierarhično: a) faraon najvišji vojaški poveljnik b) vezir c) upravniki vojaških zadev (polkovnik, predstojnik skladišča orožja) d) častniki (najnižji poveljujejo enoti 50 mož) 5. Svečeniki opravljali so verske obrede, upravljali premoženje svetišč, ukvarjali so se z znanostjo, pismenostjo; Imajo privilegije: niso obdavčeni, niso vojaki Družbena ureditev- sužnjelastniška družba Hierarhična ureditev Politični pregled Egipta 1. Raziskovalci: 1- Herodot 2- Maneto (preddinastično in dinastično obdobje) pr.Kr. 31 dinastij PLEMSTVO MEŠČANSTVO (obrtniki,umetniki, trgovci) KMETJE ODVISNI KMETJE (obdelujejo veleposest faraonov, svečenikov,.. opravljajo glavna gradbena dela) SUŽNJI (manj kot kmetov) delali so v kamnolomih, poljih, orientalno suženjstvo 3- Champolion (razvozlal je hieroglife-kamen iz Rosette) 2. Staroegiptovska država: 6

7 a) V 4.tisoč. naraste število prebivalstva, zato nastaneta dve egiptovski državi: Zg. in Sp. Egipt b) Okoli leta 3100 jih je združil faraon Narmer/Menes nastanek Staroegiptovske države. Bila je razdeljena na 42 nomov, ki so jih vodili nomarhi. Prestolnica je bila v Menfis-u. Faraone so pokopavali v piramide. Najstarejša piramida je Džoserjeva piramida, največje piramide pa so za gradili faraoni 3. in 4. dinastije )Keopsova (največja), Kefrenova, Mikerinova piramida. Pred piramidami je Sfinga, ki jih čuva. Država propade, ker se okrepijo nomarhi, ki prevzamejo oblast 3. Prvo vmesno obdobje: Država je zopet razdeljena na zgornji in spodnji Egipt. 4. Srednjeegiptovska država združijo jo knezi iz mesta Tebe Najpomembnejša dinastija dinastija Sezostris III. državo širi na jug (Nubija ali Kuš), na vzhod do Sinaja centralizacija uprave v mestu Tebe ustvari 3 upravne enote za zg., sr. in sp. Egipt. 5. Drugo vmesno obdobje Severni del Egipta zavzamejo Hiksi. V južnem Egiptu vladajo tebanski knezi. 6. Novoegiptovska država (16.st-11.st.pr.n.š.) združi faraon Ahmoze 18. dinastija Največji obseg države v času Tutmozis-a ( km2) Na jugu do Sudana, na vzhodu do Izraela, Sirije in severa Mezopotamije.Hačepsut Amenofis IV. je izvedel versko reformo-monoteizem (verovanje v enega boga,v sončno energijo, Aton-a), Vzroki za monoteizem:oslabiti svečenike Amon- Raja. Žena Nefreteti( lepotica, ki prihaja) Nasledil ga je zet Tutankamon- uvede politeizem-verovanje v več bogov. H. Carter in prekletstvoumiranje odprave ob odkrivanju. Posmrtna maska iz zlata(simbol sonca) in modrega kamna(lapis lazuli) simbol neba Pomembni vladarji 19. dinastije: Ramzes II. : -Egipt je doživel kulturni, gospodarski in politični razcvet - prestolnica Tanis v delti -arhitektura( Ramzesovo mesto, Pitom, templji) - državo napadajo Libijci in Širdanci z egejskih otokov -spopad s HETITI - pri KADEŠU (prva mirovna pogodba v zgodovini in 1. delitev sveta na interesna območja) 20. dinastija: Ramzes III- ljudstva iz morja ( nosilci kulture žarnih grobišč iz JV Evrope gredo v Sirijo, Egipt)ogrožajo Egipt, odbiti se naselijo na sirskih obalah. 7. Tretje vmesno obdobje: 1- začne se po izumrtju 20. dinastije( upor delavcev, ki so gradili piramide, saj jih niso plačevali. Zato so izropali grobnice. Ohranjena ostala Tutankamonova, saj je vhod zalilo neurje s pekom in jo zasipalo. Odkrita že pred Carterjem, saj je bila delno izropana, ohranjen le sarkofag z mumijo in zlato masko- vraževerni roparji. 2- jug Egipta zavzame Nubija 3- sever osvojijo Asirci 8. Poznoegiptovska država: a) Začne se, ko zavlada 25. dinastija faraoni iz Nubije»črni faraoni«b) 26. dinastija SAITI SAITSKA DRŽAVA 1- najemniška vojska (Libijci) 2- navezujejo stike z Grki in Feničani prva abeceda, največji pomorci, za Egipčane obpluli Afriko 7

8 3- Egipt ogroža Novobabilonska država (zaustavi Neho II.) c) v 6. st.pr.kr. zavzamejo Perzijci-ostane do 4.st.pr.Kr. d) v 4.st.pr.Kr. zavzame Aleksander Makedonski-po smrti zavlada PTOLOMAJ (častnikdinastija PTOLOMAJCEV) zadnja iz te dinastije je bila Kleopatra e) 31.pr.Kr. zavzamejo RIMLJANI KULTURNA ZAPUŠČINA EGIPTA a) Pisava: vzroki za nastanek : gospodarski,, verski, državni hieroglifi ali podobopis- ni črkopisa Hieratična /Kurziva/svečeniška,pisava( zlogovna ) Demotična/ ljudska pisava( zlogovna) b) ZNANOST: - matematika ( desetiški sistem- ne pozanjo 0; * + - : ; površina, prostornina, ploščina kroga) - Astrologija in astronomija- opazovanje nebesnih teles in pojavov, čas trajanja dneva in leta Koledarji - Medicina( mumificiranje)-imhotep c) RELIGIJA- politeistična- Amon-Ra, čaščenje sonca postane državni kult.sonce vir življenja in in stvarnik vseh stvari- Amon Ra. mit o Ozirisu Č) ARHITEKTURA: piramide, grobnice, svetišča bogu Amon Raju Kulturna zapuščina drugih zgodnjih civilizacij Izrael-Sveto pismo Feničani- pomorska trgovina, škrlatno blago, steklo, abeceda Hetiti- zakonik ( denarna kazen) Indija- hinduizem( Vede), budizem - znaki za številke Kitajci- svila, papir, porcelan, magnet, smodnik, bankovci, tisk MEZOPOTAMIJA-POLITIČNI PREGLED 1. Na oblikovanje civilizacije v Mezopotamiji je vplivalo: a)namakalno poljedelstvo, ki je ustvarjalo presežke b) trgovina, ker so morali zaradi pomanjkanja domačih surovin uvažati les, kovine in gradbeno kamenje. 8

9 2. Organizacija in nadzor irigacijskega poljedelstva in trgovine je bila v rokah vladarjev. Kralj je bil vrhovni posvetni in verski poglavar, v lasti je imel vso zemljo. Najbolj znan sumerski vladar je bil Gilgameš, o katerem je bil napisan Ep o Gilgamešu. V mestih je živel močan srednji sloj trgovcev in meščanov, ki so se ukvarjali z obrtjo. Sumerci so razvili tudi podobopisno pisavo. Mesta imenujemo tempeljske države, saj so se razvila okrog templjev - vodilno vlogo v družbi so imeli svečeniki. AKADSKA DRŽAVA- 23. stol. pr. Kr. Iz S arabske puščave so začela prodirati semitska nomadska plemena v bogate sumerske mestne državice. Ta plemena so prevzemala kulturo staroselcev. Prvi poskus združitve sumerskih mestnih državic je v 24.stol. pr. kr. propadel- Lugalzageziju ni uspelo.uspelo pa je Sargonu I. iz Kiša ok. 23. stol. pr. kr.,,i je prestolnico imel v mestu Akad. Osvojil je S Mezopotamije in vse do Sredozemskega morja. Podrejena ljudstva so mu morala plačevati davke, bogatel tudi z dobro organizirano trgovino. Vladal je kot orientalni despot, saj so bili kralji čaščeni po božje. Oslabelost Akadske države je v 22.stol. pr. Kr. izkoristil URNAMU iz III. urske dinastije(državica UR) in sumerska civilizacija doživi kratek preporod. Urnamujev Zakonik V 19. stoletje pr. n. št. so se v Mezopotamiji naselili semitski Amoriti, ki so naselili tudi mesto Babili-Babilon središče starobabilonske države Amoritov, ki je temeljila na sumerski civilizaciji. Vrh je država dosegla v 18. stoletju pr. n. št. s kraljem Hamurabijem ( pr. n. št.), ki je vso Mezopotamijo združil pod enotno oblastjo in dal sestaviti zakonik v klinopisu. Plemstvo kralj in družina uradniki vojaški častniki svečeniki Svobodnjaki svobodni kmetje trgovci obrtniki Polsvobodnjaki odvisni kmetje cehovski obrtniki Sužnji Iz njega je vidna družbena ureditev: 1- plemstvo (kralj in družina, uradniki, vojaški častniki, svečeniki) 2- svobodnjaki (svobodni kmetje, trgovci, obrtniki) 3- polsvobodnjaki (odvisni kmetje, tlačani, cehovski obrtniki) 4- sužnji, ki so imeli nekaj pravic. Imeli so obrite glave, vžgana znamenja. Gospodar ni smel odločati o njegovi smrti, plačati pa je moral zdravljenje obolelega 9

10 sužnja. Če so pobeglega sužnja našli, so ga lahko za kazen vklenili. Lahko so si kupili svobodo, saj so z različnimi dejavnostmi pridobili premoženje. Po poreklu so bili sužnji vojni ujetniki, lahko so jih kupili ali pa so bili dolžniki( le za 3 leta sužnji, ponavadi so prodali ženo in otroke upniku) Smeli so se poročiti s svobodno žensko, otroci iz teh zakonov pa so bili svobodni. ASIRSKO KRALJESTVO a) po Hamurabijevi smrti so Hetiti iz Male Azije zasedli Babilon. Po propadu Starobabilonskega kraljestva (7.st. BC) je položaj velesile dobila Asirija. Kralji so v imenu boga Asurja osvojili vso Mezopotamijo, Egipt, Palestino, Fenicijo, dele Male Azije in Irana. Najpomembnejši vladar Asurbanipal, ki je imel prestolnico v Ninivah (velika knjižnica glinastih tablic- dramska, literarna dela, upravno- državne vsebine; Ep o Gilgamešu z mitom o vesoljnem potopu). b) osvojenim državam so naložili visoke davke, veliko prebivalcev pa zasužnjili in odpeljali za obsežna gradbena dela v asirskih mestih. Upore so kaznovali z mučenjem, deportacijami plemstva in vsega prebivalstva v suženjstvo c) razvili so izrazito vojaško družbo in množično uporabljali železo. d) državo sta leta 614 BC uničili Babilona in Medija NOVOBABILONSKA DRŽAVA Ko se je pleme Kaldejcev iz ljudstva Aramejcev znebilo asirske oblasti, je ustanovilo novobabilonsko kraljestvo. Država je obsegala južno Mezopotamijo, Sirijo in Palestino ter postala velesila s kraljem Nebukadnezarjem II. ( pr. n. št.), pod vodstvom katerega je uničila kraljestvo Juda in njeno prestolnico Jeruzalem. Tamkajšnje prebivalce Izraelce so zasužnjili.( Verdi- Nabuko??) Državo so v 6. Stol. pr. n. št.zavzeli Perzijci. Kulturna zapuščina Mezopotamije Izoblikuje se prva država na svetu, ki jo upravlja svečenik-vladar z uradništvom izumili so pisavo za pobiranje davkov, zapis zakonov- Hamurabijev- zob za zob, oko za oko Razvoj mezopotamske pisave: slikovna piktografska zlogovna klinopisna Knjižnica kralja Asurbanipala v Ninivah Ep o Gilgamešu-mit o vesoljnem potopu Znanost: Uporabnost in preprostost zanimalo jih je, kako postopek poteka, niso pa iskali vzrokov, saj so si jih razlagali z delovanjem nadnaravnih sil Matematika- za potrebe gradbeništva in merjenja polj; imeli so 60 tinski sistem Medicina- zaščitnica boginja Bau; padarji, poklicni zdravniki; Gradbeništvo in urbanizacija Mesto Babilon se iz malega mesta razvije v prestolnico za časa Nebukadnezarja: - Mogočno zunanje in notranje obzidje - Obrambni jarek z vodo - Enonadstropne hiše, ulice 10

11 - Semiramidini viseči vrtovi Babilonski stolp-zigurat Kulturna zapuščina drugih zgodnjih civilizacij Izrael-Sveto pismo Feničani- pomorska trgovina, škrlatno blago, steklo, abeceda Hetiti- zakonik ( denarna kazen) Indija- hinduizem( Vede), budizem, - znaki za številke Kitajci- svila, papir, porcelan, magnet, smodnik, bankovci, tisk ANTIKA GRČIJA V STAREM VEKU Geografska in družbena podoba Grčije 1. H Grčiji je v antiki spadalo: a) celinska Grčija b) otoki v Jonskem morju 1- Itaka -rojstni kraj Odiseja 2- Korkira (Krf) c) otoki v Egejskem morju 1- Evboja (ožina Termopile) 2- Lesbos- pesnica Sapfo 3- Kikladi (Delos- svetišča, trgovina s sužnji; Paros- beli marmor) 4- Sporadi (Rodos) velik kip Zeusa (Kos)- Hipokratova prisega 5- Kreta v Sredozemskem morju 2. Celinska Grčija: a) S Grčija 1- Tesalija (poljedelstvo, gora Olimp) 2- Epir (živinoreja) b) srednja Grčija 1- Atika (Atene, rudnik srebra v Laurionu) 2- Bojotija-Tebe 3- Fokis- preročišče Delfi c) J Grčija- ožina Korint- Peloponez (1) Ahaja, Argolis- Mikene (levja vrata) (2) Elida (Olimpia) olimpijske igre 2- Lakonija-rudnik Fe polis Šparta 3- Mesenija H Grčiji je v antiki spadala tudi obala Male Azije: Eolija, Jonija(Milet) Dorida. Heleni- so Grki imenovali sami sebe, deželo pa Helada. Beseda se je pojavila v 7.stol..pr.Kr., izivira iz male pokrajine Hellas v Tesaliji. Ime Grki so jim dali Rimljani, po pokrajini v SZ Grčiji Graeciji. 3. Kulturna zapuščina Grkov: 11

12 a)prve zamisli o DEMOKRACIJI (pravo, volitve, sodstvo), modeli vladanja: aristokracija, avtonomija, tiranija b) KULTURA: gledališče, literarne zvrsti: drama-tragedija, komedija; c) ZNANOST: - temelje moderni FILOZOFIJI so postavili Platon, Aristotel, Sokrat - MEDICINA: Hipokratova prisega - MATEMATIKA: Pitagorov izrek, označevanje geometrijskih kotov - začetki ZGODOVINOPISJA: Herodot, Tukidid - ARHITEKTURA: umetnostni slogi 3. BESEDE: akustika, grafoskop, telegraf, telefon Egejski svet v bronasti ali heladski dobi 1. V 5.tisoč.pr.Kr. nastanejo prve neolitske kulture: a) pod vplivom Bližnjega vzhoda: 1- starčevska (Srbija) 2- boianska (Bolgarija) 3- seskloška (Grčija) b) pod vplivom S Afrike (Egipta) 1- jug Španije 2- Francija 3- Italija 2. Visoko razvite kulture heladske dobe: a) kretska b) mikenska c) trojanska 3. KRETSKO-MINOJSKA KULTURA a) obstoj kulture pr.n.št. b) razvijala se je pod vplivom: 1- Egipta (papirus, pisava, arhitektura, slikarstvo, kult bika) 2- Azije (božanstva, kult dvojne sekire) c) konec 3.t.pr.Kr naselitev ljudi iz Azije vpliv na gospodarstvo 1- kmetijstvo 2- obrt( gradbeništvo, zlatarstvo) 3- trgovina d) nastanek palač največja v Knossosu(labirint), kjer je vladal kralj Minos. Okoli palače( brez obzidja) so nastala mesta s tlakovanimi ulicami, kanalizacijo, vodovodom. Mesta so vodile plemiške družine iz palač. Okoli palače je bilo osrednje dvorišče, okoli pa delavnice in uradi. Pomembno vlogo so imele ženske. Ukvarjale so se s športom, vodile verske obrede, vsa pomembna božanstva so bila ženskega spola (Kačja boginja). Znali so pisati, vendar pisava še ni razvozlana, označili so jo pa kot»linearna A«pisava. Propad kulture (teorije): 1- številni potresi 2- izbruh vulkana na otoku Tera (Santorini) 3- vdor Ahajcev iz Miken Kreto je raziskoval Evans (19.st.) 4. MIKENSKA KULTURA a) srednjeheladska doba BC naselitev indoevropskih grških plemen grško ljudstvo Danajci 12

13 J Grčija-Ahajci S Grčija-Dorci, Eolci Srednja Grčija-Jonci b) poznoheladska doba BC (Ahajci) Mikenska kultura c) nastanek države na akropoli, kjer sezidajo palačo iz kiklopskih zidakov (kiklopsko obzidje, levja vrata, gradnja na obok, megaron-kraljeva sprejemnica) d) hierarhična družba: vojaška družba vladar voj. Poveljniki plemstvo, starešine basilevsi (nadzornik kovačnic) obrtniki, trgovci, kmetje sužnji e) vojaška država: BC zavzeli Kreto in prevzeli trgovino 2-12.st. spopad s Trojanci (Iliada) f) najdbe Schliemanna: 1- palača 2- grobovi (jaškasti, kupolasti Atrejeva zakladnica z zlato masko 3- pečatniki z linearno B pisavo g) propad 1150 BC zaradi vdora Dorcev začetek obdobja v temi 5. TROJA- GR. ILION Nastala na SZ obali Male Azije ( na griču Hissarliku), v bližini Dardanel v 3. tisočletju pr.n.št. Mesto se je uspešno razvijalo zaradi lege, saj so nadzorovali pomorski promet, trgovsko pot čez Dardanele, med Evropo in Azijo. Na vrhu moči v 2. tisočletju pr. kr. Mesto obdano z velikim obzidjem, v središču kraljeve palače ( kralj Priam) megaron- velika dvorana, kanalizacija, vodovod. Vojna za Trojo se je menda začela, ker je trojanski princ Paris ugrabil Menelajevo( spartanski kralj) ženo Heleno, najlepšo žensko na svetu. Ahajci pod vodstvom Agamemnona so devet let neuspešno oblegali Trojo, nato pa so se domislili zvijače. Izdelali so ogromnega lesenega konja in nekaj svojih mož skrili v votli trebuh (glej slovenščino!). Tako Troja št. 6 propade v 12. Stol. pr. n. št. Raziskoval jo je arheolog Schliemann in našel: sekire, zlato in srebrno posodo, nakit..najdbe je poimenoval Priamov zaklad. OBDOBJE V TEMI ALI HOMERJEVA GRČIJA ( pr. Kr.) 1. Naselitev Grkov 1-1. val okoli pr. Kr 2-2. val okoli pr. Kr 2. Egejsko preseljevanje ali 1. Grška kolonizacija-dorska selitev 1- začetek preseljevanja okoli 1200 BC na Balkanski polotok so se naselili Iliri in potisnili v selitev Dorce in SZ Grke proti J Grčiji 13

14 selila so se tudi druga ljudstva t.i. ljudstva z morja so ogrožala Malo Azijo, kjer so uničila Hetitsko državo. Zato lahko obalo Male Azije poselijo Grki. Italiki so se naselili na Apeninskem polotoku Poselitev Grkov (po končani dorski selitvi) po 1200 BC 1- Dorci Peloponez, Kreta, J Egejski otoki, J del obale Male Azije 2- Eolci Tesalija, Bojotija, S obala Male Azije 3- Jonci Atika, Evboja, Egejska otočja, Jonija na obali Male Azije 4- SZ Grki S, Sr. Grčija 5- Ahajci Ahaja na Peloponezu J Grčija (že 2000 BC), v tem času razpršena naselitev po otokih Posledice dorske selitve za celinsko Grčijo obdobje v temi: 1- propad mikenske kulture 2- izgine pisava 3- povratek v rodovno plemensko ureditev 4- umik z morja 5- začetek železne dobe 6- kolonizacija obal Male Azije z jonskim prebivalstvom Posledice 1. grške kolonizacije za egejski svet: 1- propad Hetitske države v Mali Aziji (1200 konec države) 2- zaton Nove egipčanske države 3- Egejsko morje postane grško 4- najbolj razviti dej Grčije postane obala Male Azije (stik maloazijskih Grkov z razvitimi kulturami Vzhoda) (a) zlasti Milet postane kulturno in znanstveno središče (do 5.stol.pr.Kr., nato se prestavi središče v Atene, po peloponeških vojnah pa na Sicilijo) (b) nastanek polis (c) prevzem pisave od Feničanov Družba v temnem obdobju a) viri: materialni, pisni (Homerjeva epa) b) družba: 5- propad hierarhično urejene družbe (mikenske) povratek na rodovno plemensko ureditev-oikos (plemiška družina v kateri živijo tudi sužnji) GENS (rod) FRATRIJA ali bratstvo FILA ali pleme b) Grčija je razdeljena na številne plemenske monarhije; vladali so jim kralji ali BAZILEVSI c) PLEMSTVO (močno), ugled si je pridobivalo z vojaškimi pohodi, bogastvo pa z ropanjem; plemiške vrline so bile: pogum, zvijačnost, darežljivost cenijo epsko pesništvo;niso cenili dela; njihovo geslo:biti VEDNO PRVI! SVOBODNO PREBIVALSTVO (kmetje, obrtniki, trgovci cenjen poklic pevcev, vedeževalcev, kovačev, zdravilcev) SUŽNJI TETI - svobodni, brez premoženja berači, dninarji (delajo za hrano) ARHAIČNO OBDOBJE ( PR. KR.) Nastanek polis U/73 1. Oznaka pojma a) mestna državica b) Grška polis je središče: 1- političnega 14

15 gospodarskega 3- verskega 4- kulturnega 5- pravosodnega 6- socialnega 7- vojaškega 8- upravnega življenja stare Grčije Čas nastanka (pred 800 pr.kr. Mala Azija) a) najprej nastanejo ob obalah Male Azije, zaradi stika z razvitejšimi kulturami Bližnjega Vzhoda b) okoli leta 800 (arhaična doba) pa začnejo nastajati na celinski Grčiji Način nastanka a) ob akropoli npr. ATENE taka polis je sestavljena iz treh delov: 1- vzpetini/griči, na katerem je palača, kasneje pa svetišča obdana z obzidjem 2- vznožje akropole mestni del 3- podeželje, kjer živijo kmetje b) združitev več vasi v polis SPARTA, polis brez obzidja Obseg 1- po obsegu so bile različne; največji Sparta (8400km2) in Atene (2550 km2) Vzroki za nastanek večjega števila polis a) velika razčlenjenost težka prehodnost b) naselitev v več valovih in več grških plemen c) prepričanje, da je velika država neučinkovita, ker ne morejo ljudje enakopravno sodelovati v političnem življenje č) ni bilo zunanje nevarnosti d) le v polis se lahko uresniči grški način življenja: - red - pravica do razpravljanja in odločanja državljanov - spoštovanje zakonov - iskanje pravično urejene družbe Trojna oblika samostojnosti a) avtarkija gospodarska neodvisnost b) elevterija zunanja politična neodvisnost c) avtonomija notranja politična neodvisnost(zakoni, politične institucije, koledar, verski prazniki) 7. Ureditev polis a) po obliki vladavine 1- monarhija (vladar/kralj dedovanje ali volitve) 2- republika (predsednik z mandatom, ljudska skupščina) b) po obliki politične ureditve 1- aristokratske (plemstvo, elita, vladanje najboljših) (1) Oligarhija (peščica najbogatejših, majhna skupina) (2) Tiranija (en človek [tiran] se s silo polasti oblasti) 2- demokratske (demos-ljudstvo; vladavina ljudstva) 8. Kaj je Grke povezovalo-konstituitivni elementi: 1- olimpijske igre 2- pisava 3- jezik 4- Homerjeva epa 15

16 5- strah pred sovražnikom, zaradi česar se povezujejo v vojaško-politične zveze (Peloponeška, atiško-delska, helenska )skupna božanstva Olimp VELIKA GRŠKA KOLONIZACIJA 8.-6.stol. ❶ POJEM Naseljevanje ljudi in preseljenje Grkov ob obalah Sredozemskega morja ❷ ČAS stol. ❸ VZROKI rast števila prebivalcev pomanjkanje obdelovalnih površin politična nasprotja v polis izgon (ostrakizem) socialne stiske, propadanje kmetov, dolžniško suženjstvo avanturizem (želja po spoznavanju novega) želja po navezovanju trgovskih stikov ❹ POTEK kolonizacijo usmerja preročišče Delfi matična polis je izbrala voditelja odprav OIKISTES, v novi koloniji je bil tudi voditelj, po smrti so ga častili kot heroja ❺ UREDITEV Nova kolonija je bila neodvisna država, bila pa je še v stikih z matično polis ❻ POMEN KOLONIZACIJE a) za Grčijo Pospeševanje trgovskih stikov:kolonije so v Grčijo uvažale kmetijske pridelke (žito), les, rude, sužnje;matična Grčija je izvažala olje, vino, oljke, vinska trta Vpliv na grško filozofijo Stik z Egiptom(prevzeli kamnito arhitekturo) s Hetiti (živalski friz-relief) b) za Evropo: gospodarski (izsuševalne, namakalne naprave, denarno gospodarstvo, oljke, vinska trta) kulturni(religija, pisava, jezik, viden v narečjih, mestni način življenja, slikarske, kiparske tehnike ) ❼ SMERI Z Sredozemlje (J Italija- Tarent, Neapelj, Kime; Sicilija - Sirakuze Velika Grčija) Obale Francije (Masilija), Španije (bolj redko) SV Sredozemlje (Halkidika, obale Črnega morja[gostoljubno morje]) V obale Jadranskega morja (izvajale grške kolonije iz J Italije- Hvar, Vis, Korčula) SV obale Afrike Kirene (Libija), Naukratis (Egipt) Milet (90 kolonij) največ kolonij GRŠKIH KOLONIJ ni v: *notranjosti Male Azije * SZ obala Afrike (Kartagina-Feničani) * Ob obalah Fenicije (Feničani) Konec kolonizacije-bitka pri Alaliji na Korziki,porazijo jih Etr. In Kartažani SPARTA ❶ NASTANEK Poselitev že v mikenski dobi (Peloponez 1600, Ahajci) 16

17 Dorska selitev 1200 BC Ustanovitev Sparte okoli leta 900 BC; združitev 5 vasi v mesto ob reki Evrotas, pokrajina Lakonija VELIKOST km2, do okoli prebivalcev Problem pomanjkanja zemlje je reševala z osvajalnimi pohodi naravne razmere: dobri pogoji za kmetijstvo; rudnik železa ❷ UREDITEV zakonodajalec Likurg 8.stol.pr. Kr. ustava: velika retra 2 KRALJA (enakopravna v odločitvah soglasno poveljevala vojski, v primeru vojne je eden poveljeval vojski, drugi pa ostal doma, skrbela sta za verske brede in za sodne zadeve); njuno oblast omejujejo EFORI SVET STAREŠIN GERUZIJA 28 nad 60 let stari spartiati + 2 kralja (30) dosmrtno članstvo (pristojnosti priprava zakonov, varovanje ustavne ureditve in sodne zadeve) LJUDSKA SKUPŠČINA APELA vsi nad 20 let stari spartiati (pristojnosti potrjevanje ali zavračanje zakonov ([vzklikanje], volitve eforov [člani geruzije], odločanje o vojni) EFORAT 5 eforov, nad 30 let, voljeni za 1 leto, za to funkcijo so bili izvoljeni samo 1-krat (pristojnosti nadzor nad kraljema, sodne zadeve, napovedovanje vojne, spremljali kralja na vojno, pravica aretacije kralja) ❸ DRUŽBA razslojena na 3 sloje SPARTIATI Dorci 9000 jih je živelo v občini enakopravnih(homoioi), živeli v mestu, vojaki, imeli posest (državna last)-obdelovali so jo heloti, imeli so vse politične pravice- v vseh političnih organih so le spartiati!!!, osebno svobodni PERIOIKI Dorci , živeli na podeželju, obdelovali zemljo,trgovci, obrtniki, brez političnih pravic, opravljali vojaško službo, plačevali davke, osebno svobodni HELOTI Ahajci , staroselci, državni sužnji, obdelovali zemljo spartiatov in svojo, brez osebne svobode, družine, vojaki samo v izrednih primerih, prirejali so lov na helote KRIPTIJE ❹ ŠPARTANSKA VZGOJA stroga disciplina, ubogljivost, pokornost, odpovedovanje, vojaški duh, vojaška in telesna pripravljenost, izurjenost pomanjkanje zasebnosti v življenju vzgoja deklet doma ❺ ŠPARTANSKA VOJSKA hopliti (stalna pripravljenost, disciplina oprema ščit, meč, kopje) falanga strnjena skupina hoplitov lakeda imonc i ❻ PELOPONEŠKA ZVEZA zveza Sparte z nekaterimi drugimi polis na Peloponezu vodila jo je Sparta zaveznice dajo vojsko v primeru vojne, falanga Sparta doseže prevlado na Peloponezu, ki je trajala do sredine 5. Stoletja Pr. Kr. 17

18 ATENE-ZAČETKI DEMOKRACIJE 1. Nastanek: a) Atika poseljena že v neolitiku, prvi razcvet Aten v mikenski dobi (poznoheladski)kraljevina. Atenska država oz. Atene, nastala v sr. Grčiji na Atiki, bila rezultat daljšega razvoja, izvršena je bila združitev (SINOIKIZEM) podeželja + mesta Atene. Ta proces se je zaključil v 7.stol.pr.Kr. Po legendi naj bi združitev Atike izpeljal heroj Tezej. Zaščitnica Aten postane boginja Atena. b) velika je bila 2550 km2, druga po velikosti, okoli prebivalcev. c) mesto Atene je imelo prebivalcev d) naravne razmere ugodne za poljedelstvo, dobro so razvite obrt, trgovina in pomorstvo- 6km oddaljen Pirej je največje pristanišče; rudnik srebra Laurion in marmorja 2. Državna ureditev a) monarhija vodi jo bazilevs (kralj-vojaška, verska in sodna oblast) b) plemstvo (evpatridi) 682 pr.kr. odstrani kralja postane aristokratska republika 1- namesto kralja 9 arhontov (državni uradniki), mandat 1 leto; na začetku so vodili vso državno upravo, nato le sodstvo in verske zadeve; po končani službi dobijo mesto v svetu starešin (areopag) 2- areopag (svet starešin) članstvo dosmrtno sodne zadeve 3- ljudska skupščina (agora) odrasli državljani stari nad 20 let, potrjevanje zakonov, volitve uradnikov Atene so morale reševati družbene probleme: kmetje so bili gospodarsko in osebno odvisni od plemstva, ki jim je sodilo po nezapisanih zakonih. Z reševanjem teh problemov se začne razvijati atenska demokracija. 3. Reforme arhontov: Prve reforme je že izvedel Drakon: zapis običajnega prava: odprava krvnega maščevanja, ločitev umora od uboja, državljan Aten le hoplit; drakonske kazni-visoke za majhne prekrške a) arhont Solon (594/93 pr. Kr.); reformator, pesnik, priljubljen b) reforme: gospodarske (1) podpiranje obrti, trgovine in pomorstva (2) poenotenje mer, uteži, denarja (3) gojenje oljk, prepoved izvoza žita socialne o vzroki - kriza atiških kmetov, saj so morali 1/6 pridelka dati plemstvu (šestinarji) - rast števila prebivalstva - drobljenje kmetij - uvoz cenejšega žita - pritisk veleposestnikov na kmeta o posledice - zadolževanje-na»dolžniških kamnih«zapisan dolg in rok za vrnitev. Če ni zmogel vrniti, je izgubil del posesti ali pa postane suženj dolžniško suženjstvo o reforme - črtanje dolgov 18

19 - odprava dolžniškega suženjstva (nihče ni mogel postati suženj zaradi dolga) - odkupovanje dolžniških sužnjev na stroške države - določitev zemljiškega maksimuma za veleposestnika s čimer prepreči kopičenje zemlje v njegovih rokah politične spremenil je atensko ustavo o uvedel TIMOKRACIJO (razdelitev prebivalstva v razrede po premoženju, po pridelanih mernikih žita-razdelitev tudi v vojski) - 1. razred 500 mernikarji (izbirajo se arhonti 9-konjeniki) - 2. razred vitezi ( mernikov hopliti) - 3. razred zeugiti-vprežniki ( ) - 4. razred teti-lahko oboroženi (150) o o ustanovil svet 400-tih BOULE so vodili iz prvih treh razredov; pripravlja zakonske predloge o ustanovil porotno sodišče-heliaia v katerem so sodelovali tudi teti pomen Solonovih reform o pomembno je premoženje, sposobnosti, rojstvo ni o zmanjšal moč plemstva-evpatridov/dodelitev pravic srednjemu sloju 4. PEJZISTRAT a) Solon se umakne iz Aten, saj večina z njegovimi reformami ni bila zadovoljna (aristokrati preveč izgubili, ljudstvo premalo dobilo) b) pojavijo se strankarske razprtije c) stranke: 1- POLJANCI aristokracija 2- OBMORCI meščanstvo, pomorci 3- GORJANCI podeželsko kmečko prebivalstvo, stranka skrajne ljudske demokracije, ki jo vodi Pizistrat d) 560 pr.kr. zavladal kot TIRAN, saj je z vojsko zavzel akropolo in vladal brez ustave; blag tiran e) reforme: 1- dajanje posojil kmetom z nizkimi obrestmi, znižal davke; gradnje na Akropoli, vodovod, ceste; atenska keramika svetovno znana,izvoz olja kovanec z likom Atene f) Atene začnejo razvijati zunanjo politiko 5. KLEJSTEN: a) Nova teritorialna razdelitev Atike na 10 fil, vsaka sestavljena iz treh 1/3 odpravljena Solonova delitev po premoženju, državljani bili izenačeni b) Svet 500ih vsaka fila vodi državo 1/10 leta, nj. člani so se imenovali pritani-začasno predsedstvo države. Eden izmed njih je bil izvoljen za predsednika-mandat 1 dan. c) Ostrakizem- črepinjska sodba za preprečitev tiranije( 6000 glasov). Grško perzijske vojne(opisoval Herodot) 1. Indoevropski Arijci so okoli 1500 pr.n.št. naselijo v osrednjo Azijo in svojo deželo imenujejo dežela Arijcev ali IRAN. Država je dosegla največji obseg v 6.st.pr.n.št. 19

20 Najpomembnejša vladarja sta bila DAREJ in KSERKSES. Takrat so se na V razširili do reke Ind na Z pa do obal Male Azije. 2. Vzroki za vojne: a) Perzijci postavijo na oblast grške tirane v malo- azijskih polis b) Perzijci zavirajo grško trgovino in pospešujejo feničansko 3. Potek vojn: a) Jonski upor 500 pr.n.št.-milet se upre Perzijcem in prosi za pomoč celinske Grke. Prišli so prepozno, saj so Perzijci Milet požgali prebivalce so odpeljali v Mezopotamijo, kjer jih zasužnjijo b) bitke: med celinskimi Grki in Perzijci: 1- spopad na Maratonskem polju-490pr.n.št. zmaga Atencev (priprave za naslednjo bitko trajajo 10 let)triere ali trireme grške ladje s tremi vrstami veslačev 30 grških polis se poveže v Helensko zvezo pr.n.št. bitka pri Termopilah, Salamini, Plataje, Mikala 479 pr.n.št. 4. Posledice grško-perzijskih vojn: -v Grčiji naraste moč Atenam -Perzijci se umaknejo nazaj v Azijo 5. Vzroki za grški uspeh: -boljša opremljenost grške vojske (kopje, ladje [triere-manjše ladje]) -branijo svoje ozemlje -prednost domačega terena -nemotiviranost perzijskih vojakov, ki so bili številne narodnosti KLASIČNA DOBA Zlata doba Aten 1. Atene ustanovijo atiško-delsko pomorsko zvezo (ADPZ). Vzrok-Perzijci. Članice so iz Egejskega morja, Atike in obal Male Azije a) njene obveznosti: 1- gradnja ladij za zvezo triere 2- prispevali denarna sredstva b) Atenci pošljejo KLERUHE v članice zveze (rešili so prenaseljenost doma, sporočajo jim o možnosti upora); maščevanje Atencev c) prestavitev blagajne ADPZ iz Delosa v Atene obnova Aten, plačevanje politikov 2. Razvoj sužnjelastniške demokracije V Atenah vlada Periklej. a) Najpomembnejši politični organ postane ljudski zbor/ljudska skupščina/eklezija (polnoletni moški). Imajo bule, porotno sodišče. (Teti DOBIJO politične pravice). Aeropag (vlada). b) pozitivne strani demokracije: 1- dnevnice, kratkotrajne službe, žrebanje-niso žrebali vojaških poveljnikov in finančnikov volitve 2- politične pravice polnoletni moški državljani TETI c) negativne strani demokracije 1- večina brez političnih pravic 10-20% ima pravice (sužnji, ženske, tujci niso imeli pravic) 2- hitro menjavanje zakonov 3- pojav DEMAGOGOV (politiki, ki veliko obljubljajo) 20

21 3. Kulturni razvoj Aten: a) obnova akropole: PARTENON, EREHTEJON (manjše od partenona), PROPILEJE (široke stopnice na akropolo), tempelj NIKE, ODEON kiparji: Fidijas, Miron metalec diska književniki: Sofokles, Aristofan zgodovinarji: Herodo, Tukidid Peloponeške vojne( opisoval Tukidid) 1. Gospodarstvo Sparta Obrt, kmetijstvo Politični režim Aristokratska/oligarhična vladavina Vojska Vojaška zveza Kultura Kopenska-hopliti Peloponeška zveza nerazvita Atene Obrt, trgovina, bančništvo, pomorstvo Kraljevina aristokratska rep. tiranija sužnjelast. demokracija Mornarica-triere ADPZ Književnost,umetnost,zgodovina, filozofija 2. Vzrok za peloponeške vojne obe vodilni polis (Sparta in Atene) hočeta prevladati v grškem svetu. 3. Povod za vojno Atene prepovejo Megari trgovati v pristaniščih ADPZ zato Megara prosi za pomoč Sparto. 4. Potek vojne pr.n.št. (potekala je v treh fazah): a) Sparta napade Atiko, Atenska mornarica začne ropati Peloponeške obale. V Atenah izbruhne kuga, zanjo umre 1/3 prebivalstva (tudi Periklej) in zato Atenci podpišejo s Sparto mir NIKIJEV MIR. Določal je 50 letno premirje status quo (nespremenjen položaj) b) Siciljska ekspedicija Atenci so hoteli zavzeti V dele Sicilije, kjer je imela svoje kolonije Sparta. Doživeli so popoln poraz (7000 mrtvih, ostale so zasužnjili v siciljskih kamnolomih). Voditelj atenske vojske je bil ALKIBIADOS. c) Spartanci se povežejo s Perzijci in napadejo Atene ter jih pri Kozjih Rekah porazijo. 5. Posledice peloponeških vojn: a) za Atene: 1- razpustiti so morali ADPZ in se vključiti v Peloponeško zvezo 2- porušiti so morali Dolgi zid (od Aten do Pireja) 3- ukiniti so morali demokracijo-na oblast so jim postavili spartanske tirane b) za Grški svet: 1- Grške polis so oslabljene. Najmočnejša polis so TEBE, ki premagajo Sparto in za 10 let prevladajo v grškem svetu HEGEMONIJA 2- Atene in Sparta se povežeta in napadeta Tebe 3- zaradi vojne je bil Grški svet oslabljen- lahek plen Makedoncem HELENISTIČNO OBDOBJE ( pr. Kr) Makedonija in Aleksander Veliki 1. Nastanek Makedonske države a) izvor Makedoncev Grki, Iliri, Tračani b) družbena ureditev rodovno-plemenska ureditev vojaška demokracija sužnjelastniška ureditev 21

22 c) odlikovanje države v 5. stol.pr.kr. močna postane v času Filip II. v 4.stol.pr.Kr. 1- razvito gospodarstvo (gozdarstvo, rudarstvo, trgovina izvažanje v Grčijo) 2- reorganizacija vojske ustanovi se makedonska falanga Makedonski poseg v Grčijo a) razcepljenost Grkov (protimakedonski tabor-vodi Demosten-govori proti Makedoncev filipike) b) poraz Grkov pri Hajroneji 338.pr.Kr. c) nastanek panhelenske zveze (združijo se Grki in Makedonci skupen boj proti Perzijcem)-polisi iz peloponeza niso bili vključeni Osvajanja Aleksandra Makedonskega a) obračun z nasprotniki v Makedoniji in Grčiji b) priprave na pohod proti Perzijcev ( pešcev,5000 konjenikov) c) porazi perzijske vojske Granik, Iss, Gavgamele d) obseg države: na V reka Ind, na Z do Jadranskega morja, Egipt Pomen države Aleksandra Velikega a) obnova gospodarstva (enoten denar, mere in uteži, gradijo namakalne sisteme, obrt, trgovina) b) ustanavljanje mest c) helenizem: 1- širjenje grške kulture, jezika, ki izpodrine aramejščino 2- kolonizacija Grkov na V, medsebojne poroke 3- razvoj znanosti-geografije, biologije Razpad države a) državljanske vojne spopadejo se vojaški poveljniki-diadohi b) razpad države na 1- Država Ptolomejcev (Egipt, Ciper, Palestina, Fenicija-Aleksandrija z Muzeionom) 2- država Selevkidov (Sredozemlje-Ind osamosvojitev posameznih država:pergamon, Pont) 3- Država Antigonidov (Grčija, Makedonija, Mala Azija) Prihod Rimljanov a) v treh makedonskih vojnah so Rimljani porazili Antigonide-146 pr.n.št. provinca Makedonija b) 64 pr.n.št. zavzamejo ostanke države Selevkidov provinca Sirija c) 30 pr.n.št. zavzamejo državo Ptolomejcev provinca Egipt RIMSKI IMPERIJ APENINSKI POLOTOK PRED NASTANKOM RIMA 1. Geografska podoba Apeninskega polotoka a) leži v J Evropi Sredozemlju b) ima sredozemsko podnebje c) na V ga omejuje Jadransko morje, na Z pa Tirensko, na J Jonsko morje d) ime dobil po Apeninih e) za ime Italija je več različic izvora: 1- ime po kralju Italu 2- mlado govedo 3- po ljudstvu Italiki 2. Poselitev Apeninskega polotoka a) poseljen že v paleolitiku b) pod vplivom S Afrike se razvije neolitska kultura 22

23 c) v 2. tisoč. pr.n.št. (železna doba) pride do indoevropeizacije naseljujejo se indoevropska plemena na Apeninski polotok 1- Italiki (Umbri, Sabini, Latini, Samniti, Oski, Marsi, Kampani, Sikuli) 2- Veneti 3- v Genovskem zalivu Liguri 4- Grki 3. Na Apeninskem polotoku so živeli tudi ETRUŠČANI in sicer med rekama Tibero in Arno. Pokrajina se v antiki imenuje Etrurija, danes Toskana. a) o njihovem izvoru obstaja več teorij: 1- so neindoevropsko ljudstvo 2- nastali so z mešanjem staroselcev in priseljencev iz Male Azije b) imeli so mestni način življenja, mesta z okolico so vodili kralji. 12 mest se je povezalo v politično enoto (DODEKAPOLIS), ki jo je vodil kralj c) gospodarstvo: 1- razvito so imeli pastirstvo 2- poljedelstvo 3- obrt (zlatarska, izdelava nakita iz srebra, slonove kosti) 4- rudarstvo (rudniki železa, bakra, svinca) 5- pomorska trgovina z Grki d) družba 1- živeli so v družinah (vodilno vlogo plemiči 2- obstajali so velike, aristokratske ali plemiške družine (pomembno vlogo so imele ženske-sodelovale so lahko v javnem življenju) Nastanek in razvoj Rima (U/108) Nastanek Rima AB URBE CONDITA 1. Rim je bil v 1. tisočletju pr.n.š. naselje na J bregu Tibere Palatinu, ki so ga postavili Latini (pokrajina Lacij) 2. V 8. st. pr.n.št. so še na treh gričih zgradili vasi, ki so se povezale v občine sinoikizem (največji Rim in Alba Longa). Občine latinsko zvezo. 3. Zgodovino antičnega Rima delimo na: a) Doba kraljev pr.n.št. b) Doba republike pr.n.št. c) Doba cesarstva 30 pr.n.št n.št. 4. Rimsko kraljestvo pr.n.št. a) V 6. st.pr.n.št. nastane mesto z obzidjem in forumom (svetišče, pokopališča),izsuševalne naprave b) v okolici nekropole, lončarske delavnice, Marsovo polje, kjer so se urili vojaki Obzidje je postavil Servij Julij. 5. Rim v času republike pr.n.št. a) gradnja številnih templjev b) Galci/Kelti ga požgejo obnova brez urbanističnega načrta c) Gradnja obzidja d) Nov razcvet Rima po punskih vojnah 146 pr.n.št. 6. Rim v času cesarstva vir str.110 a) Cesar Avgust:«Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju«. Svetišče Panteon, cirkus maximus, forumi, bazilika, terme 23

24 Od kraljestva do republike SPQR senat in ljudstvo Rima 1. Rimsko kraljestvo ( pr.n.št.) a) družbena ureditev 1- FAMILIJA (pater familias str.111 član senata, član sodišča, vodi finance družine, verske zadeve) otroci, žene, patriciji, plebejci (kmetje), sužnji 2- več familij se poveže v GENS KURIJA(bratstvo) TRIBUS-pleme (3 populus Romanus rimska ljudstva) b) državna ureditev volilna kraljevina (monarhija) 1-7 kraljev (REX)-vrh. vojaški poveljnik, sodna, svečeniško, izvršilno oblast. Zadnji 3je kralji so dokazani (Etruščani). Najpomembnejši je bil predzadnji Servij Tulij. Okoli Rima je zgradil obzidje in ga utrdil Servijansko obzidje. Prebivalstvo razdeli na 5 davčnih razredov glede na premoženje. Iz teh se oblikujejo 2 družbeni skupini patriciji in plebejci. 2- SENAT zakonodajna oblast (sprejema, potrjuje zakone). Senat sestavljajo patresi. Zadnji rimski kralj je bil Tarkvinij Ošabni tiran. Izvedel je tiranijo, iz oblasti ga spravijo aristokratske družine razglasijo republiko pod vodstvom Junija Bruta. Postane aristokratska republika. 2. Aristokratska republika RES PUBLIKA (stvar ljudstva). Politična ureditev: To republiko je vodil Junij Brut, nato pa so imenovali politične organe. Najpomembnejši politični organi so bili : a) magistrature ali uradniške službe, ki so brezplačne 1- dva konzula imata enoletni mandat, po enem letu gresta v senat in imata pravico VETA. 2- diktator 3- pretorji imajo sodno oblast 4- cenzorji izvaja cenzuro-sestavljajo spiske senatorjev 5- edili skrbijo za red, mir, ceste, izvajajo tržni nadzor, nadzor nad svetišči, kanalizacijo, vodovodom 6- kvestorji skrbijo za finance 7- kasneje-ljudski tribuni (2-10) zastopniki plebejcev (imajo pravico VETA na sklepe senatov in konzulov) b) senat 1- sestavljen je iz nekdanjih konzulov in patricijev 2- število članov je bilo ob nastanku 300, v določenem obdobju 600, v času Julija Cezarja 900 senatorjev, v času Avgustusa pa na svetoval je konzulu in sprejemal odločitve z glasovanjem 4- postane pomembnejši od ljudske skupščine c) ljudske skupščine 1- kuriatna skupščina sestavlja jo 30 voditeljev kurij 2- tributna skuščina najpomembnejša-njene odločitve je moral potrditi senat, šele nato postanejo zakonsko veljavne. Družbena ureditev: a) v času zgodnje republike (od 5.-3.st.) 24

25 1- sužnjelastniška družba, vendar deljena na patricije, plebejce in sužnje 2- patriciji so bili veleposestniki, lastniki čred, imeli so politične pravice, živeli so v samem Rimu in bili potomci Latinov in Sabinov 3- plebejci so bili trgovci, obrtniki, kmetje, bili so osebno svobodni, vendar brez političnih pravic, živeli so v okolici Rima, bili so potomci priseljencev 4- poroke med patriciji in plebejci niso bile dovoljene, zato se niso mogli dvigniti na družbeni lestvici 5- zaradi podrejenega položaja začnejo plebejci z bojem za enakopravnost s patriciji. Plebejci so najprej grozili, da bodo zapustili Rim in odpeljali delovno silo v konkurenčno mesto. Zato so patriciji določili, da imajo lahko 2 svoja zastopnika ali ljudska tribuna s pravico VETA (494.pr.n.št.). Sredi 5.st.pr.Kr. so plebejci zapisali svoje zakone na 12 bronastih ploščic ali tablic. Postavili so jih na ogled sredi Rimskega foruma. Napisani so zakoni zasebnega, kazenskega, javnega in verskega prava pr.n.št. so sklepi ljudske skupščine postali obvezni za vse. Plebejci dobijo položaj enega izmed konzulov, položaj svečenikov, lahko so se poročali s patriciji, vstop v magistrature in senat (te službe lahko opravljajo le bogati plebejci ali nobili, zato ker so brezplačne). Revolucionarno obdobje kriza republike in njeno reševanje 1. V 3.st.pr.n.št. so se Rimljani začeli širiti po Sredozemlju, kjer so trčili na Kartažane in med njimi se začnejo PUNSKE VOJNE. Zaradi njih pride do velikih družbenih sprememb: 1- vojaški poveljniki obogatijo z vojnim plenom 2- kmetje propadajo (1) ker so bili v vojni so bile njihove kmetije neobdelane (2) niso bili konkurenčni veleposestvom ali latifundijem, saj so te obdelovali sužnji usmerjene so bile v gojenje ene poljedelske kulture (3) izhod iz krize iščejo ob odhodu v mesto (postanejo brezposelni mestni reveži ali proletariji). 3- vitezi ali equites to so bili bankirji in trgovci, ki so posojali denar z visokimi obrestmi-denarna aristokracija volilce so poskušali dobiti z geslom»kruha in iger«. To pomeni, da so zastonj delili žito, vino, oljčno olje in za njih organizirali zastonj gladiatorske igre. 2. Poskusi reševanja krize: a) poskus reševanja agrarne krize brata Grakh (ljudska tribuna) 1- Tiberij je v 2.st.pr.n.št. izda agrarni zakon. Določal je, da ima lahko 1 veleposestnik največ 125 ha obdelovalne zemlje ha za odrasla sinova zemljiški max. (1) 7,5 ha da država eni kmečki družini (če ma kdo več kot 125) (2) če imajo več kot 250 ha obdavčijo (3) uprejo se veleposestniki, pride do nemirov v katerij je Tiberij ubit 2- Čez 10 let nadaljuje z njegovimi reformami Gaj Grakh, Tiberijev brat. (1) obnovi njegov zakon (2) določi zakon o žitu (3) izda zakon o naselbinah/kolonijah, kar pomeni, da so začeli mestne reveže naseljevati v province (Sicilija, Sardinija, S Afrika) (4) upor plemstva, nemiri, Gaj pobegne iz Rima, na begu naredi samomor. Večino njunih zakonov ukinejo in pobijejo več kot 1000 njunih privržencev. 25

26 b) pojavijo se 2 politični stranki: 1- OPTIMATI veleposestniki, senatorji, plemstvo 2- POPULARI privrženci bratov Grakh c) poskus reševanja vojaške krize 1- reševal jo je Gaj Marij, saj je bila vojska v tem času zelo neuspešna. Sestavljena je bila iz latifundistov ali veleposestnikov, ki se niso imeli interesa bojevati. Takrat so Rimsko državo ogrožali na S Kimbri in Tevtoni. V severni Afriki pa niso mogli premagati Numudijskega kralja Jogurto. 2- zato je Gaj Marij določil, da gre lahko v vojsko vsak fant star nad16 let. Od države dobijo plačo, orožje, hrano, obdržijo lahko del vojnega plena, po 20-ih letih služenja postanejo vojni veterani in dobijo v provincah kmetijo. 3- s takšno vojsko premaga Kimbre in Tevtone in Jogurto d) zaradi te vojaške reforme je narasla moč vojaškim poveljnikom, vojska se bojuje zanje in ne za državo. 1- polega Gaja Marija, je pridobil na moči tudi Sula, ki je bil tudi vodja optimatov. Postal je tudi konzul, toda vrhovni vojaški poveljnik je še vedno ostal Gaj Marij 2- zato med njima pride do državljanske vojne. 3- Sula z vojsko vkoraka v Rim in prevzame oblast (prvič je vojska uporabljena za dosego političnega cilja-državni udar ali puč). 4- Sula uvede diktaturo, ki traja 3 leta. Diktaturo je prevzel s proskripcijskimi listi (po seznamu ubijanje nasprotnikov). Sprejme aristokratsko ustavo s katero poveča moč senatu in optimatom. Senat postane 600-članski in zopet dobi vrhovno oblast. Po tej ustavi je konzul le uradnik, ne pa več vrhovni vojaški poveljnik. S tem je ločil politično oblast od vojaške. Na pomenu izgubijo ljudski tribuni in vitezi pr.kr. Sula odstopi, republika postane še šibkejša. Od republike k cesarstvu 1. Kriza republike se tudi po odstopu Sule nadaljuje, saj je prihajalo do državljanskih vojn. Upirati se začnejo tudi sužnji. Najbolj znan je bil Spartakov upor leta 73 pr.n.št voditelj gladiatorske šole. V uporu je sodelovalo od upornikov, saj so se sužnjem priključili tudi kmetje. Ker so imeli različne interese (sužnji-osvoboditev in vrnitev v domovino, kmetje želijo zemljo) je upor propadel. Upornike je premagal vojskovodja Kras in jih dal križati ob»via APIA«. Kras postane konzul, drugi konzul pa postane Pompej, ki se je izkazal v vojnah v Mali Aziji in Hispaniji, v Sredozemlju je premagal pirate. V tem času se izkaže tudi Julij Cezar, ki se bojuje z Galci TRIUMVIRAT (leta 60pr.n.št.) trije možje. Vsak od treh je imel oporo v določenem družbenem sloju ljudi: a) POMPEJ med vojaki b) KRAS med vitezi c) JULIJ CEZAR med navadnim ljudstvom Vsi trije so bili pristaši stranke popularov. Triumvirusi si nato razdelijo upravo nad ozemljem. a) Pompej Hispanija b) Julij Cezar Galijo, Galijo Cisalpino in Ilirik c) Kras Sirijo Kras je padel v vojni s Parti, med Pompejem in Cezarjem pride do državljanske vojne, saj je Pompej dosegel od senata, da je odpoklical Cezarja iz Galije. Cezar ni hotel razpustiti svoje vojske, nasprotno- z njo je prekoračil Rubikon, (rekel, Kocka je padla!)- meja med Italijo in Galijo Cisalpino -in zasedel Rim. Pompej je s pristaši zbežal v Grčijo-bitka je bila leta 48 26

27 pr.n.št. pri Farsalu (pri Atenah). Zmaga Cezar. Pompej zbeži v Egipt, kjer ga da Cezar umoriti, na prestol pa postavi Kleopatro. 3. DIKTATURA JULIJA CEZARJA IMEL JE NAZIVE 1- vrhovni vojaški poveljnik (imperator) 2- vrhovni svečenik (pontifix maksimus) 3- diktator 4- konzul za 10 let ( prej 1 letni mandat) 5- dosmrtni ljudski tribun s pravico VETA 6- cenzor( vpliva na sestavo senata in imenuje magistrate) - oče domovine (najvišji naziv za rimske vladarje); odklonil kraljevo krono 3. Po prihodu na oblast je začel izvajati številne reforme: a) politične 1- senat postane 900-članski. Vanj lahko pridejo tudi ljudje iz provinc (Sicilije, Hispanije, Galije Cisalpine). Senat je podrejen Cezarju, je njegov svetovalni organ- zmanjša mu moč 2- na novo uvede občine, vendar Rim ostane glavno mesto imperija. Prebivalci Sicilije, Hispanije in Galije Cisalpine je dodelil rimsko državljanstvo in prestavil meje Italije iz reke Rubikon na reko Timav, saj Galija Cisalpina ni več rimska provinca, temveč regija Italije. b) gospodarske 1- obnovil je agrarni zakon (zemljiški maksimum in razdeljevanje žita najnižjim slojem) 2- za brezposelne organizira javna dela 3- organizira čiščenje cest 4- tovorni vozovi lahko vozijo le ponoči 5- bolj pravična obdavčitev provinc, odpravljeno izžemanje c) kulturne 1- dal je reformirati koledar julijanski koledar (solarni) in uvede prestopno leto, mesec julij -. V Rimu je dal zgraditi Forum Iulium z baziliko, v centru mesta pa govorniški oder, sodišče in nov senat. 2- zakon proti razkošju omejeval je nakit, obleke. d) družbene reforme 1- veterane in proletarce so naseljevali izven Italije (Kartagina, Korint) 2- tem naseljencem so plačali odškodnino 3- bolj pravična obdavčitev provinc, prenehalo izžemanje TRIUMVIRAT- OKTAVIJANOV PREVZEM OBLASTI b) ker Cezar ni hotel odstopiti in je resno ogrozil republiko(vso oblast ima v rokah) so republikanci pod vodstvom Bruta in Kasija nanj izvedli atentat ( pr.n.št. dan marčevih id so ga umorili v senatu). c) Cezar je v oporoki določil: 1- da dobi vsak Rimljan 300 sestercijev( zato je Antoniju po pogrebu uspelo nahujskati ljudstvo na Cezarjeve morilce) 2- svoje naslednike, ki so sestavili 2.triumvirat.( Antonij- Cezarjev svetovalec, ki mu je uspelo doseči, da so funkcionarji, ki jih je nastavil Cezar, ostali na položajih)lepid, posinovljenec Oktavijan, ki mu je zapustil tudi premoženje). Uvedli so vojaško didktaturo, zbrali svojo vojsko in dobili konzulska pooblastila. č) Republikanci( Cezarjevi morilci) so zato triumvirusom napovedali vojno, vzhodne province so bile še v njihovih rokah. Spopad je bil pri Filipih (pri Makedoniji) leta 42 pr.n.št. Brut in Kasij naredita samomor. Zmagali so triumvirusi in si razdelili oblast. 27

28 3- Mark Antonij je dobil vzhodne province ( poročen je bil z Oktavijanovo sestro Oktavijo, zaljubil se je v Kleopatro in živel v Egipti. Obstajala je nevarnost, da bi ustanovila vzhodno helenistično kraljestvo) 4- Mark Lepid je dobil Afriko 5- Gaj Oktavijan je dobil zahodne province in Italijo d) drugi triumvirat je razpadel, ko je Lepidova vojska zbežala k Oktavijanu Lepid pa je postal vrhovni svečenik in se vrne v Rim. Med Oktavijanom in Antonijem pride do državljanske vojne. Bitka je bila pri Akciju leta 31 pr. Kr. Zmagal je Oktavijan, ki je postal 1. rimski cesar. e) Oktavijanov poseg v Egipt: Antonija premaga na aleksandrijskem hipodromu naredi samomor.oktavijan zavzame Aleksandrijo ptolomejska država propade.kleopatra naredi samomor s kačjim pikom( simbolno- kobra je sveta žival, na faraonovem diademu, njen pik prinaša nebolečo smrt in povzdignjenje med bogove).oktavijan v Rimu proslavi triumfe: Ilirik, Akcij, Egipt RIMSKO CESARSTVO (27 PR.N.ŠT.-476) 1. Obdobje principata (27.pr.n.št. 284 n.št.) 2. Obdobje dominata (284 n.št. 476 n.št.) Doba principata 1. Po bitki pri Akciju je Egipt postal rimska provinca. Edini vladar pa je postal Oktavijan, ki obnovil republikanske ustanove (senat, ljudska skupščina) tako, da je bila država navidezno republika, dejansko pa urejena kot cesarstvo. leta 27 pr.n.št. se je oklical za cesarja. 2. Senat je Oktavijanu podelil dva naslova: a) princeps (prvak, prvi med državljani) b) augustus (vzvišeni, dvignil se je nad magistrate) 3. Bil je tudi: 1- imperator (vrhovni vojaški poveljnik) 2- pontifex maximus (vrhovni svečenik) 3- dosmrtni ljudski tribun s pravico veta 4- konzul 5- prokonzul 6- caesar- v spomin na Cezarja 4. Imenovali so ga tudi prinašalec miru in drugi ustanovitelj Rima»Našel sem Rim iz opeke, zapuščam ga v marmorju«, končal je tudi državljanske vojne. 5. Avgustusove reforme: a) Politične in upravne: 1- senat 600 članski, lj.skupščina izgubi pomen; 2- mesta postanejo upravna središča; magistrature plačane!; 3- centralizacija uprave: Vse poti vodijo v Rim! 4- reforma provinc( cesarske, senatske; pravična obdavčitev,odpravljeno izkoriščanje) b) gospodarske: enoten merski in denarni sistem; gradnja in vzdrževanje cest c) družbene:popis prebivalstva( za novo določanje davkov);podpora družin z več otroki; Kruha in iger! 28

29 č) vojaška: poklicna vojska (28 legij), pomožne čete, pretorijanska garda (10 000), mornarica; d) kulturne: obnova starih verskih kultov, rimske noše, načina življenja; gradnje, mesec avgust; Horac in Vergil e) Izvedel je popis prebivalstva in njihovega premoženja in na osnovi tega določil davke prvi popis prebivalstva Pax Romana 1. Obdobje 200 letnega miru, kar pomeni, da ni državljanskih vojn, bojevali so se na mejah, tako so bili poraženi proti Germanom v Tevtoburškem gozdu. Na Balkanu so se jim upirali Iliri, upor je bil med leti 6 in 9 n.št. Po zadrtju upora so Rimljani provinco Ilirik razdelili na dve provinci: Dalmatia, Panonia.. Na V se bojujejo s Parti. 2. Gospodarstvo se je v principatu dobro razvijalo zaradi Rimskega miru, enotnih mer in uteži, dobrih cest. a) Najbolj razvito je bilo kmetijstvo, zemljo so obdelovali z dvoletnim kolobarjenjem. Poznajo plug plužno poljedelstvo. Največ žita so Rimljani uvažali iz Egipta in Sicilije. Izpopolnili so mline na veter, vodo. b) Trgovina se je dobro razvijala zaradi cestnega omrežja, poenotenja mer, uteži, denarja. Več so uvažali kakor izvažali, zato so imeli deficitarno trgovino (ustvarili so primanjkljaj). Z vzhodom so trgovali po svilni (kopno) poti in dišavni (morje) poti. c) Obrt: kovaštvo, lončarstvo, zlatarstvo, steklarstvo, kamnoseštvo. d) Imeli so dobro razvit promet. Ceste so merili (potomer), izdelali so zemljevid cestnega omrežja. 3. Romanizacija je proces širjenja rimske kulture politeistična vera, latinski jezik, običaji, navade, arhitektura, pisava, prava. Nosilci romanizacije so bili trgovci, vojaki, uradniki, vojni veterani. Najprej se romanizirajo prebivalci mest (višji sloji), saj so tako obdržali službe, privilegije. Kasneje se romanizirajo na podeželju in nižji sloji. Romanizacija doseže vrh leta 212.n.št. s Karakalovim ediktom(odlok, listina)-rimsko državljanstvo dobijo vsi svobodno rojeni v Rimskem imperiju. Principat po Avgustovi smrti 1. Leta 14 n.št. je Avgustus umrl, še vedno pa je vladala Julijsko-klavdijska dinastija. Prvi, ki je zavladal je bil cesar Tiberij (v tem času križajo Kristusa). Njegov naslednik je bil Kaligula. Umorili so ga pretorijanci. V času Klavdija so bila osvojena nova ozemlja (Britanija, Norik, Trakija, v S Afriki provinca Mavretanija). Žena ga je dala umoriti, zavladal je sin Neron. Organiziral je požig Rima, da je dobil navdih za pesnitev. Za to je obtožil Kristjane, ki jih je začel množično preganjati, ubijati. 2. Flavijci. Pomembni vladarji iz te dinastije so Vespazijan (dal je graditi Kolosej), nasledil ga je sin Tit. V njegovem času je zopet gorel Rim, izbruhnil je vulkan Vezuv- Pompeji, Stabije, Herkulanum. 3. Antonini (posinovljeni cesarji). Cesar Nerva je posinovil Trajana. V času Trajana doseže Rimska država največji obseg (konec 1., začetek 2.st.), saj so priključene nove province (Armenija, Asirija meja se prestavi iz Evfrata na Tigris, Arabija Sinajski polotok, Dacija). Cesar Hadrijan prestavi mejo iz Tigrisa nazaj na Evfrat. Zgraditi je dal obrambni sistem ali limes med Britanijo in Škotsko. 29

30 4. Severi cesarji iz severne Afrike. Najpomembnejši je bil Karakala- edikt 212.Vsi svobodno rojeni v rimski državi dobijo rimsko državljanstvo. Izdal, da bi dobil več davkov in vojakov. 5. Obdobje vojaških cesarjev. V tem obdobju je vladalo 38 cesarjev in 24 proticesarjev, le 9 umrlo naravne smrti. Dominat ( ) 1. Dioklecijan DOMINUS ET DEUS zavlada kot gospod in bog. Država postane despotovina oz. absolutna monarhija Ni senata in ljudske skupščine. Z reformami za približno 170 let zaustavi propadanje države. 2. Njegove reforme: a) reforma vladanja 1- uvede vladanje štirih ali tetrahija 2- Dioklecijan in Maksimijan (avgustusa; Maksimijan vlada iz Milana) Galerij in Konstancij (cesarja) b) gospodarske reforme 1- zakon o poklicih, ki je določal, da se poklic podeduje 2- zakon o cenah(max. Cene za osnovne življ. potrebščine, min. plače) c) davčna reforma 1- zemljarina, glavarina( dva neposredna davka) 2- uvede proračun razdelitev finančnih sredstev v državne namene d) vojaška reforma 1- konjenica (na mejah okrepil konjenico) 2- tajna policija e) upravna reforma 1- province poveže v DIACEZE V njegovem času je zadnje preganjanje kristjanov. 3. Po smrti tetrarhov so se vnele državljanske vojne (trajale 20 let), zmagovalec v njih pa je bil Konstantin Veliki 313 n.št. je izdal Milanski edikt s katerim so prenehali preganjati kristjane krščanska vera postane dovoljena. Novo prestolnico postavi v Bizancu Konstantinopolis, Rim postane popolnoma nepomemben, Z del ogrožajo Germani.. 4. Cesar Teodozij ga nasledi 391 n.št.postane rimska državna vera krščanstvo. a) 394 leta se v bitki pri Frigidusu ali Mrzli reki (Ajdovščina) spopadeta Teodozij in Evgenij kot poganski cesar. Zmaga Teodozij in s tem krščanstvo. b) 395 leta razdeli Teodozij Rimsko državo na dva dela. Meja poteka po: 1- Beograd- Kotor- Sredozemsko morje-zaliv Velika sirta (S Afrika) Nastane Zahodno Rimsko cesarstvo (traja do 476 leta) in Vzhodno Rimsko cesarstvo (Bizantinsko cesarstvo) traja do 1453 n.št. Ohranilo se je zaradi ugodne lege, manj vpadov tujih ljudstev, manj federatov v vojski, ohranila so se mesta kot središča, trgovine, obrti, uprave- ohrani se rimski upravni sistem. Rzavija se na temelju grškehelenistične kulture in krščanstva. Zavzamejo ga Turki in Istanbul postane prestolnica Turškega cesarstva. Širjenje Rimskega imperija 1. Širjenje Rimljanov po Apeninskem polotoku v zgodnjem obdobju republike (od 5.3.st.pr.n.št.) 30

31 a) Etruščani vojna z etruščanskim mestom Veji je trajala 10 let. Premagali so jih in se razširili v Etrurijo b) premagali so tudi Latine in se razširili v Lacij c) iz Padske nižine so v Rim vdrli Kelti/Galci, ga požgali in oropali Kapitol. Rimljani so se pritoževali nad utežmi, keltski poveljnik Brenus pa je vzkliknil»gorje premaganim!«(poraženci morajo sprejeti pogoje zmagovalcev) in odpeljal še več bogastva d) v osrednjem delu Apeninskega polotoka so se Rimljani spopadli s Samniti in zavzeli njihovo ozemlje e) na jugu Apeninskega polotoka so se spopadli z grško kolonijo Tarent, ki jim pride na pomoč epirski kralj Pir. Pirova vojska premaga rimsko, vendar izgubi toliko vojakov, da ne zmore obdržati osvojenega ozemlja Pirova zmaga Po teh vojnah je rimska država segala od reke Rubikon na severu do skrajnega juga polotoka. 2. Odnos Rimljanov do osvojenih ozemelj. Z njimi so ravnali po načelu»deli in vladaj«, saj so ozemlja dobila različen pravni položaj a) latinska mesta imeli so enake pravice kot rimski državljani, leta 89 pr.n.št. dobijo rimsko državljanstvo b) zavezniki (vsa nelatinska ljudstva) obdržijo svoje navade, običaje, zakone, z Rimljani pa sklepajo pogodbe (vojaške, trgovske). Med leti pr.n.št. so vodili zavezniško vojno in dobili državljanske pravice c) municipiji so samostojna mesta. Imajo svoje navade, običaje, pravo, plačujejo le vojni davek d) kolonije v njih naselijo vojne veterane, ljudi brez zemlje, širijo romanizacijo, imajo podoben status kot latinska mesta Širjenje po Sredozemlju Punske vojne 1. Rimske patricijske družine so se hotele širiti po Sredozemlju, predvsem pa prevladati v zahodno-sredozemski trgovini. Trčili so na Kartažane, ki so jih imenovali Punci in z njimi bojevali 3 punske vojne. a) 1. punska vojna se je začela 264 pr.n.št. 1- Povod zanjo je bil na Siciliji, kjer so se sprli Grki in Kartažani. Grkom pridejo na pomoč Rimljani, premagajo Kartažane in Sicilijo spremenijo v svojo prvo provinco (Rimska upravna enota izven Apeninskega polotoka). Priključili so si tudi Korziko in Sardinijo in so ustanovili 2.provinco. 2- Bojujejo se tudi s Kelti ali Galci ustanovijo provinco Galio Cisalpino. b) 2. punska vojna ali Hanibalova vojna 1- Kartažani so prestavili sedež svoje vojske na Iberski polotok na novo Kartagino. Z Rimljani so se dogovorili za demarkacijsko črto po reki Ebro/Iberus 2- Hanibal je ni upošteval, zbral je vojsko, opremil jo je s sloni in izvedel je pohod čet Alpe na Apeninski polotok. V štirih bitkah premagajo Rimljane, zadnja je bila pri Kanah 216 pr.n.št. V Rimu je zavladala panika Hanibal je pred vrati 3- Rimljani pod vodstvom Scipia Africanusa napadejo Kartažane v Afriki in jih v bitki pri Zami premagajo. 4- Hispanija postane rimska provinca 5- konča se s sklenitvijo miru, po katerem lahko Kartažani obdržijo le posesti v Afriki in se ne smejo več ozemeljsko širiti c) 3. punska vojna se je začela zaradi spora med Kartagino in Numidijo 1- Kartažani so napadli Numidijce, katerim so na pomoč prišli Rimljani 31

32 2-164 pr.n.št. so Kartažani poraženi, Rimljani požgejo Kartagino in jo spremenijo v provinco Africo. d) v času punskih vojn so se Rimljani bojevali tudi z Iliri na Balkanu. Leta 181 pr.n.št. so ustanovili kolonijo Aquilleio, ki jim je služila kot izhodiščna točka za osvajanje Balkana 1- premagali so Karne, Histre (Istra), Japode (Albanija, Črna Gora) in Dalmate (Dalmacija) 2- v treh makedonskih vojnah so porazili Antigonide in leta 168 pr.n.št. ustanovijo provinco Macedonio. 3- leta 146 pr.n.št. porušijo Korint podredijo si Grčijo in jo spremenijo v provinco Ahajo 4- leta 133 pr.n.št. si podredijo države Selevkidov in jo spremenijo v provinco Azijo 5- leta 30 pr.n.št. Rimljani zavzamejo Egipt in ga spremenijo v svojo provinco Egipt 2. Rimska država postane svetovna država ali IMPERIJ. Zaton Rimskega imperija 1. Vzroki za zaton so notranji in zunanji, strokovnjaki pa si niso enotni, saj obstaja vrsta teorij o propadu RI a) ZUNANJI vpadi številnih ljudstev- v 4. stol. pr. n.št. se v Z Evropo naselijo Kelti, v 2. st. p. n. š germanski Kimbri in Tevtoni,Markomani; v 4. stol. n.št. Huni, Alaniazijska ljudstva, Med nšt številna germanska ljudstva: 1- preseljevanje ljudstev se je začelo z azijskimi Huni v 4. St.nš, ki so ob Črnem morju trčili na germanske Gote in sprožili njihove selitve 2- Vizigoti ali zahodni Goti se naselijo v rimsko provinco Hispanijo in na jug Galije, kjer ustanovijo svoji državi na svoji poti so uničili in požgali Rim Ostrogoti ali vzhodni Goti se selijo na Apeninski polotok in zahodni del Balkana, kjer nastane Ostrogotska država pod vodstvom Teoderika. 4- Vandali (Germani) se selijo čez zahodno Evropo v severno Afriko, kjer ustanovijo svojo državo (vandalizem-rušenje, uničevanje brez vzroka, vpadajo na otoke, porušijo Rim 455) 5- na področju rimske province Galije se naselijo še ostala germanska plemena (Alemani, Bavarci, Franki, Burgundi, Sasi vse te si podredi Frankovska država) b) NOTRANJI * POLITIČNA KRIZA zaradi številnih državljanskih vojn, saj so pretorijanci imenovali svoje cesarje; po Teodozijevi smrti nestabilne razmere v RI, cesarji so šibki, * DEMOGRAFSKI RAZLOGI - število rimskega prebivalstva se je v 4. stol. zmanjšalo za 1/3, kar je povzročilo pomanjkanje delovne sile, vojakov in večjo odvisnost od tujcev. V vojsko so začeli najemati tujce- federate, ki so jih plačevali z zemljo- tako je v RI živelo veliko germanskih plemen * EKONOMSKI RAZLOGI: 1- gospodarstvo je bilo v razsulu, saj je temeljilo na izkoriščanju osvojenih dežel 2- vedno večji davki za neuspešne vojne, razkošno življenje cesarjev in dvora, uradništvo 3- kmetijstvo je doživljalo krizo, saj ni bilo dotoka suženjske delovne sile, zato so latifundisti delili zemljo malim in srednjim kmetom (koloni) v zakup. Sistem se imenuje kolonat ali zakupništvo, kar pomeni, da mora kolon za kmetijo, ki jo ima 32

33 v zakupu, dajati latifundistu naturalne dajatve- 1/3 pridelka. S tem so položeni temelji novemu družbenemu sistemu fevdalizmu. 4- trgovina : razvita je le s sužnji, ostala se ne razvija, saj trgovce ogrožajo roparji in tudi zaradi velike inflacije, ki je prerasla v hiperinflacijo %; razvita je blagovna menjava 5- obrt je razvita le tista, ki proizvaja za vojsko * DUHOVNA KRIZA se kaže v sprejemanju novih religij, ki se širijo iz V (1) krščanstvo- rimska bojevitost, krepost sta izhajali iz politeistične in militantne religije. Obstoj RI je bil odvisen od močne vojske, ki je morala imeti boga vojne(mars), ki so ga častili s triumfi. Rimska religija je častila prednike, kristjani pa so spoštovali samo svojega Boga, zato so postali apatični, leni, nebojeviti. Krščanstva so se oprijele najprej revne množice, saj govori o enakosti vseh, ljubezni do bližnjega-10 božjih zapovedi, kasneje tudi bogati-od preganjane do državne vere. Ko so bili preganjani so se skrivali po katakombah- podzemne dvorane, kjer so opravljali verske obrede in pokopavali mrtve. (2) Mitraizem- bog Mitra naj bi z zakolom belega bika opravil obredno dejanje -rešil sebe in svet grehov- razširjen med vojaki, prepovedan ob k.4. stol., ko je krščanstvo postala državna religija. 33

34 RAZLIČNI MODELI VLADANJA Selitve ljudstev 1. Vzroki za preseljevanje a) Naraste število prebivalstva pomanjkanje obdelovalnih površin b) Pritisk drugih ljudstev (Huni) c) Medplemenski spopadi d) Želja po bogastvu sosednjih držav ZRC 2. Ljudstva, ki so se selila a) Azijska Huni, Obri/Avari, Bolgari, Ogri/ Madžari,Turki, Mongoli b) Germanska Goti, Burgundi, Franki, Angli, Sasi, Vandali, Langobardi c) Slovani 1- Z (Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi) 2- V (Rusi, Belorusi, Ukrajinci) 3- J (Srbi, Slovenci, Hrvati) 3. Germani Slovani Prvotna domovina Južna Skandinavija, Nemško poljsko Krpati nižavje Družba Rodovno plemenska, začetki Rodovno plemenska, začetki razslojevanja razslojevanja Gospodarstvo Poljedelstvo (selilno), živinoreja Poljedelstvo (požigalniško, (pašna), selilno), živinoreja (pašna), Trgovina (menjava tudi z Rimljani) trgovina Obrt Kovaštvo (orožje), zlatarstvo Kovaštvo, tkalstvo, lončarstvo, predilstvo Pravo Običajno pravo Običajno pravo Vera Mnogoboštvo (Thor) Mnogoboštvo (Vesna, Morana) Selitve (konec) Angli, Sasi Velika Britanija (11.st. Proti Z go reke Labe Normani) Proti V do reke Volge Z Goti, Vizigoti Pirenejski polotok Proti J na Balkanski polotok in V (8.st. Arabci) Alpe V Goti, Ostrogoti Apeninski polotok Z Balkan Ostrogotska država (6.st. Bizantinci) Franki Galija (9.st.) Langobardi Apeninski polotok (8.st. Franki) Burginci Galija (6.st. Franki) Vandali S Afrika 34

35 4. Stiki med barbari in rimskim prebivalstvom a) Trgovski: po jantarjevi poti z Germani, Slovani b) Vojaški: 1-2 poraza proti Germanom Tevtoburški gozd (9.nš), Adrianopel (4.st.) 2- Germani so postali najemniki ali federati v rimski vojski, ki naj bi branili meje Rimske države (Rimljani jim niso plačevali) 3- Plenjenje in požiganje Rima najprej Z Goti, potem Vandali c) Kulturni stiki: 1- Vera Germani so bili politeisti, po naselitvi v Z Evropo so ga začeli opuščati in prestopati v krščanstvo (arijanizem). Cesar Konstantin obsodi arijanizem kot krivoverstvo, zato se morajo ponovno krstiti. Zahodne Gote je v Španiji pokristjanjeval Izidor Sevilski: njegovo znano literarno delo je ETIMOLOGIJE (enciklopedija, ki je zajemala vse dotedanje znanje) 2- Pismenost Germani so svojo runsko pisavo začeli kombinirati z grško in latinsko pisavo in prevedli Sveto pismo v gotski jezik. Napisani so tudi prvi germanski zakoniki Salijski zakonik je eden prvih (6.st.) 3- Umetnost Germanov se je preoblikovala v stiku z azijskim in grško-rimskih svetom. Zanjo so značilne fibule, ki so močno okrašene, orodje, orožje 5. Ureditev germanskih držav a) Rimski cesarji so germanskim poveljnikom podeljevali nazive rimskih konzulov in patricijev. Tako so germanski vladarji dobili dvojno vlogo: 1- bili so kralji, ki so vladali germanskemu prebivalstvu 2- opravljali so tudi vlogo cesarjev za staroselce. b) Prizadevali so si za sožitje med Germani in Rimljani, kar je bilo vidno pri ostrogotskemu kralju Teodoriku. Sodeloval je s cerkvijo, njegova pomočnika sta bila filozofa Boetij (prevod Aristotlovega dela o logiki) in Kasiodor (zgodovina Rima in Gotov). Vladal je iz Ravene, kjer je obnavljal spomenike antičnega Rima 35

36 c) Kljub temu se v novonastalih germanskih državicah kaže dvojnost: 1- V pravu (germansko in rimsko) 2- V upravi (vrh uprave so vodili germanski grofje, nižja v rokah Romanov) 3- V jeziku (romanizacija Germanov je bila počasna, germanski:romanski jeziki) d) V novonastalih germanskih državicah so se prepletali krščanstvo, germanska in antična kultura. Institucija rimske države so izginjale in germanske državice s krščansko cerkvijo in papežem so postale osnova srednjeveške fevdalne družbe. Justinijanov poskus obnove cesarske oblasti nad celotnim imperijem Bizantinska država 1. VRC do Justinijana 395 Razdelitev rimskega cesarstva na ZRC in VRC (Teodozij) a) Z odstavitvijo Romulusa Avgustusa 476 in nastankom germanskih državic, na Z nikoli ni bil več imenovan cesar. Vladali so različni germanski kralji v imenu cesarja iz Carigrada. b) VRC je bilo veliko bolj razvito kot zahodni del. Razlogi za ohranitev VRC: 1- Nadaljevanje blagovno-denarnega gospodarstva (obrt, trgovina) 2- Razvito kmetijstvo 3- Manjša prizadevnost zaradi vpadov barbarov 4- manj najemniške vojske 5- Učinkovit davčni sistem ohranili in nadgradili Rimskega 2. Bizanc za Justinijana in poskus obnove RC (6.st.) a) Cesar Justinijan je hotel uresničiti idejo o enotnosti Rimskega cesarstva, in obnoviti neposredno cesarsko oblast nad celotnim imperijem. Njegova vojskovodja Belizar in Narzes sta se uspešno bojevala z: 1- Vandali S Afrika (uničil) 2- Z Goti (vizigoti) Španija, Francija (samo obalni del) 3- V Goti (ostrogoti) Balkan, Apeninski polotok (uničil) 4- Slovani, Obri (Balkan) mir so si kupovali 5- Perzijci (Azija) mir so si kupovali b) Obseg: Mala Azija, Bližnji Vzhod (Sirija, Palestina), S Afrika, obale Pirenejskega polotoka, Apeninski in Balkanski polotok Ni posrečilo ozemlje Frankov in Z Gotov (v notranjosti) c) Način vladanja: Cezaropapizem združitev posvetne in verske oblasti v rokah cesarja 1- Cesar se je upiral na uradništvo, vojsko, cerkev 2- Pravica pri izbiri carigrajskega patriarha 3- Skliceval je tudi koncile zbor visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi) 4- Cerkvi podeljuje zemljo d) Reforme 1- Kodifikacija rimskega prava (sistematična ureditev zakonov v enoten kodeks ali zbornik) Justinijanov zakonik 2- Kovanje denarja zlatniki 3- Podpiranje obrti, trgovine 4- Podpiranje gojenja sviloprejke 5- Gradnje (cerkev sv. Sofije) e) Vzroki za neuspeh obnove rimskega cesarstva 1- Vpadi Slovanov, Avarov, Bolgarov, Perzijcev, Arabcev v Bizantinsko državo 2- Jezikovne razlike (latinščina, grščina) 3- Močna rimska cerkev, ki se je opirala na germanske vladarje 4- Verski spori glede primata v krščanstvu (carigrajski patriarh:papež) 36

37 5- Razlike v bogoslužju in krščanskem nauku na Z in V privedejo do shizme leta 1054 nastanka katoliške (RKC) in ortodoksne (pravoslavne) cerkve 3. VZHODNORIMSKO ALI BIZANTINSKO CESARSTVO? Življenje v VRC in njegova ureditev sta imela čedalje manj skupnih točk z antično rimsko ureditvijo. To se kaže v: a) veri- cesar je postal zaščitnik krščanske Cerkve. V svojih rokah je združil posvetno in versko oblast-cezaropapizem. Imel je pravico pri izbiri carigrajskega patriarha, skliceval je tudi koncile zbor visokih cerkvenih dostojanstvenikov (škofi, nadškofi),cerkvi podeljuje zemljo,ukine atensko pogansko Akademijo. Pod vplivom krščanstva so se spremenili odnosi v družbi in pravu-olajšano osvobajanje sužnjev, zmanjša se moč očetom nad življenjem otrok, uzakonijo preganjanje krivovercev-( zapis v Justinijanovem zakoniku)- tega Rim ni poznal. b) Gospodarstvu- VRC trguje z Perzijo, Indijo, Kitajsko, ne z deželami ob Sredozemlju c) Kulturi- v VRC se okrepi helenistična kultura d) VRC ustanovi teme( vojaško- upravne enote) in svoj tip fevdalizma Ko Z dobi»rimskega«cesarja( K. Veliki je dobil ta naziv, ker niso priznavali cesarja VRC Irene, ker je bila ženska in papež vidi tako nezaseden cesarski prestol; Oton Saški) so v carigrajskem cesarju videli le grškega kralja in VRC so imeli za kraljestvo Grkov, ne pa za naslednico rimskega imperija. Zato se za to državo začne v novem veku uporabljati ime bizantinsko cesarstvo- po Bizancu, enem največjih mest, ki so mu Arabci pravili Zlato jabolko. Frankovska država Politični razvoj 1. Sredi 5. st. so se Franki naselili na ozemlje rimske Galije. Najmočnejši so bili Salijski Franki, ki so zavzeli celo Galijo. Vodil jih je Klodvik ( ), izhajal je iz družine Merovingov 1- Sprejel je krščanstvo( žena Burgundka, že kristjanka) Franki 2- Priznal papeža v Rimu Frankovska država postane zaščitnica in razširjevalka krščanstva 2. Osvajanja so se nadaljevala po njegovi smrti. a) Država je segala: Pireneji-Alpe-Laba (4. Zemljevid) b) Bila je last kralja, ki jo je razdelil med vse sinove slabitev, nastanek manjših kraljestev: Avstrazija, Nevstrija, Akvitanija, Burgundija. c) V vsaki kraljevini je bil dvor z aristokracijo, ki je od kralja dobivala veleposestva in najvišje funkcije (začne se fevdalizem). 1- Senešal 2- Majordom najpomembnejši upravnik kraljevega dvora in zastopnik aristokracije 3. Moč vladarja se je manjšala, krepila pa se je moč frankovskih majordomov Karel Martel (8.st.) 1- Združil majordomske funkcije vseh kraljevskih dvorov v Frankovski državi 2- Ni posegel po kroni Poitiers [poatje] premagal Arabce, ustanovil konjenico (viteška vojska) 4- Sledil mu je sin Pipin Mali 4. Začetnik nove dinastije Karolingov Pipin Mali (751) (ni bil zadovoljen z nazivom majordom, hotel je postati kralj) a) Pipin obljubi papežu zaščito v boju proti Langobardom b) Papežu prepusti ozemlje od Rima do Ravene razširitev Papeške države c) Papež mu prizna kraljevski naslov (maziljenje prepojen z božjo močjo, vladar po božji milosti;ima neposredno vez z bogom-takšno videnje izvora kraljeve moči se je ohranilo do razsvetljenstva) d) Državo je razdelil med svoja sinova (Karlman, Karel Veliki) 5. Po Karlmanovi smrti zavlada Karel Veliki ( ) višek Frankovske države a) Obseg države 1- S S morje (po 30 letih premaga Sase) 2- Z do Atlantskega oceana 37

38 3- V reka Laba (premaga Avare) 4- J do reke Ebro na Pirenejskem polotoku ( ustanovi Špansko marko kot zametek kasnejših španskih kraljestev)in do papeške države na Apeninskem polotoku-podredil langobardsko kraljestvo; V Alpe naši kraji so vključeni v okvir države; Benečija, Istra- stik z Bizantinsko državo b) V osvojene dežele širi krščanstvo c) Leta 800 se da kronati za cesarja (Rim, sv. Peter); doba cesarstva Spor za cesarski naslov: bizantinski cesar (Irena)Karlu Velikemu prizna naslov leta 812 z mirovnim sporazumom v Aachnu( palača, palatinska kapela, kjer so posvečali v sr. veku nemške cesarje), Karel Veliki prepusti Benetke in dele Dalmacije bizantinskemu cesarju 6. Leta 814 Karel V. umre, nasledi ga Ludvik Pobožni (upor Ljudevita Posavskega v Slavoniji), ki 843 z verdunsko pogodbo razdeli frankovsko državo na 3 dele (3 sinovi) a) Z frankovsko kraljestvo (Karel Plešasti) v 10.st. nastane Francija b) V frankovsko kraljestvo (Ludvik Nemški) v 10.st. nastane Nemčija (RNC rimsko nemško cesarstvo) c) Osrednje frankovsko kraljestvo (Lothar) nastane več političnih tvorb v S Italiji, švicarski kantoni Oblikovanja fevdalne družbe 1. Gospodarstvo: 1- Je nazadovalo zaradi ropanj, vojn, selitev ljudstev 2- Trgovina in obrt sta propadali, v Frankovski državi lokalna trgovina ni bila razvita, saj so vse pridelali sami, kar so potrebovali gospodarstvo je bilo AVTARKIČNO ali samozadostno 3- Denar ni imel vrednosti, v Frankovsko državo so prihajali redki tuji trgovci (Bizantinci, Arabci) od katerih je frankovsko plemstvo dobivalo luksuzne izdelke (začimbe, dišave). Frankovski trgovci so jih zamenjavali za kože, les, kovino, živino. Uveljavi se naturalno gospodarstvo in menjava blago za blago. 4- Največje bogastvo je v Frankovski državi predstavljala zemlja, ki je bila last vladarja. Ti so jo dodeljevali plemstvu v zameno za vojaško podporo in podporo pri vladanju. Osnova za tak razvoj dogodkov je bilo spoznanje, da se bo mogoče zoperstaviti arabski konjenici samo z lastno konjenico. Osnoval jo je Karel Martel. Ker je bila oprema vitezov zelo draga, si je frankovski vitezi niso mogli privoščiti sami. Zato je majordom zasegel cerkveno posest in jo razdelil med svoje viteze( prisežnike). 5- Merovinški vladarji so jim zemljo dajali v trajno last ali alod 6- Karolinški vladarji so jo dajali v užitek ali beneficij (fevd) 7- Začne se oblikovati nova družbena ureditev FEVDALIZEM. Zanj je značilna fevdalizacija s katero se oblikujejo fevdni in fevdalni odnosi. 2. Fevdni odnosi so med samimi fevdalnimi plemiči med seniorjem (zemljo podeljuje) in njegovim vazalom (zemljo prejme). Zemlja se podeli z vazalnim obredom. 38

39 3. Fevdalni odnosi med fevdalci in podložniki. Prebivalstvo je bilo izpostavljeno ropanju, vojnam. Nihče jih ni mogel zaščititi, saj centralne oblasti ni bilo več. Zato so se šibkejši začeli zatekati v varstvo močnejšim. Take razmere so bile tudi v merovinški državi. Številni kmetje so se zaradi revščine, lakote, nezmožnosti zagotavljati svojo vojaško obveznost zatekali pod zaščito mogočnih veleposestnikov. V zameno za zaščito so jim prepustili zemljo in včasih tudi osebno svobodo. Na prepuščeni zemlji so imeli pravico njenega užitka. S tem procesom je začel nastajati sloj podložnega prebivalstva, njihovi zaščitniki pa so postajali zemljiški gospodje in njihovi gospodarji. Kmetje živijo na kmetijah, ki jih imajo v zakupu. Ker so kmetije last fevdalca so jim dolžni dajati dajatve in opravljati tlako (delovno obveznost). Podložniške obveznosti: a) Dajatve 1- Naturalne (do 11.st.) I. Velika pravda (živina, žita) II. Mala pravda (kokoši ) 2- Denarne (od 11.st naprej) b) Dajatve v zvezi z javno upravo 1- Sodna taksa 2- Cerkvena desetina (10. stvar gre cerkvi) 3- Spremembe na kmetijah: umrščina, odselnina, naselnina, primščina (če je sin prejel od očeta kmetijo najboljša glava živine gre fevdalcu) c) Tlaka 1- Ročna 2- Vozna 3- Izmerjena določeno število dni, ko more kmet delati za fevdalca URBARIJ 4- Neizmerjena kadar je fevdalec potreboval delovno silo, je sklical kmete (je prevladovala) 4. Organizacija zemljiškega gospostva. 39

40 Dominikalna zemlja tisti kmetje, ki ne pridelajo dovolj, da bi z naturalnimi dajatvami poravnali obveznost do fevdalca, obdelujejo te njive v obliki tlake a) Zakupna zemlja tukaj živijo kmetje, ki imajo kmetije v zakupu- imajo obveznosti b) Srenja( gozdovi, pašniki, potoki) za koriščenje srenjske zemlje, morajo kmetje dajati dajatve Zemljiško gospostvo ali fevd je samostojna: 1- upravna (se vodi iz gradu) 2- sodna (fevdalec ima sodno oblast na zemljiškem gospostvu) 3- gospodarska enota (vse kar potrebujejo pridelajo sami) Frankovska državna organizacija Frankovska država je temeljila na podeljevanju fevdov. K. Veliki je z večanjem države izpopolnil njeno organizacijo. Novo osvojene dežele je razdelil med svoje prisežnike/ vazale. Na njej so imeli vso oblast in s tem so vladarju in cerkvi omogočili pokristjanjevanje pokorjenega prebivalstva. Državo je razdelil na ok. 200 grofij, ki so bile v notranjosti, na mejah pa so nastale mejne grofije/marke. Na čelu grofij so bili grofje oz. mejni grofje, ki so v imenu kralja izvrševali sodno, upravno, vojaško in finančno oblast. Vladar jih je nadziral preko svojih potujočih nadzornikov. V ta namen je vladar izdajal predpise, ki so veljali za celo državo-kapitulariji ( razdeljeni so bili v poglavja lat. capitula). S krepitvijo vladarjeve oblasti se poveča tudi število upravnikov na dvoru: 4- kancler vodil kraljevo pisarno 5- komornik skrbel za vladarjevo zakladnico 6- vladarjev točaj skrbel za oskrbo dvora s pijačo 7- konjar nadzornik vl. konjušnic 8- majordomi izginejo v času Karolingov Kulturni razvoj Karolinška renesansa 1. V merovinški državi kultura ni bila razvita, tudi pismenost je skoraj izginila. Državni pisarji so uporabljali nečitljivo pisavo (velike črke z okrajšavami merovingiko. Redek sloj izobražencev so predstavljali duhovniki, ki so se osnovne molitve učili na pamet. Skoraj nihče več ni znal klasične latinščine. 2. Prenova kulturnega življenja se je začela s Karlom Velikim, saj je za vodenje državne uprave je potreboval izobražence. Zato je ukazal, da morajo v škofijah in samostanih ustanoviti šole. Duhovniki bi se naučili pisati, preračunavati koledarje, peti, slovnice. V ta namen so začeli pisati posebne knjige- kodekse. Po vsej državi so začeli po samostanih (v skriptorijih) menihi prepisovali antična dela. Nastala je nova pisava karolinška minuskula (uporabljali do 12.st.;Brižinski spomeniki, v humanizmu so jo imenovali antikva, saj so mislili, da je antična rimska pisava in se je z iznajdbo tiska zelo razširila ter postala osnova moderni pisavi). 40

41 Na svojem dvoru v Aachen-u : -je cesar zbral izobražence zgodovinarja (P. Diakon) in slovničarja (Alkuin-a iz Britanije in Peter iz Pise). - ustanovili so dvorno akademijo in dvorno šolo. Poučevali so cesarjeve sinove in sinove nj. najpomembnejših zaupnikov. Učili so se 7 znanosti: astronomija, aritmetika, geometrija, retorika, glasba, dialektika, gramatika. Predvsem so sodelovali v razpravah po antičnem vzoru. Napredovala je arhitektura, gradili so po bizantinskem in rimskem vzoru. Ker je izobrazba začela v Evropi zopet pridobivati na pomenu in se je ohranjala antična dediščina, napredek v znanosti, umetnosti, se je za to obdobje uveljavilo ime karolinška renesansa. 3. Po smrti Karla Velikega je kultura nazadovala, imela je izrazito cerkveni značaj. Nastanek cerkvene države 1. Organizacija krščanske cerkve a) Krščanstvo sta po rimski državi širila apostola Peter in Pavel. Je preganjano vse do cesarja Konstantina- Milanski edikt- ko postane dovoljena vera, v času cesarja Teodozija pa državna vera. b) Cerkvena hierarhija in upravne enote: DIACEZE (škof) se povežejo PATRIARHATI (patriarh) c) 5 patriarhatov: rimski, carigrajski, antiohijski, aleksandrijski, jeruzalemski d) Pomembna ostaneta rimski in carigrajski patriarh (ostalo je že v 7. stol. pod Arabci) 2. Vloga bizantinskega cesarja in rimskega škofa a) Cezaropapizem kot model vladanja na vzhodu ponovi b) Na zahodu vpadi ljudstev cesar nima oblasti, na Apeninskem polotoku ga začne nadomeščati rimski škof kot naslednik sv. Petra.Organizira upravo, zagotovi varnost (reši Rim pred napadom Hunov, Vizigotov). Poleg verskega voditelja postane rimski škof tudi politični voditelj papež( papa= oče).teokracija model vladanja na Apeninskem polotoku (verski voditelj ima tudi posvetno oblast) isti model vladanja imajo tudi Arabci 3. Oblikovanje cerkvene države a) Nastala iz patrimonija sv.petra v Rimu b) Z darovi in zapuščinami vernikov dobila veliko posesti na Apeninskem polotoku-bogatenje Cerkve c) Papež Gregor Veliki (U/35) nastopi proti bogatenju Cerkve in duhovščine 4. Samostani in meništvo a) Nastanejo zaradi protesta proti nepravilnostim v uradni cerkvi b) Z odrekanjem vsemu je lažje doseči povezanost z bogom in odrešenje c) Sv. Benedikt Monte Cassino (prvi samostan) ora et labora (moli in delaj) 5. Zavezništvo med frankovsko državo in cerkvijo a) Se je začelo s krstom Klodvika in nadaljevalo v času Pipina Malega, ki premaga Langobarde, papež ga mazili/okrona za frankovskega kralja b) Karel Veliki določi cerkveno desetino, pokristjanjuje Sase in omogoči, da se okrepi vloga papeža kot verskega voditelja v osrednji Italiji 41

42 c) Krščanstvo postane vezivo, ki drži skupaj evropsko družbe. STANOVSKA MONARHIJA: RIMSKO-NEMŠKO CESARSTVO ( učbenik 2 str ) Družba srednjega veka je bila razdeljena v tri rede: - duhovščina( tisti, ki molijo) - plemstvo ( tisti, ki se vojskujejo) - kmetje ( tisti, ki delajo) Njihov položaj je bil določen z rojstvom ali posvetitvijo. Le prvi in drugi red sta sodelovala pri vladanju. Zato so se v 13. stoletju začele pojavljati zahteve po enakosti vseh verujočih, kar je katoliška cerkev razglasila za herezije/krivoverstva. V 13. Stol. se izoblikuje nov stan- meščanstvo, ki ga uvrstijo v 3. stan, saj so to trgovci in obrtniki, ki delajo. V poznem srednjem veku se države centralizirajo in iz redov se oblikujejo stanovi in vzpostavljeni so stanovski zbori/ skupščine. Stanovsko monarhijo vodi vladar, nj. naloga je braniti ureditev kot jo je zapovedal bog 1. NASTAJANJE NEMŠKE DRŽAVE V začetku 10. stoletja je tudi v Vzhodnofrankovski državi izumrla dinastijakarolingov. Vodilno vlogo so prevzeli vojvode plemenskih vojvodin. Država je namreč bila sestavljena iz več plemenskih vojvodin ( glej zemljevid) frankovske,saške,bavarske, kar imenujemo fevdalni partikularizem. Frankovska in saška plemena so za kralja izvolila (opustili so načelo delitve države) kneza Konrada in tako se je Vzhodna-frankovska monarhija dokončno ločila od karolinške dinastije in se začela razvijati kot samostojno, nemško kraljestvo. Moč kralja je bila šibka, saj je bila oblast skoncentrirana v rokah škofov, vojvod, grofov. 2. OTONSKA/ SAŠKA DINASTIJA Sredi 10. Stol. je prestol zasedla nova dinastija, ki je ime dobila po Sasih/ treh Otonih. Oton I je pomemben, ker je:. * Zatrl je vstajo vojvod in Slovanov na Češkem ter ob reki Labi. * Leta 955 je na Leškem polju pri Augsburgu premagal Madžare in s tem je bilo konec njihovega prodiranja v Evropo. * Glavna opora njihove oblasti je bila visoka duhovščina, ki si jo je pridobil tako, da jim je dajal v fevd posestva ter jim priznal mnoge kraljeve pravice: ustanavljanje svoje vojske, kovanje denarja - ta pa mu je pomagala z vojsko. * Imel je pravico do laične investiture = (umestitve na položaj) pravico do imenovanja papeža _. Postal je zaščitnik papeža in cerkvene države. Papež pa ga je leta 962 okronal za cesarja in tako je postal vladar» svetega rimskega cesarstva«, kar pomeni, da naj bi se obnovilo rimsko cesarstvo, v katerem naj bi papež in cesar sodelovala za blagor krščanskega sveta. Imenujemo ga tudi Rimsko- nemško cesarstvo, ker je imelo središče v Rimu, nemške države pa so imele prevladujočo vlogo.. 3. INVESTITURNI BOJ( str. 48) S politiko tesnega sodelovanja cesarja s cerkvijo ( potrjevali so papeže, imenovali škofe)so nadaljevali tudi Otonovi nasledniki, vendar so papeži temu začeli oporekati,saj so hoteli biti neodvisni od posvetne oblasti. To pa je pripeljalo do investiturnega boja. V samostanu Cluny se je začelo gibanje katerega cilj je bil povečati ugled in moč cerkve in jo osvoboditi od vpliva cesarja. Najodločneje se je za clunyske zahteve zavzel papež Gregor VII. Clunyskih sklepov pa ni priznal nemški cesar Henrik IV. in tudi Gregorja VII. ni hotel priznati za papeža, ker ga ni sam imenoval. S tem se je začel investiturni boj. Papež je cesarja izobčil, cesar pa se mu je moral podrediti in sprejeti reformne sklepe-pot v Canosso Spor o investituri se je končal šele leta 1122 z wormskim konkordatom, (pogodba sklenjena med državo in cerkvijo), ki je določil, da je posvetni vladar lahko umeščal duhovščino na cerkvena posestva, njena posvetitev 42

43 pa je izključno stvar cerkve.s tem se je uresničila zahteva papežev, da mora biti cerkev neodvisna od posvetne oblasti. Tudi v naslednjih stoletjih se je nadaljeval boj med posvetno in cerkveno oblastjo. V Franciji, Angliji so se oblikovale nacionalne cerkve, to pa se ni posrečilo v RNC, saj je papež v 14. Stoletju še okrepil svoj položaj. Pri tem je prišel tudi v spor s francoskim kraljem zaradi tega, ker je hotel obdavčiti francosko duhovščino in prevzeti moč nad francosko cerkvijo. V sporu je zmagal fr. kralj Filip IV. Lepi in v začetku 14. stoletja se je sedež papežev prestavil v Francijo-Avignon. 4. UREDITEV RNC- VOLILNA MONARHIJA( str 42) RNC ni imelo pravega političnega središča. Bilo je zveza številnih političnih tvorb (posvetnih kneževin, mest, cerkvenih teritorijev)- decentralizirana država. Cesarji so poskušali za papeže nastavljati njim zveste cerkvene dostojanstvenike. Najznamenitejši cesar staufovske dinastije je bil Friderik Barbarossa. Leta 1254 je nastopilo obdobje brezvladja = interegnum, ki je trajalo do 1273, ko so za cesarja izvolili Rudolfa Habsburškega. Premagal je češkega kralja Otokarja II. Premisla in svojim sinovom pridobil Avstrijo in Štajersko. S tem je začela nastajati nova državica znotraj RN cesarstva Habsburška monarhija. Težišče državne politike se je preneslo S od Alp,v nemške dežele. Za RN cesarstvo se je začelo uveljavljati ime Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti. Po smrti Rudolfa Habsburškega so volili cesarje iz različnih nemških družin, najpomembnejša je bila rodbina Luksemburžanov (Karel IV., Sigismund). Cesarja je volil kolegij 7-ih volilnih knezov po postopku, ki ga je določil cesar Karel IV. Luksemburški z Zlato bulo. Cesarji niso imeli moči, imeli pa so ugled. Od sredine 15. stol. pa so nosili nemško krono zopet Habsburžani, vse do leta 1806, ko RN cesarstvo ukine Napoleon Bonaparte. Stanovska monarhija Španija 1. Država je nastajala od st. z vojno/rekonkvisto med krščanskimi kraljestvi (na S) in Mavri (na J v Kordobskem kalifatu) Iberskega polotoka. 2. Vodilna v vojni je bila KASTILIJA (Toledo), kjer so kraljevi vojski pomagali svobodni kmetje, mali fevdalci in meščani. Zato so imela kastilska mesta veliko samouprave in njihovi predstavniki so skupaj s plemstvom in duhovščino vstopali v KORTES (srednjeveški stanovski parlament) in vladarjem pomagali v boju proti plemstvu. (odlomek str.44) Zakoni so veljali le, če sta jih potrdila kralj in kortes. 3. Vzpon Kastilje in Aragona se je začel s poroko aragonskega kralja Ferdinanda in kastiljske kraljice Izabele v 15.st. Skupaj sta začela vojno proti Granadi in jo 1492 zavzela konec rekonkviste. Ferdinand je vladal s pomočjo mest in izvajanjem inkvizicije (izgon muslimanov, Judov in nasprotnikov kralja) 4. Špansko kraljestvo dokončno nastane v 16.st z združitvijo Kastilije in Aragona zavladajo Habsburžani, začne se pospešen razvoj umetnosti in znanosti, saj so prišli v stik z mnogo bolj razvito arabsko znanostjo: 1- Muderaj mešanje evropskih gotskih gradbenih materialov in arabskih (Alhambra) 2- matematika, astronomija, kemija, filozofija 3- Ep o Cidu zavzel Valencio 5. Razvoj absolutizma se je začel po španskem odkritju Amerike. a) Krištof Kolumb za Špance odkrije srednjo Ameriko, kjer nastanejo španske kolonije. Iz njih so španski vladarji dobivali zlato, zato se vladarju Filipu II. poveča moč in lahko zavlada absolutistično. Prenehal je sklicevati kortes in stanovska monarhija se je preoblikovala v 1. absolutistično monarhijo. 16.st. = ŠPANSKI VEK b) Filip II. vlada v ameriških kolonijah, Neapeljskem kraljestvu, Milanski vojvodini, Nizozemski do 1581, Portugalski ustvari nepremagljivo armado ( premaga ga Elizabeta) c) nadaljuje z inkvizicijo izselitev Judov, Mavrov upad moči mestom d) nadzoruje upravo, gospodarstvo 43

44 e) visoko obdavči kmete f) kolonialno trgovino da v roke tujcem- flandrijskim mestom 6. V z. 18. stol. je izumrla španska veja HBS, začela se španska nasledstvena vojna, ki so jo HBS izgubili. S tem je bilo konec španske moči in izgubili so ozemlje: Ap. p. dobijo Savojci; Belgijo Avstrijci. V Španiji zavlada Filip V. iz fr. dinastije Burbon. Italijanske mestne države Serenissima ali Beneška republika (prekrasna, prejasna državica) od mestne države do republike 1. Nastajati je začela v 5.stoletju, ko so se prebivalci Ogleja umaknili pred»barbarskimi plemeni«(pred Vizigoti, Ostrogoti, Huni) na beneške lagune. 2. Pod bizantinsko oblastjo so beneške lagune vodili tribuni (predstavniki teritorialno-vojaške aristokracije) nad njimi je bil bizantinski vojvoda dux (dož). V 9.st. so jih volile skupnosti same. 3. V 12.st. nastane nov oblastni organ veliki svet (namesto ljudske skupščine), ki ga sestavlja lahko le beneško plemstvo. 4. Postale so najmočnejša pomorska republika. V visokem srednjem veku so zaradi trgovine z Levanto, postale ena glavnih trgovskih in vojaških velesil v vzhodnem Sredozemlju (ustanavljali trgovske postojanke). Tako se je država v začetku 11.st. začela širiti na vzhodno obalo Jadrana in zasedla Istro, Dalmacijo in Albanijo. 5. Beneško ladjevje je odločilno pripomoglo k zavzetju Konstantinopla v 4. križarski vojni leta Benetke so dobile ozemlje v Egejskem morju (Kreto in Ciper) 6. Začetki bančništva (banca= klop; banca rotta=prebrnjena klop) 7. V začetku 15.st.( širjenje po kopnem) so pridobile velik del milanske vojvodine, 1420 so zrušile posvetno oblast oglejskega patriarha in si priključile ozemlje od Furlanije do Istre. 8. Po geografskih odkritjih začnejo izgubljati na moči trgovsko središče se prestavi na Atlantik jih zasede Napoleon Bonaparte. Ostale italijanske republike 1. Genova, Pisa, Amalfi obmorska mesta-samostojne pomorske velesile z domačim vojaškim plemstvom in doži. 2. Firence Milano.. celinska mesta z močno tekstilno in orožarsko proizvodnjo. 3. Mecenstvo, vojne, diplomacija a) te države so gmotno podpirale humanistične in renesančne umetnike in znanstvenike mecenstvo b) medsebojne spore so državice reševale z vojnami (najemniški vojaki in poveljniki-kondotjerji) c) med vojnami se vzpostavijo zavezništva, mreža ovaduhov, diplomatov stalni predstavniki pri nasprotnikih razvoj diplomacije Absolutizem 1. Prehod stanovskih monarhij v absolutistične a) Značilnosti stanovskih monarhij (stanovi:vladar so bili enakopravni). Po 16.st. nekateri vladarji prenehajo sklicevati stanove in zavladajo absolutistično (niso več seniorji). a) Da bi vladarji lahko zavladali absolutistično morajo zmanjšati moč plemstvu in okrepiti svojo moč. To jim uspe v v 16. stol.: - S pomočjo meščanstva ( sodeluje v državnih in deželnih zborih in postane vladarjev politični zaveznik proti plemstvu), ki pomaga kralju zlomiti moč plemstva - S pomočjo VOJSKE(najemniška, poklicna; pehota, topništvo; ni več fevdalne vojske, ki je temeljila na težki konjenici) 1- uradništvo se začne razvijati 2- davki (za vojsko, uradništvo; potrjevali stanovi, sedaj pa vladarji) 44

45 3- dohodki iz zgodnjekapitalistične proizvodnje 4- iz založništva trgovec, bančnik kupil surovino, orodje in s tem založi obrtnika, izdela izdelek in ga vrne založniku, založnik ga proda in si ustvari dobiček/kapital 5- manufakture večje delavnice, kjer se dela ročno in se delo deli trgovci potrebujejo delovno silo in področje za prodajo 6- dohodki kolonij in merkantilistične gospodarske teorije 7- merkantilizem gospodarska teorija 17.st, avtor je Colbert vrsta gospodarstva. Izvoz je večji od uvoza, odpravijo notranje carine, gradijo kanale in prekope, spodbujajo rojstvo otrok, povečajo število manufaktur. Prvi način, kjer država poseže v razvoj gospodarstva. b) položaj plemstva ima družbeno in gospodarsko moč, ne pa politične 2. Vrste absolutizma a) politični stanovi še obstajajo, vendar nimajo nobene moči b) pravni vladar piše zakone c) razsvetljeni 18. st. vladar poskuša vladati v korist nižjih slojev ljudi d) konservativni 19.st. Habsburška monarhija Metternichov in Bachov 3. Teoretiki zagovorniki absolutizma 1. Machiavelli Il principe (naslov knjige vladar) 1- Cilj upravičuje vsa sredstva. združitev Apeninskega polotoka 2. Jean Bodin napisal je Šest knjig republike (1576) bistvo države je v njeni suverenosti, nosilec le te je absolutni vladar BOŽJA TEORIJA o absolutizmu pravi, da vladar za svoja dejanja ne odgovarja nikomur. 3. T. Hobbes knjiga Leviathan (morska pošast ali močna osebnost) absolutna oblast je nujna, ker varuje življenje in lastnino podanikov pred napadi in ropanjem drugih FRANCIJA 1. Francija kot stanovska monarhija a) nastanek države 1- nastala je iz zahodno-frankovske države 2- po izumrtju Karolingov v 10.st. zavlada Hugo Capet dinastija Kapetingov ima posest le v pariški kotlini 3- ostala Francija je razdeljena med grofe in vojvode ter angleškega kralja (anžujsko kraljestvo) Fevdalni partikularizem b) centralizacija Francije večanje moči francoskim kraljem po 12.st. zaradi različnih vzrokov: 1- gospodarski vzpon Champagna s sejmi, enoten denar 2- kralj ustanovi centralno sodišče 3- boj kralja s fevdalci, angleškim kraljem Ivanom Brez zemlje 4- Francoski kralj ima oporo v uradništvu, mestih, vojski, šolah, univerzah c) spor s papežem 1- Filip IV. Lepi (2.pol.13.st.) se je sprl s papežem Bonifacijem VIII. zaradi cerkvenih davkov prvi sklic stanovske skupščine, ki podpre kralja stanovska monarhija 3- selitev papeža Avignon ( ) avignonsko izgnanstvo papežev d) stoletna vojna ( ) 1- vzrok zahteva angleških kraljev po francoski kroni 2- zmage angleških lokostrelcev, ki zavzamejo večja mesta 3- kmečki upor žakerija 4- pobuda Jeanine d' Arc zmaga Francozov 5- dokončana centralizacija Francije Absolutizem Ludvika XIV. v Franciji 1. Zakaj se je Luj XIV. imenoval SONČNI KRALJ? Ker je najbolj živa prispodoba takšnega vladarja svetloba, moč, veličina. 2. Koliko je bil star ko je postal kralj? Kdo je v resnici vladal? 45

46 Star je bil še ne 5 let. Vladala je njegova mati Ana Avstrijska. 3. Po smrti svojega prvega ministra je zavladal sam. Kateri izrek najbolje ponazori njegov način vladanja? Umrl je Mazarin. Država, to sem jaz. 4. Zaradi vstaje fronde (prače) se v Parizu ni počutil varno, zato je dal graditi novo kraljevo palačo v Versaillesu, 14km oddaljeno od Pariza. Kdo vse živi v tej rezidenci? Pojasni njihov položaj. Prostora je bilo za ljudi. Tu so živeli vsi ministri, plemiči, znanstveniki, umetniki, arhitekti, glasbeniki. Vstaja fronde je upor visokega plemstva. So svetovalci, ki nimajo nobene odločilne vloge, imajo le družbeni ugled, priviligirani (niso obdavčeni), živeli od državnega denarja 5. Opiši francosko modo (obleka, frizura) tega časa. Imeli so visoke, dolge, lasulje, visoke pete, klobuka, nakičene obleke z naborki, volančki, ogromne klobuke, hlače do kolen. Niso se umivali, so se le parfumirali. 6. Luj XIV se je lotil temeljitih reform države. Pojasni njegove reforme: a) upravna 1- razdelil je državo na province, vodijo jih intendanti (kraljevo uradništvo iz vrst meščanstva) to službo jim da vladar 2- kabinet (ministri) je dal predloge, vladar se je sam odločil, če bo sprejel 3- država se je vodila iz Versaillesa, o vsem odloča kralj b) cerkvena 1- duhovščina je podrejena kralju 2- En bog, en kralj, ena vera (katoliška) 3- preklical je Nantski edikt in začel preganjati Hugenote (francoske protestante) in se zatečejo na Nizozemsko c) vojaška 1- poveča vojsko na vojakov 2- nov obrambni sistem v obliki zvezde 3- šolanje, redna plača za vojake 4- sodobno orožje 5- ½ državnih financ gre za vojsko 6- vojaški poveljniki prihajajo iz plemstva d) Poimenuj ministra, ki je izvedel davčno in gospodarsko reformo. Opiši ju 1- Jean Colbert 2- tarifni sistem davkov 3-1/3 pridelka je moral kmet dati zemljiškemu gospodu 4- merkantilizem poudarek na razvoju trgovine, nove manufakture orožja, stekla, tkanin, gradili so kanale, 5- graditi in povečati ladjevje (Ludvik ni sprejel) 6- morajo se boriti proti brezposelnosti 7. Luj XIV. je hotel narediti močno Francijo in jo ozemeljsko razširiti. Katera ozemlja je osvojil? Špansko nizozemsko (Belgija), Alzacija in Lorena, osvajalna-kolonialna politika v S Ameriki (Luisiana dobi ime po Ludviku). 8. Na evropskih dvorih so zelo radi posnemali francosko modo, šege, jezik, kulinariko Nekateri vladarji pa so celo dali zgraditi podobne dvorce kot je bil v Versaillesu. Kateri? Schönbrunn, palača v Sankt Petersburgu Razsvetljeni absolutizem 1. Vpliv razsvetljenstva na evropske vladarje- ponovi razsvetljenstvo!!!: a) Voltaire, Descartes, Diderot, Motesquieu francoski filozofi-s svojimi idejami ( naravno pravo, enakost vseh, verska svoboda )vplivajo na nekatere evropske vladarje, ki zaradi tega zavladajo kot razsvetljeni absolutistični vladarji b) cilji teh vladarjev: 46

47 1- z reformami posodobiti svoje monarhije, ne pa odpraviti fevdalizma 2- okrepiti vojsko in gospodarsko moč države 3- povečati narodni dohodek (kmetije, plemstvo, duhovščina) Prusija Friderik II. Pruski Nastanek Prusije v 17.st. in kneževine Brandenburg, ozemlje ob Renu in Visli (nemško-vzhodna kolonizacija) 2. Vladar mora vladati absolutistično, vendar v korist svojim podložnikom (prvi služabnik države in njen lastnik 3. Vse za ljudstvo, toda nič z ljudstvom 4. Njegove reforme a) oslabi stanove in jim dodeli številne privilegije upor junkerjev vojaško plemstvo b) vlada s pomočjo kabineta in ob priporočilih ministrov (kabinet je najpomembnejši del poleg ministra) c) cerkvena: ločitev cerkve od države, izgon jezuitov (učitelji), verska toleranca d) kodifikacija prava odpravijo mučenje, neodvisnost sodstva, osvobodi podložnike na lastnih posestvih e) gospodarska: merkantilizem in fiziokratizem glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, njen avtor je Quesnay(izg.kene). Osvoboditi je treba podložnike, uvesti hlevsko živinorejo, in s tem stalno gnojenje njiv in ukinili 3 letno kolobarjenje, ustanavljali so kmetijske šole f) vojaška: močna vojska, ki je slepo vdana poveljnikom, vojaki so bili v vojašnicah g) zunanja politika: Šlezijski vojni z Marijo Terezijo pridobi Šlezijo, 7 letna vojna in sodeluje pri delitvi Poljske dobi zahodni del. Absolutizem v Rusiji 1. Srednji vek številne kneževine ustanovili so jih švedski Vikingi Varjagi. Mesta se razširijo in nastanejo številne kneževine (Moskovska, Kijevska, Novgorodska) in mongolska država Zlata horda. 2. Širjenje moskovske kneževine v 15.st. Vlada Ivan III. Premaga Mongole, Rostovsko, Novgorodsko kneževino, omejijo vpliv bojarjev (visoko plemstvo) a) Poroči se s sestrično zadnjega bizantinskega carja dobi carski naslov postane naslednik VRC/bizantinske države in varuh prave vere (pravoslavne vere). b) sedež carigrajskega patriarha se prestavi v Moskvo 3. Ivan IV. Grozni dinastija Ruriki a) 1547 se okrona za carja vseh Rusov b) centralizacija države dal je graditi grad Kremelj c) evropeizacija d) osvajalna politika (Kazan; Astrahan, Sibirija; Arhangelsk-Belo morje) 4. Cerkev Vasilija Blaženega je v Moskvi na Rdečem trgu v 16.st. Dal jo je graditi Ivan Grozni; sestavlja jo 9 cerkva s čebulastimi kupolami; Moskovski zapiski Žiga Herberstein (Slovenec, ki je deloval kot diplomat, poslan je bil v Moskvo in je opisoval Rusijo in Moskvo ter življenje) 5. Peter Veliki ( ) dinastija Romanovi a) Gregor Voglar iz Naklega je bil zdravnik Petra Velikega b) model vladanja absolutna monarhija: senat, kolegiji (ministrstva)-imajo vlogo svetovalcev c) upravna reforma država je bila razdeljena na gubernije, te pa na vojvodstva z uradništvom. Vse uradniške in vojaške službe so opravljali plemiči, ki so bili razporejeni v 14 razredov in so morali pred službovanjem opraviti šolanje. Meščani v državni službi so lahko postali plemiči, če so dosegli določen razred d) vojaška reforma in osvajalna zunanja politika zgrajena je vojna mornarica in z njo je premagal Švede in Turke ob Črnem morju e) gospodarska reforma mornarica, manufakture, rudarstvo, trgovina z zahodno Evropo f) družbena reforma: 1- evropeizacija (prepoved nošenja brad in zakrivanja obraza) 47

48 2345- plemstvo je govorilo francosko, otroke plemičev so dajali v francoske šole podredi si Cerkev uvede julijanski koledar poslabša se položaj podložnikov kmečki upori Razsvetljeni absolutizem v Rusiji 1. Katarina II. Velika ( ) a) Dopisovala si je z Voltairom, Diderotom in pisala komedije, ustanovi akademijo znanosti in univerzo b) Nadaljuje z reformami Petra Velikega razvoj rudarstva, manufaktur, trgovine, širjenje pismenosti in kulture c) Poslabša se položaj Podložnikov (stvar) in poveča moč plemičev kmečki upori d) Zunanja politika reševanje vzhodnega vprašanja, kar pomeni propadanje Turškega cesarstva in vpletanje velesil (Rusije, Prusije, Avstrije, VB), ki hočejo zasesti njegovo ozemlje (Potemkin kulise), odkrivanje Sibirije, delitev Poljske Nizozemska meščanska revolucija parlamentarizem (osvobodilna in verska vojna ) 1. Razmere pred revolucijo a) področje Beneluxa in S Francije je bilo v 16.st. pod špansko oblastjo b) sestavljalo ga je 17 provinc c) spadale so med najbogatejše dežele v Evropi (Antwerpen sejmi, borza, trgovina, obrt, pomorstvo, kmetijstvo) 2. Vzroki za revolucijo a) gospodarski: špansko izkoriščanje provinc visoki davki b) verski: izvajanje inkvizicije (preganjanje kalvincev) in protireformacije c) politični: uvajanje absolutizma in ukinitev samouprave (vojvoda Alba) d) obglavljenih in vzeto premoženje 3. Potek revolucije a) province so se uprle uporniki GEZI, vodilo jih je visoko plemstvo (Viljem Oranski, grof Horn) b) Geze podpre Anglija, Francija; beg Burov (kmetov) na J Afrike c) sedem severnih provinc je 1581 razglasilo samostojnost združene holandske province, Španija prizna neodvisnost 1609 mednarodno priznana 1648 z vestfalskim mirom. d) 10 južnih provinc (Belgija) še naprej pod špansko oblastjo (vsi so katoliki) do Model vladanja republika a) generalni stanovi vrhovna oblast b) državni svet izvršilna oblast c) državni upravitelj Viljem Oranski izvršilna oblast 5. Ena izmed vodilnih trgovskih pomorskih sil 17. stoletja a) imajo Novi Amsterdam (New York), Nizozemska Gvajana (Surinam), trgovske postojanke ob zahodno-afriški obali, države južne Afrike (Kap, Transval, Oranje), Indonezija b) Amsterdam postane največje trgovsko mesto, banke, borze c) umetnost: Rembrandt, Rubens (slikala sta portrete) d) filozofija: Descartes (Mislim, torej sem.) e) naravoslovja: Leeuwenhoek-mikrobiolog, izpopolnitev mikroskopa; Huyghens-astronom in matematik Anglija kot stanovska monarhija 1. Naseljevanje britanskega otočja a) preseljevanje ljudstev in nastanek anglo-saških državic (5. 8.st.) 48

49 b) vpadi Normanov iz Danske od 9.st. dalje kralj Knut v 11.st. c) vpadi Normanov iz Francije Viljem Osvajalec 1066 bitka pri Hastingsu Normani zavladajo otoku vladanje Viljema Osvajalca a) odstavi močne anglosaške teritorialne kneze b) zapleni njihovo posest in jo podeljuje svojim baronom c) zahteva prisego od vseh fevdalcev d) uvede zemljiški davek plačevanje vojakov, uradnikov e) izdelana je zemljiška knjiga (Doomesday book),tu so napisani davki Nastanek parlamenta a) Zaradi vojne s Francijo mora Ivan Brez zemlje povečati davke, kar povzroči splošno nezadovoljstvo b) V zameno za dobre odnose s papežem mu je predal ang. kraljestvo, ki ga je dobil nazaj v fevd c) Ivan Brez zemlje podpiše 1215 Veliko listino svoboščin s katero je ustanovljen svet baronovizoblikovanje stanovske monarhije d) parlament je nastal postopoma iz sveta baronov e) v 14.st. že razdeljen na 1- zgornji lordska zbornica (visoko plemstvo, cerkveni dostojanstveniki) 2- spodnji dom (nižje plemstvo, predstavniki mest in grofij) f) pravice: davki, potrjuje zakone, nadzira državne finance Vojna dveh rož ( ) a) po stoletni vojni so Angleži v Franciji obdržali le Calais [Kale] b) doma se je začel boj med plemiškima družinama Lancastri (rdeča vrtnica) in Yorki (bela vrtnica) c) obe družini sta izumrli, začnejo vladati Tudorji (združitev dveh vrtnic) d) poskus absolutističnega vladanja Henrika VIII. Tudorja reformacija in nastanek anglikanske cerkve Elizabetinska doba ( )- zlata doba a) Anglija doseže stabilnost in blagostanje; ne vmešava se v zadeve na evropski celini; postane vodilna pomorska velesila, zlasti potem, ko premaga špansko mornarico; Anglija doživi tudi kulturni razcvet, razvija se gledališče- Shakespeare, viteški turnirji b) Elizabeta je utrdila anglikansko cerkev, saj je določila, da cerkvene zakone izdaja parlament; angleški vladar je le vrhovni upravitelj cerkve, ne pa poglavar c) Elizabeta je bila zadnja iz dinastije Tudorjev, saj ni imela potomcev. Zavladala je dinastija Stuart (Jakob I., nato pa brat Karel I.). Državljanska vojna revolucija ( ) a) Vzroki za revolucijo 1- Spori med anglikanci in puritanci 2- V parlamentu so bili le visoki sloji tedanje družbe 3- Poskus uvedbe kraljevega absolutnega vladanja 4- Karel I. zavrne zahteve meščanstva 5- Razpustil je parlament in zavladal sam, obdan zgolj s predstavniki visokega plemstva in vrhom ang. cerkve b) Potek revolucije 1- Vsi zatirani so se združili v obrambo svojih pravic 1642 začetek državljanske vojne 2- Na čelo upornikov je stopil Cromwell in izvedel uspešno vojno proti kralju in njegovim pristašem 3- Kralj Karel I. pobegne na Škotsko, kasneje ga obglavijo Anglija kot republika Cromwell (prvič in zadnjič je republika) a) Cromwell je dal razpustiti zgornji dom parlamenta in razglasil je republiko. Angliji je zavladal kot zaščitnik (Lord Protector), saj je zaščitil republiko b) Akt o plovbi določal je, da angleško blago lahko prevažajo le angleške ladje. Spodbujal je pomorstvo in Anglijo postavil ob bok Nizozemski. c) naseljevanje anglikancev na S Irske začne nastajati Commonwealth (Britanska skupnost narodov) d) obglavljanje Karla I. Stuarta 49

50 8. Restavracija: Karel II. Stuart, nato ga nasledi Jakob II. Hotel je zavladati absolutistično in ga parlament odstavi. Na prestol dajo nizozemskega državnega upravitelja Viljema III. Oranskega. Ker je to 1688 prišlo do zamenjave brez prelivanja krvi se to imenuje slavna revolucija. 9. Bill of Rights 1689 temeljni zakon. S to listino dobi parlament zakonodajno oblast, kralj pa ima le izvršilno oblast. Za svoje govore v parlamentu ne odgovarjajo sodno svoboda govora obstaja. Oblikujejo se tudi neodvisna sodišča. 10. Anglija postane v 18. stoletju gospodarska velesila, saj se začne proces industrializacije. Izvede se prva industrijska revolucija (1765). Najprej pride do tehničnih izumov v kmetijstvu (setveni stroj ) in tekstilni (iz ene niti dobijo številne zaradi vreten) proizvodnji. James Watt 1776 ustvari parni stroj. Vgradi parni stroj v ladjo in začnejo voziti parniki. Stephenson vgradi parni stroj v lokomotivo razvoj železniškega prometa. 11. Anglija postane kolonialna velesila. V 17.st. ustvari kolonije na V obali S Amerike. V 18.st. James Cook odkrije za Angleže Avstralijo in Novo Zelandijo. V 19.st. dobi številne kolonije v Afriki (od Egipta navzdol) in Indijo. Južnoafriška Republika, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada so britanski dominioni. Gospodarske, etnične in družbene spremembe v Evropi Zemlja vir preživetja in bogastva 1. Ponovi frankovski tip fevdalizma. 2. Srednjeveška kolonizacija (U/79) a) Kolonizacija pomeni naseljevanje oz. preseljevanje ljudi na malo poseljena ali neposeljena področja. Potekala je od st. Prevladovalo je naseljevanje podeželja in to imenujemo agrarna kolonizacija. b) Okoli leta 1000 je v Evropi živelo med 30 in 35 milijoni ljudi. Do takrat je prebivalstvo počasi naraščalo zaradi preseljevanja ljudstev, vojn in premalo pridelka. Po 11.st. je začelo prebivalstvo naraščati in se do 14.st. podvoji. Vzroka za rast prebivalstva napredek kmetijstva, ni vojn. c) V 14.st. zopet začne prebivalstvo vpadati: 1- kuga (prišla iz Kitajske z ladjami) 2- vojne (100 letna vojna med Francozi in Angleži) 3- neugodne klimatske razmere d) Vrste kolonizacije 1- notranja (znotraj enega fevda ali države) 2- zunanja (izven enega fevda ali države) 3- nižinska (do 1000m nadmorske višine) 4- višinska/rovtarska 5- poklicna (Saške rudarje preselili v Transilvanijo) 6- načrtna (načrt izdela zemljiški gospod) 7- nenačrtna (spontano preseljevanje ljudi) e) Vzroki za kolonizacijo 1- prevelika rast domačega prebivalstva 2- povečano povpraševanje po hrani 3- veliko neobdelane zemlje 4- malo donosna zemljiška gospostva f) možnosti za pridobitev novih obdelovalnih površin 1- izsekavanje gozdov 2- izsuševanje močvirij 3- polderji na Nizozemskem g) primeri zunanje kolonizacije 50

51 1- nemška vzhodna kolonizacija je potekala v treh smereh. I. med Labo in Odro se naseljujejo nemški fevdalci in kmetje II. med Vislo in Finskim zalivom so kolonizacijo izvajali menihi (Cerkev) III. ob Baltiškem morju so kolonizacijo izvajali nemški trgovci IV. posledice nemško vzhodne kolonizacije zahodne Slovane iztrebljajo, potlačanijo pokristjanijo, germanizirajo 2- nemška kolonizacija na slovenskem je potekala v treh fazah I. v 9.st. se Nemci naselijo v Panonijo in Obdonavje II st. se Nemci naselijo v Celovško kotlino in Dravsko polje III. 14.st. se Nemci naselijo na Kočevsko in v okolico Škofje Loke 3- kolonizacija na Iberskem polotoku I. kolonizacije je potekala hkrati z rekonkvisto, kristjani se naseljujejo od severa proti jugu II. Arabce in Jude pokristjanijo, nekateri zbežijo, nekatere pobijejo, potekala je inkvizicija 3. Spremembe v organizaciji zemljiškega gospostva a) Do 11.st. je bilo zemljiško gospostvo organizirano pridvorno, saj je prevladovala dominikalna posest, ki se je obdelovala s tlako. V 11.st. se uvedejo denarne dajatve, zato se organizacija spremeni. b) Poveča se delež zakupne zemlje, kjer so hube ali kmetije hubni sistem. Mala pravda je bila v naturalnih dajatvah, ostale v denarnih. Kmetje so dobili kmetije v začasen ali deden zakup. Po 11.st. prevladuje deden zakup. Dajatve se začnejo zapisovati v urbarije. 4. Življenje kmeta a) kmetje se začnejo ukvarjati s kmečko trgovino in tovorništvom b) bivališča so bila majhna, lesena, dvoprostorna (živina; ljudje s kokoši, zajci), majhna okna pokrita s polknami, slamnata/lesena (skodle) streha c) pili so vino in pivo, prehranjevali pa so se z mlečnimi in močnatimi jedmi, kot sladilo so imeli med 5. Novosti v kmetijstvu a) pojavile so se v 11.st., ko je leseno kmečko orodje zamenjalo železno motika, vila, lopata, sekira, kosa, brana, plug ( težek železni ali lesen) b) vlečne živali postanejo konji, ki jih začnejo podkovati c) največja novost je nov način obdelave zemlje triletno kolobarjenje s praho. 1- ozimina rž, pšenice (jeseni in pozimi) 2- jarina oves, ječmen (mlado žito) 3- praha zemlja počiva (paša živine) d) v drugi polovici 18.st. odstranijo praho in tisti del zemlje gnojijo fiziokratizem (uvedejo hlevsko živinorejo) Srednjeveška mesta 1. Srednjeveško mesto je naselbina trgovcev, obrtnikov in ljudi, ki se ukvarjajo z denarnimi storitvami. Meščanska naselja so mesta in trgi. Razlika med mesti in trgi mesto ima obzidje, mesta imajo več pravic, mesto je večje. 2. Čas nastanka mest a) v času preseljevanja ljudstev so mesta izgubila na pomenu, ohranila so se v Sredozemlju, v notranjosti Evrope so propadla b) ponovno so začela po 10.st., ko so obnovili trgovski stiki z Azijo (križarske vojne) c) mesta so nastala tudi na osnovi antičnih mest 3. Lokacije mest morske obale, stičišča trgovskih poti, ob gradovih, ob samostanih, ob rekah, ob gozdovih, na ostankih antičnih mest 4. Vloga zemljiškega gospoda pri ustanovitvi mest a) trgovci, obrtniki so se sporazumeli z lastniki zemljišč (škofi, velikimi fevdalci, vladarji) 51

52 b) Lastniki zemljišč so jim dovolili naselitev (postavitev hiše) na svojem ozemlju. Zahtevali so davek na parcele. Zemljiški gospod si je lastil pravico do pobiranja sodnih glob, postal je mestni gospod. 5. Razlike med antično in srednjeveško meščansko naselbino Antična Srednjeveška čas nastanka nadaljevanje iz antike st. obseg mesto + podeželje prostor znotraj obzidja obzidje pozno ob nastanku kdo spada med meščane obrtniki, trgovci + plemstvo obrtniki, trgovci pravni akt statuti (piranski statut) privilegij (lastnine) 6. Mestne pravice a) gospodarske pravice 1- pravica do upravljanja obrti, trgovine, denarnih poslov 2- pravica do sejma 3- pravica do skladiščenja 4- pravica do obmilja (1 miljo okoli mestnega obzidja se ne sme nihče ukvarjati z obrtjo) 5- pravica do cestne prisilnosti (prisilne trgovske poti) b) ostale 1- pravica do osebne svobode 2- pravica do mestne samouprave (mestni svet) 3- pravica do obrambe mesta 4- pravica do kovanja denarja 5- pravica do mestnih znakov (grb, pečat) 7. Zunanja podoba mest 1- grajena brez urbanističnih načrtov 2- hiše so bile ozke, visoke, kamnite in lesene, krite s skodlami, okna pokrita z živalskimi kožami, povoščenim papirjem, polknami, le najbogatejše zastekljene 3- jedro mesta je bil trg na katerem je bila cerkev, vodnjak, mestna hiša, pranger (sramotilni steber) 4- pritlične lesene hiše navadnih meščanov; zidane, bogate hiše plemenitašev 5- ubožnica (špital), šola, bolnišnica 6- netlakovane, blatne in umazane ulice kamor so metali odpadke 7- nevarnost požarov 8- iz strahu pred širjenjem nalezljivih bolezni uvedla karantene (Dubrovnik) prebivalcev na slovenskih tleh prebivalcev na mesto 10- gosto pozidana, zemlja tudi zunaj obzidja (poljedelstvo in živinoreja) 8. Kdo je veljal za meščana, kdo ne? a) meščani: obrtniki, trgovci, bančniki, plemstvo b) niso meščani: duhovščina, delavci, služničad, podložniki, plemstvo v celinskih mestih, Judje c) V mestih je veljal rek»mestni zrak osvobaja«) 9. Boj mest za mestno samoupravo meščani sami odločajo o svojih pravicah in dolžnostih, oblikovala se je postopoma. a) Vodilna osebnost je bil mestni sodnik, sprva postavljen od mestnega gospoda, kasneje ga meščani volijo sami. Pristojnosti mestnega sodnika: 1- zastopal je plemstvo 2- skrbel za sodstvo 3- varuh mestnih insignij (ključ mestnih vrat) b) Organ samouprave je mestni svet. Pristojnosti mestnega sveta: 1- skrbel je za finance 2- nadzoroval obrt in trgovino 52

53 3- skrbel za sirotišnice, šole, za hrano, za revne c) boj mest za samoupravo po Evropi 1- Italija: nastale mestne republike 2- Francija: mesta so se povezala s kraljem proti velikim fevdalcem 3- Anglija: mesta povezujejo s plemiči (baroni) proti vladarjem (kralj) 4- RNC: mestne zveze (najpomembnejša HANSA), vodilno mesto Lübeck 10. Položaj mest in meščanov a) mesta so se ločila od poljedelske okolice po videzu, gospodarski dejavnost ter družbenem in pravnem položaju b) mesta so pripomogla h krepitvi blagovno-denarnega gospodarstva, bila so opora vladarjem pri premagovanju fevdalne razcepljenosti osebna svoboda dejavnost sodstvo obveznosti obramba politično del. noša hrana MEŠČANI obrt, trgovina lastno sodstvo davki, prosti prispevki - predpisana pestra PODLOŽNIKI kmetijstvo sodijo jim plemiči dajatve (davki, tlaka, desetina) - predpisana skromna PLEMIČI vojaška služba lastno sodstvo - predpisana bogata Cehi 1. Cehi so združenja obrtnikov iste stroke. Nastajali so zaradi preprečevanja konkurence. Obstajali so različni cehi, ker se je obrt specializirala. Cehi so bili obvezni za vse, ki so hoteli opravljati obrtno dejavnost. Nastajati so začeli po 11.st. 2. Cehovska pravila vsak ceh je imel svoja pravila (statut), ki so se jih morali mojstri strogo držati. Urejali so pristopne pogoje, poslovno, zasebno in versko življenje ter obrambo mesta a) pristopni pogoji 1- mojstrski izpit (začel kot vajenec, postane pomočnik, učenje v tujini upravi mojstrski izpit) 2- plačilo članarine b) poslovno življenje 1- pravila so določala proizvodni postopek, količino izdelkov, kakovost, ceno, nabavo surovin, število vajencev pomočnikov c) zasebno življenje 1- s temi pravili so zagotavljali svojemu stanu primerno življenje, ceh je skrbel za vdove, sirote, ostarele člane d) versko življenje 1- cehi so imeli svoje zavetnike/svetnike, h katerim so se priporočali (sv. Florijan lončarji; sv. Jožef mizarji; sv. Barbara rudarji) 3. Mojster je dobro skrbel za pomočnike in vajence. 4. Imajo pozitivno vlogo zaradi socialne podpore, preprečujejo konkurenco. Sprva so bili napredna združenja, sčasoma pa so postali nazadnjaški, ker so ovirali napredek. Potem imajo večjo vlogo manufakture in založništvo zgodnjekapitalistična proizvodnja. Cehi so prenehali delovati v 19.st. Trgovina 53

54 1. Izoblikujejo se trije trgovinski prostori v 11.st. 1- severnoevropski ali baltiški prostor (kože, les, vosek, jantar) 2- sredozemski prostor (od Arabcev blago prevzeli Italijani) 3- arabski prostor (prihajalo je v Konstitanopeli ali v Levanto, kjer so prevzeli Italijanski trgovci) I. zajema svilno pot, ki gre po kopnem (svila, čaj, smodnik) II. dišavno pot, ki gre po morju (poper, cimet, aloa) 2. V 15.st. se spremeni način poslovanja pojavijo se menice (vrednostne listine) in borze (v 14.st.). Prodaja se na osnovi vzorca blaga. 3.Novi poklici: posredniki, računovodje, zastopniki, poslovodje; računovodske knjige in bilanca) 4.V 17.st. ko se absolutizem pojavi v Franciji se uvede merkantilizem (poudarek na razvoju trgovine). Industrija 1. V Angliji se je sredi 18.st. začel tehniški razvoj s strojem. Do prvih sprememb je prišlo pri tekstilni proizvodnji (Samuel Grag). Potreba po tekstilu je naraščala. Angleški trgovci iz plantaž uvažajo neobdelan bombaž v Anglijo, ki je nadomestil volno. Obdelan bombaž so vozili nazaj v kolonije. 2. Grag je spadal k skupini finančno močnih podjetnikov, ki je uvajal vse novosti (predenje in tkanje). Iz kolovrata preidejo na Mulo (z 8 vreteni, nato 100). Najprej ročni čolniček, nato leteči čolniček, nato na ročni pogon in nazadnje mehanski. Naredili so stroj, ki ga je poganjala voda Watt izumi parni stroj. 3. Ročno delo je zamenjalo strojno delo ter delo doma delo v tovarni. Da proizvodnja ne bi bila omejena na letne čase je Grag iskal rešitve našel jo je v parnem stroju. Parni stroj je spremenil vodno paro v mehansko energijo. Kmalu so ga začeli uporabljati za pogon različni stroji. Ljudje so postali neodvisni od vode, vetra ali mišic ustvarjajo tovarne. 4. Revolucija v prometu je prišla z železnico. Izdelali so lokomotivo( Stephenson), ki je bila hitrejša od konja (47 km/h). Fulton izdela parnik. 5. Vsi niso dobili zaposlitve. Najbolj razvito industrijsko mesto je bilo Manchester 40 letih se je število prebivalcev početverilo. Delavci so bili prisiljeni sprejemati vse pogoje, morali so se podrediti zahtevam tehnike. Delodajalci so višali delovni čas in zmanjševali plače. Pred začetkom industrializacije so si ljudje sami določali dnevni ritem, kasneje so bili odvisni od delodajalca, delodajalec je imel pravila (vsaka minuta zamude znižanje plače). 6. V tovarnah je bilo veliko hrupa, visoka temperatura, visoka vlažnost. Niso imeli zaščitne opreme (prihajalo je do poškodb). Več kot ½ zaposlenih so bili otroci (delali so od 6.00 do 20.30). Najtežja dela opravljajo ženske (moški so mehaniki). 7. Razlika med sindikati in delavsko politično stranko. Politična stranka si prizadeva v parlamentu za izboljšavo delavskih pogojev. Sindikat je nepolitična organizacija, ki skrbi za boljše delovne pogoje. 8. Zakaj je bila industrijska revolucija v Angliji? 1- politični sistem (parlamentarno demokratičen) 2- velika nahajališča premoga (pogon strojev) 3- otoška država z veliko kolonijami 4- ugodna prometna lega 5- jeklarska industrija Humanizem in renesansa 1. Humanizem daje poudarek na človeku, naravi in vesolju. Humanizem in renesansa se začneta razvijati na Apeninskem polotoku. Predstavniki so Boccaccio (Dekameron), Petrarca (Soneti o Lauri), Cervantes (Don Kihot), Shakespeare. Pišejo v domačih jezikih, ter postavljajo temelje knjižnega jezika. 2. Iz književnosti se humanizem širi tudi v znanost: 54

55 a) medicino (Vesalius, Paracelsus-poskušal zdraviti s živim srebrom) b) narisani novi zemljevidi sveta (Mercatorjev z valjasto projekcijo), Behaimov globus) c) nove politične in socialne teorije (T. Moore Utopija; prvi del govori o Henriku VIII., v drugem delu pa vizija, kako naj bi država obstajala). d) Machiavelli je napisal Il Principe združitev Italije»cilj upravičuje vsa sredstva«e) Erazem Rotterdamski je napisal Hvalnico norosti (norčeval se je iz plemičev. f) Kopernik heliocentrični sistem, Bruno je bil njegov privrženec 3. Renesansa je preporod antične umetnosti posnemali so antične slikarje in kiparje a) najpomembnejši so 1- Leonardo da Vinci (Mona Lisa, Zadnja večerja) 2- Michaelangelo ( kip Davida, poslikava Sikstinske kapele) 3- Boticelli (rojstvo Venere) 4- Brunaleski 5- Donatello 6- Rafaelo 7- Dürer Širjenje pismenosti in izobrazbe 1. Menihi so v skriptorijih prepisovali antična dela. Utemelitelj srednjeveške filozofije sholastika je bil Tomaž Akvinski. Utemeljil jo je v 13.st. Rekel je, da je filozofija dekla teologije (Cerkev temelji na verskih resnicah-dogma teorija ne sme oporekati). 2. Širjenje pismenosti a) v Evropi v 13.st. z uporabo papirja iz duhovnikov in plemstva na meščane b) izum tiska z gibljivimi črkami Johannes Gutenberg 1456 tiskarne v okoli 200 evropskih mestih (mi smo jo dobili čez 100 let) c) imajo liste z novicami-predhodniki časopisa d) prodaja knjig najbolj znan frankfurtski knjižni sejem (16.st.) 3. Izobraževanje a) samostanske, župnijske šole za otroke višjih slojev (branje, računanje, pisanje) b) mestne in zasebne šile tudi učitelji laiki (vsi niso župniki) c) univerze za duhovnike in menihe 7 svobodnih umetnosti na nižji stopnji, na višji medicino, teologijo, cerkveno pravo d) novi programi v 17.st. bio, fiz, mat (vpliv humanistov, reformatorjev) 4. Ena izmed prvih univerz v Parizu, je poimenovana po Robertu de Sorbonu 5. Stopnja pismenosti a) 1/5 francozov b) ¼ Angležev ob koncu 16.st. Reformacija 1. Reformacija je 1- versko (RKC) 2- družbeno (vsi družbeni sloji) 3- in politično gibanje (cesar RNC, ang. kralji) 2. Vzroki za reformacijo 1. bogatenje in nemoralno življenje duhovščine v RKC 2. želja papežev po popolni posvetni oblasti 3. Predhodnika reformacije 1. John Wyclif bil je profesor na Oxfordski univerzi. Njegovo prepričanje je, da je Biblija edini vir vere, da jo naj verniki berejo sami (v domačem jeziku) ter da lahko le s trdno vero dosežeš 55

56 zveličanje O civilni vladavini. V knjigi je nakazal, da naj država upravlja cerkveno imetje. Wyclifovi pristaši do bili lollardi. 2. Jan Hus O cerkvi: Cerkev naj se odpove premoženju in posvetni oblasti, podvomi v papeža HUSITI. 4. Razmere v RKC v času renesanse 1- urejanje palač, cerkva, Bazilika sv. Petra (za gradnjo je razpisan odpustek) 2- papež A. Borgia (bil poročen, nezakonski otroci) Nepotizem podeljevanje cerkvenih služb prijateljem in sorodnikom. 3- prodajanje cerkvenih služb SIMONIJA 4- prodaja (trgovanje) odpustkov 5- ogled relikvij proti plačilu 5. Smeri reformacije: luteranstvo, vladarska ali anglikanska, kmečka, meščanska Martin Luther Luteranstvo objavi 95 tez kot izhodišče za razpravo 1- v prvem delu govori o papeževi moči (da nima nobene moči, da bi lahko odpuščal grehe, samo s trdno vero so odpuščeni grehi) 2. sproži množično gibanje za reformo RKC 3. papež zahteva preklic tez izobčenje Luthra razmere poskuša urediti cesar Karel V. (spor z Francijo, Turki 1529) 1521 državni zbor v Wormsu (zberejo se vsi knezi) prepoved luteranstva in njegovo širjenje po RNC (sekularizacija zaplemba cerkvenega premoženja) državni zbor v Speyerju ponovna prepoved luteranstva protestanti (protest deželnih knezov proti cesarjevi odločitvi) sprejmejo augsburško veroizpoved 1- odpravijo menihe, posvečanje duhovnikov 2- pridigarji namesto duhovnikov (samo berejo iz Svetega pisma in niso vez med bogom in človekom) 3- odpravijo celibat (samski stan duhovnikov) 4- obdržijo samo krst (postane član Cerkve) in obhajilo (potrditev člana) 5- cerkve vodijo deželni knezi verski mir v Augsburgu (do 1618) 1- obe veri sta enakopravni 2-»Cuius regio-eius religio«(čigar zemlja, tega vera) - deželni knezi izbirajo veroizpoved 3- sekularizirane posesti lahko obdržijo deželni knezi 8. Širjenje Luteranstva: Nemčija (severna in srednja), Skandinavija, del Avstrijskega cesarstva (Ogrska, Prekmurje) zemljevid str. 111 Ostale smeri reformacije 1. Vladarska smer-anglikanska (Henrik VIII., Katarina Aragonska, Anne Boleyn) a) Vzroki za reformacijo v Angliji 1- želja Henrika VIII. po ločitvi od Katarine Aragonske 2- zavladati absolutistično (cerkev v ANG) b) ločitev papež Henrika izloči iz RKC c) SUPREMACIJA 1534 Henrik postane vrhovni poglavar anglikanske cerkve d) prvine katoliške in protestantske vere (hiearhija) e) preganjanje katolikov Elizabeta f) širjenje anglikanstva v S Ameriko 2. Meščanska smer Kalvinizem a) Verska občina, ki jo vodi prezbiterij prezbiterijanska 56

57 b) nadzoruje življenje vernikov c) redno v cerkev, skromno in moralno življenje d) odpravijo verske praznike e) pesem, molitev, pridiga f) iz Švice se širi v Anglijo (Puritanci), Škotsko (Prezbiterijanci), Francijo (Hugenoti) 3. Kmečke smeri verske sekte a) Anabaptizem / Prekrščevalništvo 1- trdijo, da se mora človek sam (ko se zaveda bistva) krstiti 2- ponovno se krstijo b) Štiftarstvo 1- postavljanje verskih znamenj 2- gradijo kapelice, križe, kjer se prikazujejo svetniki c) skakači 1- če bodo med verskimi procesijami skakali, jim bodo odpuščeni vsi grehi d) bičarji 1- če se bodo med verskimi procesijami bičali, jim bodo odpuščeni vsi grehi Protireformacija 1. Protireformacija je reakcija katoliške cerkve na pridobitve reformacije. RKC jo je izvajala na dveh področjih. 2. Prvo področje je boj proti krivovercem z inkvizicijo (cerkveno sodišče Rimska in Španska sta najmočnejši). Inkvizicijo so izvajali menihi Dominikanci in Jezuiti. Jezuite je ustanovil Ignacij, kot menihe jih je priznal papež, za njih je značilna verska gorečnost, slepa pokornost papežu, dobra izobrazba, bili so misijonarji, lastniki manufaktur, bank, spovedniki vladarjev. 3. V drugem nivoju se je RKC reformirala, odpravila najhujše napake. To so naredili na zasedanju tridentinskega koncila. Sklepi koncila: odpravijo simonijo, nepotizem, cerkveni dostojanstveniki morajo biti izobraženi, zavladajo reformni papeži (papež Gregor da reformirati koledar), odpravijo prodajo odpustkov, sestavijo seznam prepovedanih knjig, ki jih sežigajo in sestavijo seznam dovoljenih knjig, ki se uporabljajo pri maši (Brevir/molitvenik in Rimski misal) 4. Verske vojne : Francija, RNC a) Francija 1- začetek vojne vrh 1572 (na šentjernejsko noč pobili več tisoč Hugenotov) 3- konec vojne 1598 b) v RNC se je začela z praško defenestracijo leta 1618, trajala do Henrik IV. nantski edikt določa svobodo veroizpovedi Hugenoti so dovoljeni 2- oblikuje se liga (katoliki-kasneje jih podpre Francija) in unija (protestanti-podprejo Danska in Švedska) 5. Ignacij Loyola ustvaril red Jezuitov Jezusovih podanikov. Meni, da ti menihi niso dovolj versko goreči in vdani papežu. Papež jih kasneje prizna kot menihe. Za njih je značilna verska gorečnost, verska izobraženost, so bogati, pod seboj imajo šolo, poudarjajo ljubezen do krščanskega boga. Slepo so bili vdani papežu, bili so spovedniki vladarjev. 6. Vestfalski mir 1648 podpis miru, nove meje (Švedska, Nizozemska in Švica priznani), potrdijo augsburški verski mir in nantski edikt. Razsvetljenstvo ali racionalizem 1. Pojem razsvetljenstvo a) filozofsko, kulturno in duhovno gibanje 17. in 18.st. b) razum ratio c) znanstvena kritika, izkustvo znanost se razvija 57

58 d) necerkveni način mišljenja odcepi se jih več, kot pri renesansi 2. Napredek znanosti a) naravoslovje nove raziskovalne metode: eksperimentiranje, induktivno sklepanje»kar veš, naj ti bo osnova za sklepanje, da prideš do novih ugotovitev«1- Newton zakoni 2- Celsius, Fahrenheit toplota in temperatura, izdelata termometer 3- Galvani, Volta galvanski člen (baterija), voltmeter 4- Linne sistem rastlinskega in živalskega debla b) družboslovje 1- proučevanje in pisanje zgodovinskih del, potopisov, komedij Moliere 2- izkopavanje Pompejev 3- akademija v Parizu 3. Predstavniki razsvetljenstva a) Predstavniki 1- Nizozemska Spinoza 2- Velika Britanija Locke, Hobbes, Hume, Smith 3- Francija Descartes, Montesquieu b) Izdajali so enciklopedije (zbrano vse dotedanje znanje) umetnosti, znanosti, obrti 1- Voltaire 2- Rousseau 4. Novi pogledi, nazori 1- o vladarju 2- o suverenosti 3- o državi Rousseau-Družbena pogodba (o vladarju, državi, suverenosti ljudstvo ima najvišjo oblast) Ljudstvo ima pravico odstaviti vladarja, če ne vlada, kot hoče ljudstvo 4- o oblasti Montesquieu-Duh zakona (oblast deljena na zakonodajno, izvršilno in sodno) 5- o pravu v 18.st. ideja naravno pravo, kjer so napisane temeljne človekove pravice Rousseau in Locke (tabula rasa-nepopisan list) 6- o veri in cerkvi Voltaire cerkev naj obstaja, kot verska institucija, ne pa kot državna fevdalna institucija; verska strpnost 5. Širjenje razsvetljenskih idej a) po meščanskih in plemiških salonih b) dopisovanje z vladarji (Katarina Velika, Friderik Pruski, Kristina Švedska) 6. Kultura 18.st. rokoko in klasicizem a) Glasba 1- instrumentalna glasba Violina (Stradivari) in opera I. Mozart Mala nočna glasba II. Bach Tokata in fuga v D-molu III. Beethoven Oda radosti IV. Vivaldi Štirje letni časi Velika geografska odkritja 1. Antično znanje - 4.st.pr.n.št. Grki so verjeli, da je Zemlja okrogla: 1- Aristarh Zemlja se giblje okoli Sonca in ne obratno 2- Eratosten natančen izračun obsega Zemlje 3- Ptolomej 2.st.n.št. Geografija geocentrični sistem 1407 latinski prevod 2. Na V v zgodnjem srednjem veku potujejo le judovski, sirski trgovci, Arabci, ne pa Evropejci a) perzijski geograf Ibn Kondadbeh 9.st.»Knjiga poti in kraljestev«opis azijskih kopenskih poti b) Rogerjeva knjiga 12.st. (visoki srednji vek) Zemljevid Sredozemlja c) Kitajci Madagaskar, V obale Afrike džunka (ladja) 58

59 d) do 13.st. je Evropejcem znan svet le zahodno od reke Ind 3. Vikingi a) Evropejci so Vikinge poznali kot roparje, trgovce, koloniste, niso jih pa kot raziskovalce b) Erik Rdeči in njegov sin Olaf prideta do Islandije, Grenlandije in Vinlandije (V Obala Amerike) 4. Marko Polo a) Evropejci začnejo potovati na V v 13.st. po križarskih vojnah se obnovijo poti in mongolska država jim zagotavlja varnost b) Tržaški zaliv svilna trgovska pot vračal se pa nazaj po dišavni trgovski poti 5. Vse ponovno zamre a) 14.st. v Evropi kuga, naravne nesreče, lakota, stoletna vojna; razpad mongolske države ni potovanj na V b) 15.st. Evropejci ponovno odkrivajo 6. Vzroki za geografska odkritja a) politični nastanek turške države b) gospodarski ovirano trgovanje na V, zaradi posredniške trgovine Turkov (narastejo cene orientalnemu blagu) 1- pomanjkanje žlahtnih kovin v Evropi 2- prazne državne blagajne 3- želja po novih trgih, surovinah, poceni delovni sili Ferdinand+Izabela c) verski španski kraljevi par želel pokristjaniti muslimane iz V in Z 7. Pogoji za geografska odkritja a) napredek geografskega znanja novi zemljevidi: 1- portolanske karte prikazovale so obalne dele Sredozemlja 2- Ptolomejev zemljevid iz Rimskega imperija, do 15.st. je prevladoval (Afrika in Azija sta sklenjeni) 3- Toscanellijeva karta sveta nastal na osnovi Ptolomejevega zemljevida, je pa čisto drugačen od njega, Indijo in Kitajsko je prikazoval na drugi strani Atlantika b) napredek v navigaciji 1- kompas določa smeri neba 2- astrolab določa položaj ladje glede na položaj zvezd 3- sekstant določa višino nebesnih teles 4- astronomske tabele Al Hwarizmija iz 12.st. 5- peščene ure 6- nov tip ladje(karavele od prejšnjih ladij se razlikujejo po tem, da imajo dosti večjo tonažo (so bolj stabilne, več hrane in posadke)karake imajo pa še večjo tonažo kot karavele, imajo več jader c) ostali pogoji 1- strelno orožje ladje opremljene s topovi (varnost pomorščakov) 2- avanturizem želja po spoznavanju novega neznanega 3- pomorska tradicija v obmorskih državah Španija, Portugalska, Beneška republike 8. Portugalska odkritja bili so prvi, ki so začeli raziskovati, pot v Indijo so iskali okoli Afrike a) najprej je odprave organiziral Henrik Pomorščak mlade pomorščake poslal raziskovati, njegove odprave pridejo do Gvinejskega zaliva 1- Kanarski otoki 2- Azori 3- Madeira b) Bartolomeo Diaz pride do skrajnega juga Afrike (Rt dobrega upanja) c) Vasco da Gama pride v Indijo okoli Afrike, pristane v Kalikutu (Z obala Indije), odkrita je pomorska pot v Indijo okoli Afrike 1498 d) Cabral leta 1500 odkrije Brazilijo zemljevid Brazilije (1519), ki so ga uporabljali Portugalci 9. Španska odkritja odkrivajo pot v Indijo direktno čez Atlantski ocean v Z. 59

60 a) V njihovem imenu Krištof Kolumb. Potoval je štirikrat, vse odprave so bile usmerjene v področje srednje Amerike, prebivalce poimenuje Indijance, področje pa Zahodna Indija b) Amerigo Vespuci je odkril, da je Kolumb odkril novo celino, ko je raziskoval področje Amazonke in celina se po njem imenuje Amerika oz. Novi svet. c) Španci in Portugalci sklenejo pogodbo v Tordessilasu s pomočjo papeža 1494 razmejijo posesti po 46. poldnevniku. Vse, kar je vzhodno lahko raziskujejo Portugalci, vse, kar je zahodno pa Španci d) Konkvistadorji osvajalci, vojaki, ki so obogateli v času rekonkviste. Ker je rekonkviste konec, ne morejo več dobiti bogastva v Španiji, zato ga iščejo v Zahodni Indiji. 1- Cortes je osvojil državo Aztekov. Quetzalcoatel bog modrosti naj bi jih v 10.st. zapustil, in so čakali na novega, boljšega boga. Montezuma je mislil, da je ta bog Cortes. 2- Pizzaro osvojil državo Inkov 1531 (območje Peruja) poznali so namakalno poljedelstvo, gnojenje, niso pa imeli pluga, arhitektura je na visokem razvoju. Pizarro je ujel inkovskega vladarja Atahualpo in ga zaprl v sobo, izdal je ukaz, da ga bo izpustil, če sobo napolnijo z zlatom. 3- Alvarado uničil Maje v Gvatemali, Francisco de Montejo na Jukatanu. e) Balboa 1513 prišel do Tihega oceana čez Panamsko medmorje. Prvi, ki je obplul svet je bil Magellan ( ) po njemu dobi ime Magellanov preliv na J Amerike, poimenuje Pacifik (Tihi ocean), ubili so ga na Filipinih, plovba njegovih ladij dokaže, da je svet okrogel. 10. Francoska raziskovanja a) Cartier odkrije porečje reče Sv. Lovrenca, območje Velikih jezer in do Mississipija, tam ustanovi kolonijo, poimenovano po svojem vladarju Louisiana 11. Angleška raziskovanja so bila tudi usmerjena proti SZ a) Hudson Hudsonova reka, Hudsonov zaliv b) Cabot za Britanijo zavzema ameriško ozemlje Nova Fundlandija 1- S od Hudsonove reke so francoske kolonije, J pa angleške kolonije c) Francis Drake pomaga ustanoviti Virginijo 1606 d) v 18.st. James Cook odkrije Avstralijo, Novo Zelandijo 12. Ruska raziskovanja so po kopnem, Dežnjev je prišel do Aljaske 13. Nizozemska raziskovanja so se začela v 17.st. in so prevzeli portugalske kolonije (Portugalska je oslabljena, Nizozemska močna), prevzamejo Novi Amsterdam, (ki potem postal angleški), na severu J Amerike imajo še Surinam Posledice geografskih odkritij (U/ ) Za Evropo Dotok žlahtnih kovin v Evropi povzroči inflacijo, spremenijo se dajatve (iz denarnih v naturalne), ponovno se pojavi tlaka, kmečki upori, uveljavijo se borze, konec sejmov, center Evropske trgovine se prestavi iz Sredozemlja na Atlantik, začne se uveljavljati Kopernikov heliocentrični sistem Bogastvo od trgovine s sužnji Ameriške kolonije postanejo del monarhije Razvija se pomorska trgovina Krompir, koruza, fižol, paradižnik, buče Za Novi svet / zahodno Indijo španski jezik, kultura, pokristjanjevanje (nastanejo misijonarske kolonije, širi se krščanstvo) v Afriki trgovina s sužnji, v Ameriki prebivalce zasužnijo Mešanje ras (mulati, mestici, zambi) Španske in portugalske kolonije vodijo podkralji Kuga, črne koze, ošpice Sladkorni trs, sadje, pšenica, ječmen, riž, kava (iz Afrike v Evropo, nato v Ameriko), čaj, banane 60

61 VZPON MEŠČANSTVA IN UVELJAVITEV PARLAMENTARIZMA Ponovi Razsvetljenstvo in Reforme Marije Terezije ter Jožefa II. Ameriška osvobodilna vojna 1. Evropske kolonije v severni Ameriki sredi 18.st. a. Španci Zahod b. Francozi Kanada, Louisiana c. Angleži 13 kolonij ob Atlantski obali in posest okoli Hudsonovega zaliva 1- prva kolonija Virginia- Jamestowen- leta britanska posest se razširi po 7 letni vojni v Evropi na francosko in špansko posest 2. Razmere v angleških kolonijah (Novi Angliji) vzroki za revolucijo a. gospodarske razmere v kolonijah: visoki davki- davki na papir, steklo, čaj. usnje; visoke carine, ni svobodne trgovine b. politične razmere (kolonisti nimajo predstavnikov v britanskem parlamentu) c. v 7 letni vojni so Angleži dobili iz kolonij dobili veliko sredstev, a jim vseeno niso dali nič 3. Potek revolucije a. Bostonska čajanka poskušali so prisiliti koloniste, da bi kupili visoko obdavčen čaj b. kolonisti so se sestali na celinskih kongresih 1- na 3. kongresu sta v Filadelfiji B. Franklin & T. Jefferson izdala Deklaracijo o neodvisnosti prvi zapis razsvetljenskih zamisli 4- vojaške operacije med kolonisti in britansko vojsko zmaga pri Saratogi 5- koloniste podprejo Francija, Španija in Nizozemska (saj so izgubile kolonije v 7letni vojni) 6- voditelj kolonialne vojske je bil George Washington, ki je postal prvi predsednik ZDA 4. Nastanek ZDA in ureditev 1- sklenitev miru 1783 v Versaillesu nastanek republike (ZDA) 2- konfederacija (ohlapna zveza držav) 3- federacija po 1787, ko sprejmejo novo ustavo (zvezna država zvezni organi močnejši od posameznih držav 4- predsednik izvršna oblast( 4 letni mandat) 5- kongres zakonodajna oblast 1) senat 2 senatorja iz vsake ameriške države = 100 senatorjev 2) predstavniški dom 435 članov, število iz neke države je odvisno od števila volivcev iz vsake države 6- vrhovno sodišče (9 glavnih sodnikov) sodna oblast 7- ustava pišejo dopolnila ali amandmaje, ne spreminjajo pa ustave Bill of Rights 1) Dopolnila/amandmaji k ustavi 61

62 2) Zagotovljene temeljne človekove in državljanske pravice, vendar ne za Indijance in črne sužnje državljanska vojna (Sececijska vojna J države se želijo ločiti od S) 5. Posledice ameriške revolucije a. za Veliko Britanijo 1- Izgubi kolonije v S Ameriki milejša kolonialna politika, Irski da svobodo, naseljuje Avstralijo kaznjenska kolonija, nato dominion b. za Evropo 1- kritika absolutizma 2- navdušenje nad revolucijo 3- poglobi se finančna kriza v Franciji, ker so pomagali ZDA 6. Mount Rushmore prvi štirje ameriški predsedniki 7. Kip Svobode je poln simbolike 1- Bakla, znamenje svobode, dviga, da jo lahko vidi ves svet, predstavlja luč, ki razsvetljuje svet 2- Toga pomeni simbol demokracije, pod njenimi nogami so zlomljene verige suženjstva 3- Krona, narejena iz sedmih konic se razteza do sedmih morij Francoska meščanska revolucija 1. Vzroki za revolucijo a. Politični absolutizem Ludvika XIV. od začetka 17.st.- ponovi! 1- Ludvik XV.»Za menoj lahko pride kar hoče, lahko tudi vesoljni potop.«2- Ludvik XVI. večino časa bil v kabinetu, poskušal skrbeti za državo & Maria Antoinetta b. družbeni ancien regime (stari režim fevdalizem že od nastanka Frankovske države) 1-1.stan duhovščina 0,5% 2-2.stan plemstvo 1,5% 3-3.stan 98% 1) buržoazija (meščani, ki so lastniki kapitala) 2) izobraženci (uradniki, zdravniki, odvetniki) 3) mali meščani (obrtniki, trgovci) 4) kmetje (70% davka da državi) c. gospodarski 1- prazna državna blagajna financiranje ameriške revolucije, 7-letna vojna 2- slabe letine, rastlinske bolezni 3- obdavčen le 3.stan 2. Poskusi reševanja finančne krize ministra Turgot & Necker (predlagata obdavčitev 1. in 2. stanu), Kalon pa predlaga, da se obdavči po dohodku. Kralj je proti reformi, podpre 1 in 2. stan, ki sta tudi proti tem reformam. Revolucija Ludvik XVI. skliče maja 1789 v Versaillesu zasedanje stanov, ki se zaradi absolutizma niso sestali od Hotel je, da bi naložili nove davke tretjemu stanu in napolnili državno 62

63 blagajno. Vsak stan je imel določeno število poslancev prvi stan 300, drugi stan 300, tretjemu stanu pa prizna podvojeno število poslancev (600). Odločil je, da se bo glasovalo po stanovih, čemur se je 3. stan uprl in zahteval glasovanje po številu poslancev. 2. Tretji stan se je (sam) razglasil za narodno skupščino in to utemeljil s tem, da predstavljajo večino francoskega prebivalstva in z Rousseujevo idejo o svobodi, enakosti in bratstvu vseh. Skupščina si je zadala cilj sprejeti ustavo in s tem končati absolutizem. Narodna skupščina se nato preimenuje v ustavodajno skupščino. Kralj je odgovoril z vojsko in obkolil dvorano v kateri so bili zaprti poslanci. Sledil je spontan upor meščanov Pariza, ki so napadli državno ječo Bastilijo. S padcem Bastilije simbolno pade absolutizem- začetek revolucije. 3. Revolucija se je iz Pariza širila po ostalih mestih in na podeželje. Kmetje želijo konec fevdalizma. Skupščina v začetku avgusta 1789 odpravi fevdalizem z odškodnino (kmet postane lastnik kmetije, če jo plača zemljiškemu gospodu) avgusta 1789 je skupščina sprejela Deklaracijo o pravicah človeka in državljana. 1- temelj francoski ustavi vpliv razsvetljenstva svoboda, enakost, bratstvo 3-17 členov 4- človekove naravne pravice temeljne družbene vrednote 5- delitev oblasti, suverenost ljudstva 6- Namen: državljane opozarjati na pravice in dolžnosti, politike pa na spoštovanje dolžnosti 5. Pohod žensk na Versailles jeseni pohod izvedejo, ker želijo dobiti žito oz. hrano, ki je bilo zaprto v skladiščih( državne zaloge) 2- legenda o reakciji kraljice»pa naj jedo pecivo/potico!.«3- kralja pripeljejo iz Versaillesa v Pariz in je»ujetnik ljudstva«6. V skupščini so se začeli poslanci povezovati v klube 1- monarhisti želeli so, da bi kralj še naprej vladal, oblast naj mu omejuje ustava 2- aristokrati (plemstvo) ureditev, kot je bila do sedaj, aristokratom več vloge 3- žirondisti ustava naj omejuje kraljevo oblast (srednje in visoko meščanstvo); ime dobili po pokrajini Gerondi 4- montanjarji (so ime dobili, ker so zasedali zgornje sedeže v parlamentu) nižje meščanstvo, zahtevajo ohranitev republike znotraj montanjarjev se oblikujejo jakobinci, ki so dobili ime po samostanu Sv. Jakoba, kjer so se v Parizu sestajali. Njihov voditelj Robesspierre. 7. Skupščina je začela odpravljati ostanke fevdalizma, kar je trajalo 2 leti. Tako je 1- nacionalizirala cerkveno premoženje 2- izvedla finančno reformo, saj je dala tiskati poseben revolucionarni denar asignate (bankovci brez vrednosti, kar sproži inflacijo). 3- podržavljanje šol 4- odpravila je dedno plemstvo in uradno odvzeli vse plemiške naslove, vsi so postali državljani 1) zaradi tega se je plemstvo začelo upirati 2) zaradi zaplembe premoženja se začnejo upirati bogati državljani 63

64 8. Kralj je v tem času igral dvojno vlogo na eni strani je priznaval skupščino in njene sklepe hkrati pa se je pripravljal na pobeg iz Francije kralju pobeg ni uspel. Kralja so zaščitile sosednje države pruski, avstrijski in saški vladar so mu zaščito obljubili z Deklaracijo v Pilnitzu leta Septembra 1791 je skupščina sprejela ustavo( šele po 2ih letih, saj so tako dolgo pripravljali nove zakone). S tem FR postane ustavna monarhija, oblast pa se deli med kralja (pravica veta) in skupščino (zakonodajna oblast), vendar so poslanci v skupščino voljeni z omejeno volilno pravico - cenzus (če si dovolj bogat imaš volilno pravico). Francoska revolucija ni udejanila političnih pravic žensk. Ustava iz 1791 je ločevala med aktivnimi državljani, ki imajo politične pravice(aktivna in pasivna volilna pravica) ter pasivnimi državljani, ki jim pripadajo le naravne pravice do svobode, lastnine, varnosti in upora. Med pasivne državljane so poleg otrok, tujcev, služničadi in tistih, ki ne plačujejo davkov, sodile ženske. V klubu Prijateljice resnice so ženske 1791 zahtevale, naj človekove in državljanske pravice veljajo tudi zanje. Med aktivnejšimi članicami je bila Olympe de Gouges- napiše Deklaracijo o pravicah ženske in državljanke. V tej fazi je FR prešla iz absolutistične monarhije v ustavno monarhijo. Radikalizacija V skupščini so imeli še vedno večino žirondisti, ki so hoteli napovedati vojno Avstriji in Prusiji (s to vojno napovedjo se je strinjal kralj, saj je bil prepričan, da bodo FR izgubili vojno in da ga bodo te države rešile pred lastnim ljudstvom). Francoska vojska je doživljala same neuspehe, izdan je bil tudi vojaški načrt in zaradi tega se je okrepil francoski nacionalizem fantje so množično odhajali v vojsko. Marseillski fantje napišejo pesem»marsejeza«, ki postane državna himna. 2. Skupščina je odstavila kralja, razglasila je splošno moško volilno pravico in tako sestavila narodni konvent (organ oblasti, ki vodi državo-vlada+parlament). 3. Francoska vojska je dosegla svojo prvo zmago septembra 1792 v bitki pri Valmy-ju in istega dne razglasila republiko. 4. Januarja 1793 leta so usmrtili kralja Ludvika XVI., kasneje pa celo njegovo družino. 5. Francoska vojska je začela z osvajanji, saj je osvojila dele Belgije in s tem so se revolucionarne ideje širile po Evropi (nastajajo tajni jakobinski klubi). 6. Po usmrtitvi kralja so Franciji napovedale vojno skoraj vse Evropske države. S tem je konec faze radikalizacije. Jakobinska republika 1. Žirondisti niso obvladali situacije, saj je prihajalo do nemirov znotraj Francije, ko so se žirondistom upirali kmetje v pokrajini Vandeja. Francija pa je bila v prvi koalicijski vojni z Avstrijo in Prusijo. Republika je bila na robu propada, zato so poleti 1793 prevzeli oblast z državnim udarom ali pučem jakobinci. Začne se 14-mesečno obdobje jakobinske diktature. Zakonodajno oblast dobi Odbor za splošno blaginjo, ki ga vodi Danton. Izvršno oblast pa dobi Robespierre. 2. Ukrepi, ki so jih sprejeli jakobinci 1- ukrep suma ( ljudi so giljotinirali) 64

65 2- napišejo novo ustavo 1) z njo uvedli splošno moško volilno pravico 2) ustava ni nikoli začela veljati 3- vojaški 1) splošna oborožitev ljudstva 2) v vojski se napreduje po sposobnostih Napoleon po bitki leta socialni 1) določijo minimalne plače 2) maksimalne cene za osnovne življenjske potrebščine-dioklecijan 3) kmetom začnejo deliti zemljo 5- reforma koledarja šteli so leta od 20. septembra 1792 (razglasitev republike) 6- uvedejo kult razuma dekristjanizacija (uničevanje verskih simbolov) 3. Med jakobinci pride do spora, saj se je del zavzemal za spravo z žirondisti, drugi del jakobincev je hotel nadaljevati z diktaturo. V tem času je organizirana tudi zarota proti Robespierru, ki ga obglavijo. Napoleon si podredi Evropo Termidor- Direktorij 1. V konventu ali skupščini zopet dobijo večino žirondisti, ki so odpravili večino jakobinskih reform, uvedli pa so gospodarski liberalizem - svoboden razvoj gospodarstva 2. konvent je sprejel novo ustavo (3.) 1795 in Francija postane ustavna parlamentarna republika 1- izvršilno oblast dobi direktorij, ki je sestavljen iz petih žirondistov 2- zakonodajno oblast dobi svet starih in svet 500-tih skupščina (odpravijo splošno moško volilno pravico, s cenzusom omejijo volilno pravico le aktivnih državljanov) 3. nadaljevanje gospodarske in finančne krize upori rojalistov (želijo kralja na oblast) in revežev 1-»zarota enakih«pod vodstvom Babaufa hoteli so vzpostaviti agrarni komunizem, vsi bi se ukvarjali s kmetijstvom, razlikovali bi se le po spolu 4. zato direktorij vlada s pomočjo vojske, ki začne vse bolj posegati v politiko- Napoleon. Napoleonov vzpon 1. Prva koalicijska vojna a. Končala se je s porazom avstrijske vojske v severni Italiji. Sklenjen je bil mir, ki je pomenil konec Beneške republike. Njeno ozemlje je dobila Avstrija, v zameno pa je Franciji prepustila posesti na levem bregu Rena in Belgijo. b. Francija je v večjem delu Italije in v Švici ustanavljala številne satelitske republike Ligurska republika, Piemontska republika, Cisalpinska republika 2. Druga koalicijska vojna a. Francija je bila še vedno v vojni z Veliko Britanijo, zato je Napoleon predlagal hitro zasedbo Egipta, s čimer bi omajal angleški položaj v Sredozemlju in Indiji. Po zmagi nad mameluki pri piramidah je to uresničil, vendar mu je angleški general Horatio 65

66 Nelson pri Abukirju uničil ladjevje. V drugi protifrancoski koaliciji so se Angliji pridružile Avstrija, Prusija in Rusija. b. Francija je bila ogrožena, Napoleon se je vrnil domov in izvedel državni udar, kar je pomenilo konec direktorija ter začetek konzulata. 3. Napoleonov vzpon in vladanje Vzpostavil je novo, drugo republiko. Vodil jo je tričlanski konzulat, na čelo katerega je-kot vrhovni konzul-imenoval sebe. Anglija mora 1802 podpisati vsiljeni mir, tega leta se Napoleon tudi razglasi za dosmrtnega konzula. Čez dve leti se da okronati za cesarja, odpravi drugo republiko ter ustanovi francosko cesarstvo. Kot pravno podlago nove države je objavil Napoleonov zakonik Code civil. S tem zakonikom so bile uzakonjene najpomembnejše pridobitve revolucije: enakost državljanov pred zakonom, zavarovanje zasebne lastnine, svobodo dela (odprava cehovske prisile), svobodo vesti ter ločitev cerkve od države. Napoleonova oblika vladavine se imenuje bonapartizem prisoten nepotizem. 4. Tretja koalicijska vojna 1805 a. Pomorska bitka pri Trafalgarju, Francija je poraženka. Anglija je ustanovila tretjo koalicijo in pridobila si je Avstrijo, Prusijo in Rusijo. V bitki pri Austerlitzu/Slavkovu Napoleon premaga združeno avstrijsko in rusko vojsko (bitka treh cesarjev). 5. Četrta koalicijska vojna ter dogodki po njej a. V 4. koalicijski vojni Francija premaga Rusijo in Prusijo preneha obstajati Rimsko-nemško cesarstvo, istega leta pa Napoleon razglasi tudi celinsko zaporo/pregrado. Prepovedani so bili vsi stiki med celino in Anglijo. Nekatere države so celinsko zaporo kršile, posledice pa so bile različne. Francija je zasedla Španijo, Avstriji je odvzela del ozemlja ter ustanovila Ilirske province, proti Rusiji pa je Napoleon 1812 organiziral pohod, a je bil poražen. b je bil Napoleon poražen v bitki pri Leipzigu (bitka narodov), sledil je 1. pariški mir leta c. Določbe pariškega miru: 1- vrnitev Francije na meje iz 1792 vrnitev Burbonov na prestol nova ustava 2- izgon Napoleona na Elbo d. Napoleon se 1815 vrne v Francijo in za 100 dni prevzame oblast. Koalicijska vojska ga dokončno porazi pri Waterloo-ju. Sledil je podpis 2. pariškega miru 1815 iste določbe kot v 1. pariškem miru, poleg tega pa mora Francija plačati še vojno odškodnino ali reparacije in vzdrževati okupacijsko vojsko. Napoleon je bil izgnan na Sveto Heleno. Iliriske province ( ) 1. Francoska vojska je bila na našem ozemlju trikrat. a. v 1. koalicijski vojni 1798 b. v 2. koalicijski vojni 1805 c. v 4. koalicijski vojni 1809 so premagali Avstrijo pri Wagramu 2. Ustanovitev Ilirskih provinc in vzroki za ustanovitev a z Napoleonovim dekretom- niso del francoskega cesarstva, so le pridružene (ni volitev za francoski parlament) 66

67 b. vojaški vzroki so del celinske blokade c. gospodarski vzroki 1- Avstrijcem preprečiti trgovino z Veliko Britanijo 2- Lažje trgovanje Francozov s Turškim cesarstvom 3. Obseg Ilirskih provinc a. glej zemljevid U/26 1- zahodna Koroška 2- Kranjska 3- Goriška 4- Istra 5- vsa hrvaška južno od Save 6- do Boke Kotorske (Črna gora) b. sedež v Ljubljani vlada ali gubernij, generalni guverner Marmont (najdlje) 4. Reforme so se začele izvajati z Organičnim dekretom 1811 a. upravne 1- odprava deželnih stanov 2- uvedba moderne uradniške uprave 1) province 2) kantoni sodne enote 3) distrikti 4) občine, ki jih vodijo župani, ki začnejo pisati matične knjige-prej so to opravljali župniki b. sodne 1- odprava patrimonialnih sodišč (fevdalci nimajo sodne oblast) in ustanovitev državnih sodišče ločitev uprave od sodstva (prizivno sodišče v Ljubljani; tribunalsodišče v provinci) 2- Code Civil velja tudi pri nas enakost pred zakonom c. vojaške splošna vojaška obveznost, možnost namestnika, odkupa (kot pri reformi Marije Terezije) d. davčne z njimi Francozi omilijo fevdalizem, niso ga pa odpravili- šele 1848! 1- enoten osebni, zemljiški, obrtni davek»fronki«-zaničevalno za davke 2- zmanjšanje podložniških dajatev zemljiškemu gospodu in cerkvene desetine za 1/5 e. šolske 1- OŠ 4 razredne v vsaki občini v domačem jeziku 2- iz OŠ si lahko šel v strokovno šolo ali v nižje gimnazije 3- iz nižjih gimnazij si lahko šel v višje gimnazije pri nas se imenuje licej (bil v Ljubljani), pouk je potekal v francoščini in latinščini 4- licej kasneje v Ljubljani Francozi preoblikujejo v Akademijo s petimi fakultetami (filozofska, medicinska, teološka, tehniška, pravna) 5- problem so imeli z učbeniki (pisal Valentin Vodnik), ni izobraženih učiteljev f. verska 1- zagotovljena je verska toleranca, verouk v OŠ ostane 2- župnikom odvzamejo pisanje matičnih knjig 3- uvedena je civilna poroka g. gospodarske 67

68 1- ukinejo cehe 2- uvedejo gospodarski liberalizem 3- trgovina ob meji z Avstrijo nazaduje in zato propade veliko obrti 5. Odnos prebivalcev do Francozov 1- pozitiven odnos so imeli izobraženci zaradi vpeljave slovenskega jezika 2- vsi ostali imajo negativen odnos Kongresna Evropa- Dunajski kongres 1814/15 1. Na Dunaju je bil 1814 sklican kongres, ker je bilo potrebno po 25 letnem obdobju Napoleonovih vojn urediti politične razmere v Evropi. Trajal več kot pol leta državniki so hoteli obnoviti svet, ki ga je porušila Francoska revolucija oz. vojska. Kongresa so se udeležile države zmagovalke nad Napoleonom ter Francija. Vodilna osebnost kongresa je bil Clemens von Metternich avstrijski ministrski predsednik. Soglasje o novi ureditvi Evrope sta oteževali Prusija in Rusija, ki sta hoteli dobiti saško in poljsko ozemlje(kako se zgodovina ponavlja ). Na hitro so se dogovorili o novih mejah spomladi 1815, ko so zvedeli, da je Napoleon pobegnil iz Elbe in prevzel oblast v Franciji. 2. Na kongresu so hoteli zagotoviti a. princip restavracije vzpostaviti družbene, politične in gospodarske razmere kot so bile pred francosko revolucijo b. princip legitimitete vladarji naj bi svojo oblast izvajali iz tradicije in»božje milosti«, poskusili so na prestole postaviti prvotne vladarje in njihove legitimne naslednike ter obnoviti staro politično ureditev ( v FR, ŠP, Neapeljskem kraljestvu Burboni, papež v Cerkveni državi, Savojci v Piemontu) c. princip ozemeljskega ravnotežja princip, ki naj bi zagotovil trajen mir, nobena država se ne sme ozemeljsko povečati 3. Spremembe v mejah a. kopenska velesila Rusija razširi svoj politični vpliv proti zahodu dobila je Finsko, turško Besarabijo ter večji del (»kongresne«) Poljske b. pomorska velesila VB dobi Helgoland, Malto, Mauritius, Cejlon (danes Šrilanka) ter Rt dobrega upanja, Jonske otoke c. nekdanje RNC so ukinili leta 1806, iz tega ozemlja so ustanovili Nemško zvezo 35 držav in 4 svobodna mesta. Vodilno vlogo v tej zvezi je imela Avstrija, Prusija pa je počasi postajala njen tekmec. Prusija je dobila dele Saške, Poljske, Porenje in Vestfalijo d. v tem času še ne nastane Kraljevina Italija, Apeninski polotok je bil razdeljen na Lombardsko- Beneško kraljestvo (pripadalo Avstriji) ter Toskano, Parmo in Modeno (pod vplivom Avstrije); Kraljevina Piemont- Sardinija, Cerkvena država ter Kraljevina obeh Sicilij e. Avstrija je v zameno za izgubljeno Belgijo in ozemlje ob Renu dobila Salzburg, Tirolsko, Vorarlberg, Galicijo, Ilirske province-kraljestvo Ilirija ter na novo ustvarjeno kraljestvo Lombardija-Benečija; z avstrijskimi nasledstvenimi pravicami v Toskani, je imela tudi vpliv na Apeninskem polotoku f. Kraljevina Nizozemska se je povečala za Belgijo in Luksemburg 68

69 4. Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki je delovala na podlagi pravičnosti, ljubezni in miru in so jo 1815 podpisali vladarji Rusije (Aleksander I.), Avstrije (Franc I.) in Prusije (Friderik Viljem III.) z namenom obdržati državno ureditev, določeno na Dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so k tej zvezi pristopile preostale evropske države, razen VB in Osmanskega cesarstva. 5. Četverna zveza je bila politično pomembnejša. Novembra 1815 so jo podpisale Rusija, Avstrija, Prusija in VB. Ta zveza naj bi onemogočila ponovno francosko agresijo velesile so s to zvezo vzpostavile sistem kongresov. 6. Dunajskemu kongresu so sledili še nekateri kongresi Svete alianse. Ti kongresi niso primerljivi z današnjo Skupščino Evrope v Strassburgu. a. Kongres v Opavi 1820 določili so politične in vojaške ukrepe članic proti revoluciji v vsaki državi. b. Kongres v Ljubljani 1821 predlog o avstrijskem vojaškem posredovanju v Neapeljskem kraljestvu in Piemontu-Sardiniji c. Kongres v Veroni 1822 dobili so podporo Francije za posredovanje v prid Burbonom v Španiji, VB se je upirala vojaškemu reševanju evropskih problemov 7. Posledice kongresa sv. alianse v Ljubljani- Ivan Tavčar Izza kongresa a. za potrebe Svete alianse so Kapucinski trg na prostoru podrtega kapucinskega samostana razširili in preuredili Kongresni trg b. Bavarski dvor je dobil ime po istoimenskem hotelu, ki je tam stal in so ga poimenovali po dvoru kneževine Bavarske, kjer je bila doma avstrijska cesarica Elizabeta Bavarska; poimenovanje se je zgodilo v čast mlado poročeni soprogi cesarja Franca Jožefa I. ob njenem prihodu v mesto?? rodila 1837??? stavbo so porušili leta 1962 c. Cesta dveh cesarjev se imenuje zaradi sodelovanja avstrijskega in ruskega carja Francem I. ter Aleksandom I. na ljubljanskem kongresu gostilna Pri ruskem carju je bila poimenovana po ruskem carju Aleksandru I., ki je v času kongresa prenočeval v njej. EVROPA MED VZHODOM IN ZAHODOM 1. Oblikovanje blokov( pazi, da ne zamenjaš z blokoma v času hladne vojne!) je doseglo višek po julijski revoluciji 1830 v Franciji. Do razkola v Četverni zvezi pa je prišlo že 1820 zaradi liberalnih in nacionalnih gibanj (Španija, Portugalska, Latinska Amerika). Zveza je razpadla na 2 skupini: Vzhodni blok antirevolucionarni, konservativni (AV, PR in RU absolutizem) Zahodni blok VB in FR(ustavna monarhija). Male in srednje velike evropske države niso imele vpliva na delitev, ki je določala njihov politični prostor. soodločba malih narodov je bila kršena. Na zahteve po družbenih spremembah sta Velika Britanija in Francija odgovorili s političnimi in socialnimi reformami, medtem ko sta Rusija in Avstrija nasprotovali reformam. V Nemški zvezi so se razmere razlikovale od države do države, Prusija pa je sledila restavracijski politiki Metternichove Avstrije. 69

70 2.Reforme v Veliki Britaniji a) Britanske oblasti so se morale hitro odzvati na velike družbene spremembe, ki jih je prinesla industrijska revolucija: rast preb., industrializacija, urbanizacija b) razrešiti so morale konflikt med državno anglikansko cerkvijo in drugimi verskimi skupinami, ki so bile v podrejenem položaju c) na zahteve nižjih slojev po demokratizaciji volilnega sistema in socialnih reformah so najprej odgovorile z represijo(prisilni ukrepi): -l.1819 so s policijo zatrle zborovanje tkalcev, z zakoni so poostrile cenzuro(uradno pregledovanje javnosti namenjenih del) in preganjale politično sumljive d) vlada je v 10ih letih začela postopno uvajati reforme: -vzpostavila je sodoben ustavni sistem, ki je služil vsesplošni modernizaciji -ukinili so staro zakonodajo o združevanju delavcev(six ACTS)1824 s katero so odpravili pravne ovire za ustanavljanje sindikatov -l.1829 so razglasili enakopraven položaj katolikov, ki so jim bili sedaj odprti uradi, službe in mesta v parlamentu - k demokratizaciji političnega življenja sta prispevali volilna reforma(l.1832) in reforma lokalne samouprave(l.1835) e) čartistično gibanje je zahtevalo uvedbo splošne volilne pravice in socialne reforme -meščanska liga je bila proti zaščitni carini na žito(anti-corn-leage) -l.1833 so prepovedali tovarniško delo otrok mlajših od 9 let, omejili so delo otrok med 9im in 18. letom -v 40-ih letih je torijska (konservativna) vlada izpeljala več reform:omejili delo žensk in otrok, l.1847 določilo 10 urni delavnik, l.1848 so razglasili zdravstveni zakon 3.Revolucionarna Francija a) francoska ustava iz l.1814 je ohranila nekaj pridobitev revolucije: enakost pred zakoni, osebne svoboščine, svobodo veroizpovedi, svobodo tiska in govora in nedotakljivost lastnine b) hkrati je dala odločilno moč monarhu -vladar je združeval vso izvršno oblast -na podlagi volilnega zakona iz l.1817 je imelo volilno pravico le ljudi od 23 mio. prebivalcev Francije -kralj Ludvik XVIII. je kmalu po prihodu na oblast zaostril cenzuro, z zakoni za zaščito države omejil državljanske pravice ter razglasil katoliško cerkev za državno -po umoru kraljevega brata, nadvojvode Berrya l.1820 so začeli preganjati politično sumljive osebe, volilni sistem so spremenili v korist najvišje obdavčenih, ki so dobili dodaten glas -višje šolstvo je prišlo pod nadzor škofov -nasprotja med režimom in meščansko opozicijo so se hitro zaostrovala c) l.1830 je opozicija dobila večino v parlamentu. Zahtevala je razširitev volilne pravice, uveljavitev odgovornosti vlade parlamentu, omejitev cenzure in ukinitev posebnih pravic katoliške cerkve -Karel X. je 25.julija 1830 razglasil štiri ordonanse, saj je uvidel, da se s parlamentarnimi sredstvi ne da več vladati. Ukinil je svobodo tiska, razpustil poslansko zbornico, zmanjšal število poslancev in vezal volilno pravico le na davke od veleposesti - ti ukrepi so v Parizu privedli do revolucije, ki je v treh dneh premagala restavracijski režim, pometla z burbonsko dinastijo ter onemogočila obnovitev absolutizma. Zavladal je Filip Ludvik Orleanski, ki je kot prvi kralj prisegel pred parlamentom. 70

71 -parlament je ukinil cenzuro in katoliško cerkev kot državno cerkev, volilna reforma pa je opazno razširila volilno pravico -julijski revoluciji so zaradi nezadovoljstva nižjih družbenih slojev sledili nemiri, stavke in vstaje 4.Nemčija med reformami in otrplostjo -Prusija in Avstrija(vodilni sili v Nemški zvezi) sta odločno nasprotovali kakršnimkoli političnim reformam in zatirali vsa liberalna in nacionalna opozicijska gibanja -s karlovarskimi sklepi(l.1819) so na celotnem ozemlju Nemške zveze uvedli strogo cenzuro, univerzam odvzeli anatomijo, prepovedali študentska združenja ter oblikovali centralno preiskovalno komisijo -namenjena je bila boju zoper revolucionarna početja in demagoškim združbam (demagog=kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč) -s tem sta Prusija in Avstrija Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se že zgodile na zahodu Evrope -zvezni parlament v Frankfurtu je l.1820 potrdil t.i. dunajsko sklepno listino in določil monarhično načelo -zaradi krepitve liberalne opozicije po julijski revoluciji v Franciji je v zvezni parlament v Frankfurtu l.1832 sprejel ukrepe za ohranitev zakonitega miru in reda v Nemčiji -z ukrepi je za nemške države določil monarhično načelo in skoraj popolnoma odpravil svobodo tiska in združevanja 5.Avtokratska Rusija -je bila zaostala agrarna država, redko poseljena z več kot 90% osebno nesvobodnega kmečkega prebivalstva -tudi v političnem smislu je bila bolj oddaljena od zahodnoevropskih standardov,-ni poznala institucij, ki bi omejevale moč vladarja,-ruski car je imel popoln nadzor nad zemljiškimi gospodi in pravoslavno cerkvijo -car Aleksander I. je na začetku svoje vladavine razmišljal o uvedbi ustave in v letih podelil svobodo kmetom v baltskih provincah -njegov naslednik Nikolaj I. je zatrl vse poskuse sprememb in razmere v državi še poslabšal -v letih je v Rusiji izbruhnilo kar 364 kmečkih uporov, ki so jih oblasti s silo zatrle -po vstaji dekabristov (dekabrist=pripadnik ruskega plemiškega gibanja proti carizmu) l.1825 je Nikolaj I. zaostril cenzuro, okrepil nadzor nad učitelji in šolami ter omejil možnosti šolanja za nižje družbene sloje -l.1826 je ustanovil urad za nadzor nad ljudmi, ki se je razvil v caristično tajno policijo -l.1831 je zadušil poljsko vstajo, ukinil poljsko ustavo in Poljsko povsem vključil v cesarstvo IDEOLOGIJE IN POLITIČNE STRANKE 19. stol. Oblikujejo se glede odnosa do francoske revolucije. a) Konservativizem (conservare= ohraniti) je teorija, ki zagovarja vse staro, kot je bilo pred francosko revolucijo Trije stebri njihove ideologije: 71

72 Stanovski in monarhični red absolutizem in fevdalizem- stanovsko urejeno družbo, zavezništvo med prestolom in oltarjem; zato zahtevajo vzpostavitev krščanske države, religija mora imeti javni pomen. - Kategorija REDA družba je pomembnejša od posameznika, prevelika svoboda vodi v kaos( jakobinska diktatura). - Kategorija AVTORITETE- (oče, papež, vladar) le takšna oseba lahko zagotovi splošno blaginjo. Politiki konservativne usmeritve so se zbrali na dunajskem kongresu. So protikapitalistično in protiindustrijsko usmerjeni, zagovarjajo kmete, obrtnike. - b) Liberalizem (liberalis- iz gesla francoske revolucije so vzeli svobodo) Ločimo gospodarski liberalizem, ki se začne razvijati v Angliji v 18. stol; utemeljitelja Smith in Richardo gospodarstvo naj se razvija ločeno od države, odprava cehov, carin Politični liberalizem : - volilna pravica naj bo omejena s cenzusom;so proti splošni in enaki volilni pravici, zato niso demokrati - delitev oblasti (parlament, vlada, sodstvo, ki se med seboj nadzorujejo; - ustavna monarhija( ustava omeji oblast vladarju in določi pravice in dolžnosti državljana) - svoboda tiska, govora, mišljenja - ločitev cerkve od države - poudarja posameznika, ki mu bo uspelo z izobrazbo in marljivostjo doseči materialno in duhovno samostojnost višek liberalizma v Evropi c) Socializem( iz gesla francoske revolucije so vzeli bratstvo) postane sinonim za komunizem. Razvijal pod vplivom K. Marxa. Poudarja: - Socialistična skupnost - Bratstvo, brezrazredna družba - Gospodarska in družbena enakost odprava privatne lastnine (zagovarjajo kolektivno lastnino) in izkoriščanje človeka - Razcep gibanja:revolucionarji, reformisti( splošna volilna pravica) d) Nacionalizem (zavest o pripadnosti narodu) -narodi hočejo svoje države (sploh po 1848) -narodi Habsburške monarhije (z revolucijo). RAZVOJ USTAVNOSTI IN PARLAMENTARIZMA Kaj je konstitucija in kakšno vlogo ji pripisuješ pri delitvi oblasti v državi? 1. Velika Britanija: 72

73 Parlamentarizem se je začel razvijati na začetku 13. stoletja z Magno Carto Libertatum (Veliko listino svoboščin). Ustavnost/ konstitucionalizem pa se začne razvijati po slavni revoluciji 1688, ko sprejmejo Deklaracijo pravic parlamenta. Z njo zagotovijo: - temeljne pravice človeka in državljana - delitev oblasti na tri veje. Njihov sistem postane ideal razsvetljencev( v ZDA in Evropi), ki zahtevajo, da ustava ali konstitucija omeji oblast vladarju in postane instrument, ki varuje temeljne človekove pravice 2. Francija Začetek parlamentarizma 1302, ko francoski kralj skliče skupščino stanov v Nottredamski katedrali. Razvoj je prekinjen v začetku 17. stoletja (1614) z absolutizmom, ponovno zaživi v času revolucije: a kralj zopet skliče stanove, tretji stan se preimenuje v narodno skupščino, ki sprejme Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (17. členov). To je temelj za ustavo, ki jo prejmejo 1791 Oblast se deli: izvršilno oblast ima kralj ( veto)in od njega odvisna vlada, zakonodajno enodomen parlament, volilna pravica je omejena s cenzusom- več kot 60 % moških. b. Naslednja ustava je bila leta 1793, ustava konventa (čas Jakobinske diktature), ki uzakoni splošno moško volilno pravico. Za to ustavo je značilno, da ni nikoli začela veljati. c ustava Termidorja, pomeni korak nazaj: dvodomni parlament: svet starih, svet 500tih. volilna pravica je omejena s cenzusom. Volilno pravico dobijo tudi tisti, ki se udeležijo vsaj enega vojaškega pohoda.( aktivnih državljanov) d restavracija Burbonov - Ludvik XVIII. Burbonski izdal oktroirano ali vsiljeno ustavo Charte constitutionelle: izvor vse oblasti je kralj, po božji milosti, vendar je vezan na ustavo, ki mu da velike pristojnosti : ima vso izvršilno oblast, ki jo izvaja preko ministrov, imenuje ministre in državne uradnike, imenuje poslance zgornjega doma parlamenta, odloča o vojni in miru, zavezništvu, sklepa trgovinske posle. V izrednih razmerah lahko sam razglaša nujne odredbe. parlament je dvodomen,( zgornji dom imenuje kralj, v spodnjega so voljeni) spodnji dom pa nima pravice predlagati zakonov volilna pravica za poslansko zbornico je bila omejena. Aktivno volilno pravico( pravico voliti) imajo moški nad 30 let in plačujejo 300 frankov davkov. Pasivno volilno pravico( pravico biti izvoljen za poslanca) so imeli moški nad 40 let, ki so plačali najmanj 1000 frankov neposrednih davkov kljub temu se je nova monarhična legitimnost, ki jo je ustvarila ustava 1814, vezala na glavni rezultat revolucije. Formalno je zagotavljala enakost pred zakonom, neodvisno sodstvo, ukinila je privilegije plemstva, zagotovila osebne svoboščine, svobodo tiska, govora, veroizpovedi, nedotakljivost lastnine. 73

74 Kljub temu da ima kralj prevladujoč položaj, je razmerje sil v parlamentu spodbudilo razvoj v smeri parlamentarne monarhije. e. Vladanje Karla X povzroči 1830 julijsko revolucijo-konec Burbonov, zavlada Filip Ludvik Orleanski. Nič več ni vladar po božji milosti, simbolno priseže pred parlamentom in ne v katedrali v Reimsu. Ni kralj Francije, temveč kralja Francozov!. Kralj nima več pravice ukinjanja zakonov, zakonodajno oblast dobita oba domova parlamenta. Volilna pravica se razširi,odpravi dednost poslancev v zgornjem domu. V FR se začne razvijati pravi parlamentarni sistem. 3. Belgija: Nastala je leta 1830 z revolucijo, ko se odcepi od Nizozemske. Sprejeli so ustavo po francoskem vzoru (iz 1830) in z njo : omejili pristojnosti kralju določili, da ministri odgovarjajo parlamentu. Ustava vsebuje širok katalog temeljnih človekovih pravic Značilnost Belgije je, da je meščanska parlamentarna monarhija, njena ustava pa vzor evropskim( nemškim 1848, grški 1844) 4. Zgodnji parlamentarizem v Nemčiji a) Nemška zveza je nastala na Dunajskem kongresu namesto Rimsko-Nemškega cesarstva, sedež parlamenta v Frankfurtu ob Maini. b) 13. člen ustave Nemške zveze je določal, da naj bi v vseh zveznih državah imeli»deželnostanovske ustave«. Tako so najprej razglasili oktroirane ali vsiljene ustave v južnonemških državicah, za njimi pa še v drugih manjših nemških državah. c) Do 1830 je dobilo ustave 15 od 39 nemških držav: Bile so narejene na monarhično-liberalnem kompromisu. Ohranjena je bila monarhova suverenost, narodni zastopniki pa so sodelovali pri zakonodaji. Po vzoru Francije so ustave južnonemških državic imele dvodomni parlament. V prvem domu so prevladovali predstavniki plemstva, v drugem domu so z omejeno volilno pravico(davčni cenzus) volili»predstavnike ljudstva«. Visoko plemstvo, mesta, univerze,verske skupnosti so imeli točno določeno število mandatov. Temu sistemu se reče kurialni volilni sistem. Kljub temu pa so v nekaterih J nemških državicah volilni redi omogočili sodelovanje predstavnikov meščanstva in tudi kmetov. V Wurttenbergu 14 % polnoletnih moškihveč kot v FR ali VB. 74

75 Pristojnosti deželnih zborov so bile sicer omejene, vendar sta oba domova parlamenta morala potrditi zakone, da so ti veljali. J nemški deželni zbori so postali pomembna središča političnega življenja, saj so : potrjevali davke, sodelovali pri zakonodaji, naslavljali peticije na deželnega kneza. č) Leta 1830 so morali nekateri vladarji nemških državic sprejeti ustave, ki so bile napisane po vzoru francoske in belgijske. Liberalna opozicija je največ dosegla z zapisom njenih zahtev v kurhenssenski ustavi 1830: - ta je uveljavila skoraj vse temeljne pravice človeka in državljana - predvidela enodomni parlament, izvoljen z omejeno in neenako volilno pravico. d)leta 1837 je novi kralj Hannovra ukinil ustavo zato je javno protestiralo 7 uglednih profesorjev univerze v Gottingenu(tudi brata Grimm), ki so morali zapustiti deželo. e)razvoj v smeri konstitucionalizma se je v večjem delu Nemške zveze nadaljeval, razen v Prusiji in Avstriji (Karlovarski sklepi: stroga cenzura, odvzem avtonomije univerzam, prepoved študentskih združenj ustanovitev centralne preiskovalne komisije; dunajska sklepna listina potrdi monarhijo kot model vladanja). Ustave- oktroirane dobijo Leto zaradi revolucije so morali tudi redki dotlej absolutistični vladarji razglasiti ustave in razpisati volitve v predstavniška telesa, ki so sodelovala pri sprejetju zakonov. Tako so marca in aprila 1848 dobili ustave v večini držav Nemške zveze in celo v Avstriji ( oktroirana ustava) volitve v rusko dumo in obljuba ustave carja Nikolaja II je izdal Temeljni zakon in omejil pristojnosti dume, večino oblasti ima car. METTERNICHOV ABSOLUTIZEM To je obdobje in način vladanja v AC med leti 1815 in Namesto cesarja Ferdinanda je vladal ministrski predsednik Metternich. AC je večnacionalna država, ki nima ustave in ne parlamenta- absolutizem( dunajska sklepna listina) a. Značilnosti : - stroga cenzura časopisov, znanstvenih in literarnih del, domačih in tujih, tudi pisem (za tujino pregledali vsa pisma). Izdali so cenzurni patent in tako nadzorovali vse tiskane izdaje. Na čelu cenzure grof Josef Sedlnitzky. Niso smeli pisati in govoriti čez oblast, zakone, nobene ideje o ustavi ali ljudski suverenosti. Oblast je podkupovala novinarje in urednike. Prepovedane so bile knjige Hugoja, Balzaca, Heineja- preveč liberalne za oblast. Prepovedana je bila pesniška zbirka Sprehodi dunajskega pesnika( grof Auersperg blago kritizira Mett. absolutizem) - Okrepljen nadzor policije in (mreže) ovaduhov. - Šolstvo pod vplivom RKCja. Cilj osnovnega šolstva -vzgojiti poslušne podložnike. Cilj srednjega ( 6 letni liceji)/univerzitetnega šolstva vzgojiti pokorne državne uradnike. Str.45 učbenik b. Opozicija Razvijati se je začela v 30tih letih na Madžarskem. Zahtevali so: 75

76 - ukinitev fevdalizma, absolutizma, cenzure, dednega prava - sprejem ustave in parlamenta, - enakost pred zakonom - splošno obdavčitev - svobodno ustanavljanje društev - združitev Ogrske in Sedmograške. To uresničijo v letu 1848 V 40ih letih se začne opozicija razvijati tudi v Avstrijskem delu monarhije, kjer pa zahtevajo le : - gospodarski liberalizem, - temeljne človekove pravice, - svobodo tiska - razširitev volilne pravice, tako da bi se zopet obnovili deželni stanovi s predstavniki kmetov in meščanov(kot v 15. stoletju), ki bi svoje poslance pošiljali v dunajski državni zbor. Za to si je zlasti prizadeval Viktor Andrian Werburg (brošura Avstrija in njena prihodnost) in je hotel povezati opozicijo iz dednih dežel z ogrsko opozicijo. Osnutek avstrijske ustave je teden pred revolucijo 1848 objavila revija Die Grenzboten. V BOJU ZA SVOBODO- REVOLUCIJE Vzroki a. politični: Nekateri vladarji poskušajo obnoviti absolutizem. Ni političnih pravic, saj se volilna pravica ne širi. b. gospodarski: Brezposelnost zaradi industrializacije, slabe življenjske in delovne razmere, nizke mezde (zajamčene plače). Pri kmetijstvu so številne slabe letine zaradi naravnih nesreč, krompirjeva bolezen (na Irskem začetek), kmetje še vedno v fevdalnih odnosih. c. Nacionalni- zahteve po združitvi narodov v eno državo(apeninski polotok in Nemška zveza) ali več pravic za narode v večnacionalnih državah(ac). 2. Udeleženci revolucij: Meščani, delavci, kmetje, študentje. 3. Države, kjer se ne upirajo: Turško cesarstvo, Rusija, Španija, Velika Britanija, 4. Potek revolucij (kje, zakaj, konec): a. Jug Italije: januarja 1848 se začne v Kraljestvu dveh Sicilij, kjer kralj iz dinastije Burbonov obljubi ustavo. b. Pariz: 22. februar 1848, delavci zahtevajo splošno volilno pravico, izboljšanje socialnega položaja. Oblasti ne privolijo, zato sledi vstaja. Nosilci so bili delavci, ki so predstavljali 2/3 pariškega prebivalstva. 24. februarja so razglasili republiko, imenovali začasno vlado, ki je poskušala z nujnimi reformami zadovoljiti zahteve nižjih družbenih slojev. Da bi pomirila brezposelne, začne ustanavljati državne delavnice, razglasi pravico delavcev do dela, uzakonijo svobodo tiska in zborovanja, ukinili so smrtno kazen za politične delikte, uvedejo 76

77 splošno in enako volilno pravico. Naslednje volitve v narodno skupščino prinesejo večino zmerni republikanski strani, ki nima posluha za tegobe delavstva. ukine nacionalne delavnice in zato so maja in junija so v Parizu ponovno nemiri. c. Piemont-Sardinija in Toskana februarja dobita ustavo, marca še papeška država. d. Avstrija: Dunaj: revolucionarni izbruh 13. marca 1848 odpihne Metternicha, ukinitev cenzure, obljuba ustave. Cesar 11. aprila 1848 prisiljen priznati niz zakonov, ki Ogrsko spremeni v liberalno državo s parlamentarno demokracijo, odnos med Ogrsko in Habsburžani zoži na personalno unijo. 25. aprila 1848 se razglasi oktroirana (vsiljena) ustava. Nova ustava (vsiljena), ki sicer vsebuje veliko temeljnih pravic človeka in državljana, daje izjemne pravice cesarju, ohranja privilegiran položaj plemstva, uvede visok davčni cenzus za volilno pravico. Ustava naleti na odpor revolucionarnih študentov in meščanov. Maja 1848 na Dunaju ponovno barikade, vlada revidira ustavo. 16. maja ukine senat, napove razširitev volilne pravice, sprejetje nove ustave v demokratično izvoljenem državnem zboru. Parlament začne z delom 22. julija. Sprejme zakon o zemljiški obvezi, s katerim odpravi ostanke fevdalizma, začne pripravljati novo avstrijsko ustavo. Do oktobrske revolucije na Dunaju se ustavni odbor poenoti o katalogu temeljnih pravic, ki izhajajo iz ljudske suverenosti- državljanom zagotavlja široke osebne in politične pravice. e. Lombardija in Benečija,v Milanu prestolnici Lombardije izbruhne revolucija17. marca. Uporniki v petih dneh iz mesta izženejo avstrijske čete. Želja po osvoboditvi izpod Avstrije. f. Benetke se osvobodijo Avstrijcev, razglasijo republiko. g. Piemont-Sardinija napove vojno Avstriji, 23. julija pa so pri Custozzi premagani (general Radetzky) h. Nemčija: vladarji prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema, oblikujejo liberalne vlade. Marca uzakonijo svobodo tiska, zborovanja, razpišejo volitve v deželne zbore in ustave. 9. marca odpravijo cenzuro tiska, cesarski orel postane zvezni grb, črno-rdeče-zlata tribarvnica (prej prepovedana) postane zvezna zastava. Glavna zahteva združitev politično razdrobljene Nemčije. Po pripravah in volitvah se sredi maja sestane nemški parlament, ki naj izdela nemško ustavo in sprejme ukrepe za združitev. Po zapletih marca 1849 izdela liberalno ustavo, a je zaradi neuspeha projekta nemške združitve neveljavna. Krono ponudijo pruskemu kralju, a jo zavrne -Nemčija se ne združi. 5. Meščanstvo se prestraši -konec revolucije Francija: Na prestol pride Napoleonov nečak Louis Bonaparte, omeji volilno pravico, na koncu se razglasi za cesarja (1852 nastane drugo francosko cesarstvo). Prusija (Nemška zveza): Združitev ne uspe, ker pruski kralj zavrne krono. V Prusiji razpusti deželni zbor, izda oktroirano ustavo. Avstrija: zgoraj, oktroirana ustava iz 1849 velja do Bachovega absolutizma 1850 (Franc Jožef še vedno vlada, Bach je bil minister). Italija: Avstrijci pošljejo v Italijo Radetskega, ki premaga vojsko Piemont-a pri Novari. 6. Glavne pridobitve revolucije 1848: -odprava fevdalizma z zemljiško odvezo, -oktroirana ustava -omejitev absolutizma OD STANOVSKE K MEŠČANSKI DRUŽBI 1. Srednjeveška družba je bila stanovska družba, razdeljena na tri stanove: 77

78 a. 1. stan: Duhovščina (tisti, ki molijo) b. 2. stan: Plemstvo (tisti, ki se vojskujejo) c. 3. stan (zelo raznolik -tisti, ki delajo): kmetje, trgovci, obrtniki, bančniki V 16. stoletju je že obstajala možnost, da so si bogati pripadniki 3. stanu kupili plemiški naslov ali jim ga je dodelil vladar = PISNO PLEMSTVO. d. Za srednjeveško družbo je značilna pravna neenakost saj je bil položaj ljudi odvisen od rojstva 2. Družba 19. stoletja se imenuje civilna ali meščanska družba. Zagovarjali so enakost pred zakonom, enake možnosti, ne pa socialne enakosti (torej socialno neenakost -načelo uspešnosti, dosežkov). Socialno neenakost zagovarjajo zato, ker mora biti vsak odvisen od samega sebe, svojih dosežkov. Za družbeni vzpon so še vedno pomembne zveze in poznanstva, zunanji izgled, govorne sposobnosti, olika, otroci bogatih staršev imajo več možnosti, zlasti, da dokončajo univerzo. V tem času se začne kot četrti stan oblikovati delavstvo kot posledica industrializacije. 3. Tri teorije meščanske družbe: a. Iz konca 18. stoletja: Teorija razsvetljenih filozofov (razsvetljencev), ki meščane izenačijo z državljani (meščanstvo = družba državljanov). Veljalo je načelo Država, to smo mi!. Mi je pomenilo moški. Zagovarjali so tudi enakopravnost in sicer enakopravnost pred zakonom in medsebojno enakopravnost, niso pa govorili o ekonomski enakosti. b. Marxova teorija (Karl Marx): Meščanska družba: - je skupina ljudi (sistem), ki imajo isti ekonomski položaj. - je sistem, ki služi interesom enega razreda Meščani so lastniki proizvajalnih sredstev (tovarnarji, obrtniki, kmetovalci... -samostojnost!), oz. buržoazija. Meščani so tudi tisti, ki v lasti nimajo produkcijskih sredstev (položaj meščanstva dosežejo z izobrazbo); to so zdravniki, učitelji, odvetniki... Po njegovem mnenju naj bi ti izginili ali pa naj bi prešli k buržoaziji oz. proletariatu. Prihodnost vidi v razrednem boju med buržoazijo in proletariatom. Proletariat mora izvesti revolucijo in tako prevzeti oblast- vzpostavi se diktatura proletariata ( pariška komuna 1871;oktobrska revolucija 1917 ) c. Meščani -srednji sloj: Med višjim privilegiranim slojem in nižjim slojem brez imetja. Največ je bilo zagovornikov te teorije. Menili so, da bo ta sloj količinsko prevladal. 4. Glavne vrline meščanstva so: a. Želja po znanju (izobrazbi- poudarjajo razum) b. Delavnost c. Varčnost (skromnost, zmernost) d. Inovativnost, e. Podjetnost 5. Meščani so se razlikovali po izobrazbi in dohodkih 6. Prevladovalo je življenje v družini, kamor se očetje zatečejo po težkem delovnem dnevu. V tej družini je razdeljena vloga moškega in ženske (moški hodijo v službo, ženske so doma in skrbijo za družino). V Avstrijskem cesarstvu se zaradi Metternichovega absolutizma umaknejo v zasebnost, v družinski krog in ozek krog prijateljev. Čas preživljajo ob petju, igranju klavirja in pianina- postanejo nosilci kulturnega življenja. Meščani se v tem času povezujejo tudi v številna društva in združenja, npr. pevska, bralna, znanstvena, glasbena, planinska Preko teh društev se razvije meščanska opozicija, ki hoče soodločati o političnih stvareh( hočejo ustavo, parlament), oblikujejo se ideje o revoluciji Beri str

79 a. Delitev vlog v meščanski družini po spolu (ž = mati, žena, gospodinja) b. Idiličen odnos do narave, ki jo idealizirajo nedotaknjen raj na zemlji (izleti, pokrajinsko slikarstvo) c. Meščansko stanovanje: Biedermayerski slog (mize, ure, kavč...) 7.MATURITETNA TEMA: OD NACIONALNIH GIBANJ DO 1. SVETOVNE VOJNE ZGODNJI NACIONALIZEM 1. Narodi so sodoben pojav, ki je vzniknil ob krizi fevdalizma konec 18. in na z. 19. stoletja. So proizvod nacionalizma, ki se je pojavil hkrati z: nadregionalnim gospodarskim in kulturnim povezovanjem, industrializacijo, - sekularizacijo( ki odstrani religijo kot najvišjo vrednoto), - razkrajanjem legitimitete ( ni več vladar po milosti božji). 2. Namen nacionalizma je bil prilagoditi družbo okoliščinam sodobnega kapitalizma. Na mesto prej prevladujočih povezav na malem prostoru je stopala neosebna, anonimna družba posameznikov, ki jih je bilo potrebno povezati z neko skupno kulturo. Ustvariti in uveljaviti jo je bila naloga nacionalizma. Naloga nacionalizma je torej KULTURNA HOMOGENIZACIJA poenotiti družbo v kulturnem smislu. Proces kulturne homogenizacije je najhitreje potekal v Z Evropi(FR, VB), v srednji in V Evropi pa zaradi politične razdrobljenosti in večnacionalnih monarhij, počasi. Zato so narod opredeljevali s specifično kulturo(jezik ali narodna zavest) 3. Nacionalizem - zavest o pripadnosti narodu. 4. Narod -pomen te besede se je spreminjal skozi zgodovino: - v antičnem Rimu pomeni tuja ljudstva, - v srednjem veku tuje študente na univerzah in tuje trgovce v mestu - od visokega srednjega veka do k. 18. stoletja-narod ni celotno ljudstvo, temveč le njegov vladajoči sloj, ki je zastopan v politiki - Gottfried HERDER (konec 18. stoletja) -narod je skupnost ljudi, ki ima isti jezik -teorija porušena ob prusko-francoski vojni 1870 (Alzacija je po vojni prišla pod Nemčijo, prebivalci so bili Francozi zato se še naprej čutijo Francoze) - Benedict ANDERSON -narodi kot zamišljene skupnosti (narod kot skupina obstaja takrat, kadar si posamezniki predstavljajo, da pripadajo neki skupnosti ljudi, ki ima skupno preteklost in prihodnost in je osebno ne poznajo) ; ideje širijo preko časopisov: Risorgimento, Danica - Od francoske revolucije ( 3. stan se je razglasil za edinega predstavnika naroda) dalje pa skupnost svobodnih in enakopravnih državljanov, ki imajo skupne zakone, pravice in ozemlje NAROD=DRŽAVA 5. NACIJA -narod, ki ima svojo državo 6. Pretirano poudarjanje večvrednosti lastnega naroda se imenuje šovinizem. Ime dobil po Napoleonovem vojščaku Chauvinu, ki je pretirano poveličeval Napoleona. V 20. stoletju nacizem (pretirano poveličevanje arijske rase) 7. ANACIONALNOST -ne čutiš pripadnosti narodu 8. Tri faze nacionalnih gibanj po Miroslavu Hrochu, češkem zgodovinarju: a. Faza A začetek narodnega preporoda, ko prebujeni intelektualci preučujejo jezik, kulturo, zgodovino določenega ljudstva ( V.Vodnik, M. Pohlin, A.T. Linhart ) b. Faza B -prenos njihovih idej na skupine patriotov, ki izoblikujejo nacionalni program( Društvo Slovenija v Gradcu in Celovcu, M.M.Ziljski) 79

80 c. Faza C -njihove programe sprejmejo široke množice (1848, taborsko gibanje) NACIONALNA GIBANJA V ZAHODNI IN SREDNJI EVROPI (učb: 159) 1. NEMŠKO NACIONALNO GIBANJE U/str 43,59,66, 73,89-91 A. PONOVI DUNAJSKI KONGRES IN USTANOVITEV NEMŠKE ZVEZE: B) ZDRUŽEVANJE NEMČIJE V ½ 19. STOLETJA: Med nemškimi študenti in liberalci se okrepi nacionalizem, ker je prepovedano politično delovanje, se začnejo povezovati na osnovi skupne kulture- romantika. Govorijo, da so Nemci kulturna nacija leta se okoli 500 študentov in liberalcev zbere na gradu Wartburg in zahtevajo: - enotnost in svobodo nemškega naroda - zažgali so listino in simbole Nemške zveze, se navduševali nad idejami Lutra in nemške osvobodilne vojne proti Napoleonu - nasprotovali tiraniji - zahtevali ustanovitev združenih držav Nemčije. Čeprav je Metternich poskušal z represivnimi ukrepi omejiti nemško nacionalno gibanje, se je zlasti v J nemških državah krepilo, saj so bile bolj demokratične. Zaradi opozicijskih gibanj so 1819 IZDALI KARLOVARSKE SKLEPE, ki so na ozemlju Nemške zveze uvedli: - strogo cenzuro, - prepoved študentskih združenj, - univerze izgubijo avtonomijo, - oblikovali so centralno preiskovalno komisijo s sedežem v Mainzu. S tem sta AV in PR Nemško zvezo izločili iz procesa političnih sprememb, kakršne so se po mirni ali revolucionarni poti že zgodile v Z Evropi. Zvezni parlament v Frankfurtu je 1820 POTRDIL T.I. DUNAJSKO SKLEPNO LISTINO, ki je potrdila monarhijo kot model vladanja. Po julijski revoluciji v Franciji 1830 so v Nemški zvezi povsem odpravili svobodo tiska in združevanja. Nemčija je postala simbol za konservativno blokado političnega razvoja, čeprav se je zlasti v 40ih letih okrepila liberalna opozicija med izobraženci in študenti -romantika 1832 leta postane gibanje za združitev Nemčije širše ljudi se zbere na gradu Hambach kjer zahtevajo: - združitev nemških državic - ustavo - splošno volilno pravico - konfederativno Evropo Nemčija se začne združevati 1834 na gospodarskem področju, ko je pod vodstvom Prusije ustanovljena carinska zveza (brez carin, enoten trg med državicami severa). Ker v zvezo ni bila vključena Avstrija (Avstrijsko cesarstvo), je začela izgubljati vodilno vlogo v Nemški zvezi. C)REVOLUCIJA 1848 V NEMŠKI ZVEZI: V večini nemških državic je 1848 izbruhnila revolucija, ki je bila uspešna, saj so bili vladarji posameznih nemških državic prisiljeni ukiniti ostanke fevdalnega sistema. Zvezni zbor v Frankfurtu je marca uzakonil: - svobodo tiska, zborovanja, - razpisal volitve v deželne zbore 80

81 - ustave - cesarski orel določil za zvezni grb, črno-rdeče-zlata trobarvnica (prej prepovedana) postane zvezna zastava, - oblikujejo liberalne vlade Glavna zahteva v revoluciji je bila združitev politično razdrobljene Nemčije. Po dvomesečnih pripravah in izpeljanih volitvah na celotnem ozemlju Nemške zveze se sredi maja sestane NEMŠKI PARLAMENT V FRANKFURTU OB MAJNI, ki naj bi izdelal nemško ustavo in sprejel ukrepe za združitev. Za združitev Nemčije sta se izoblikovala dva programa : Velikonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Avstrije), Malonemški (združitev Nemčije pod vodstvom Prusije, vendar brez Avstrije). Poslanci so sprejeli malonemški načrt, ponudili krono pruskemu kralju Frideriku Viljemu IV., vendar jo ta zavrne. Avstrija in Prusija sta iz Frankfurta odpoklicali svoje poslance, parlament pa se je razšel. O združevanju Nemčije bo odločila vojna. Prusija je imela prednosti pred Avstrijo pri združevanju Nemčije: - bila je gospodarsko bolj razvita (rude) - imela je močno vojsko ( junkerji) - bila je nacionalna enotna - politični sistem (ustavna monarhija) Č)ZDRUŽEVANJE NEMČIJE V 2. POL. 19. STOLETJA Nemčija se je začela združevati pod vodstvom Prusije, njen ministrski predsednik Otto von Bismarck je rekel, da se bo združila z železom in krvjo(napove vojno). Najprej Prusija napove vojno Danski (1. vojna -50. leta) in ji odvzame ozemlje na jugu. Druga vojna je bila 1866, ko je Prusija napovedala vojno Avstriji in jo pri Kraljevem gradcu na Češkem tudi premagala. Zato je Avstrija izključena iz Nemške zveze, izgubila je Benečijo, Prusija pa ustanovi SEVERNO NEMŠKO ZVEZO. Leta 1870 Prusija napove vojno Franciji, saj so bile štiri južno-nemške državice pod francoskim vplivom. Francijo je premagala v bitki pri Sedanu. Pruske čete so zasedle Pariz. Zmedo so izkoristili delavci v Parizu, ki so ustanovili svojo državico, ki se je imenovala Pariška komuna. Obstajala je 72 dni, izvedli pa so vse reforme, ki so jih predlagali socialisti (Marx): ločili so cerkev od države; uvedli zdravstveno-socialno zavarovanje za delavce; ustanavljali svoje šole, razglasijo enakopravnost žensk. JANUARJA 1871 LETA V VERSAILLESU RAZGLASIJO NASTANEK NEMŠKEGA CESARSTVA ali drugega Nemškega rajha (prvi rajh je bilo Rimsko-Nemško cesarstvo). d. Model vladanja (politični sistem) Nemškega cesarstva: parlamentarna ustavna federativna monarhija. Federacija je sestavljena iz 22tih državic in treh svobodnih mest, vodi jo nekdanji pruski kralj, ki postane nemški cesar Viljem II. Pruski kancler Bismarck postane nemški kancler. V federaciji je imela posebno mesto Prusija, saj je kot največja državica imela največ poslancev v dvodomnem parlamentu. Skupne zadeve (iz prestolnice) so: zunanja politika, vojska, železnice (državne), banka (državna), valuta in carine. e. Proces integracije: Potekal je z reševanjem treh vprašanj: - Nacionalnega: Bismarck ga rešuje s pospešeno (nasilno) germanizacijo. Na zahodu ponemčujejo Francoze, na severu Dance, na vzhodu Poljake. - Verskega: Z RKC vodi Bismarck kulturni boj( večina nemškega prebiv. je protestantov), saj omeji njene pristojnosti v šolstvu (ukine jezuite), prekine odnose s papežem in na takšen način oslabi katoliško politično stranko Center. - Delavskega: Delavsko vprašanje je rešil z državnim socializmom: država izboljša položaj delavcev s socialno in zdravstveno zakonodajo. 81

82 f. Nemška zunanja politika: Bila je imperialistična, prisvaja si kolonije.v Severni Afriki se s Francozi bojuje za Maroko (izgubijo), kolonije ima tudi na jugozahodu in vzhodu Afrike, Predvsem pa je usmerjena proti Turškemu cesarstvu, kjer gradijo železnico Bospor-Bagdad. Geslo njene zunanje politike je Prodor proti vzhodu (Drang nach osten) in Most do Jadrana (Adria bruck). Kolonije ima v Tihem oceanu, dele Kitajske, Afrike. g. Priprava na vojno: Poveča redno vojsko, začne izgrajevati vojno mornarico- militarizacija nemške družbe. ( str. 110). 2. ITALIJANSKO NACIONALNO GIBANJE: a. Ponovi Apeninski polotok po Dunajskem kongresu in revolucije v 1/2 19. stoletja. b. Gibanje za združitev Italije se imenuje Risorgimento, njegovi začetki so v 20tih letih 19. stoletja s KARBONARJI ali oglarji. Cilj karbonarjev: - združitev Italije, - urejena kot ustavna monarhija (en kralj, ustava mu omejuje oblast). Sprožili so vstaje, ki pa niso bile uspešne, ker so delovali nepovezano, nimajo nacionalnega programa. c. V 30tih letih 19. stoletja si je za združitev Italije prizadevalo društvo Mlada Italija. Bili so organizirani (Karbonarji niso bili), imeli so svoj časopis z istim naslovom, delovali so po celem Apeninskem polotoku, njihov cilj je združena demokratična republika Italija. Mazzini ustanovi tudi društvo Mlada Evropa. d. Gioberti želi, da se na Apeninskem polotoku ustanovi konfederacija, ki jo bo vodil papež. e. Balbo in Cavour -Italija naj se združi pod vodstvom Piemonta, ki bo izvedel gospodarske in vojaške reforme f. Leto 1848 ijanuarja začetek revolucije v Neapeljskem kraljestvu -uprejo se Burbonom, ki pristanejo na sprejetje liberalne ustave ii. Širitev revolucije proti severu iii. Februarja sprejmejo ustavo v Piemontu, Toskani, marca privoli vanjo tudi liberalni papež Pij IX. iv. Milano in Benetke razglasita republiko in preženejo avstrijske čete v. Na čelo italijanskega gibanja za združitev stopi Piemont (kralj Karel Albert), ki marca 1848 napove sveto vojno Avstriji (1. vojna za neodvisnost) vi. Avstrijsko vojsko vodi general Radetzky in pri Custozzi premaga Piemont. Avgusta sklenejo premirje, še naprej pa se upirajo Benetke, Toskana in Rim, kjer februarja 1849 razglasijo republiko. vii. Marca 1849 Piemont zopet začne vojno proti Avstriji -poraženi pri Novari. viii. Avstrijska vojska je z lahkoto opravila z ostalimi uporniki. Rimsko republiko so Avstrijcem pomagali zatreti Francozi -L. Bonaparte- zaščito papežu nudijo do 1870,fr-pr vojne. ix. V teh vojnah sta se izkazala Mazzini in Garibaldi. g. Camillo Benso de Cavour je leta 1852 postal ministrski predsednik Piemonta. Ustvaril je močno liberalno stranko, gradil železnice, ustanavljal banke, pospeševal svobodno trgovanje, reformiral vojsko, odpravljal privilegije Cerkve,.... V zunanji politiki si je močno prizadeval, da bi iz Italije izrinil Avstrijce. Priložnost za podporo ene izmed evropskih velesil je dobil v času krimske vojne, ko je v vojni proti Rusiji vojaško podprl Francijo in VB. Na čelo združevanja Italije stopi Piemontsko kraljestvo z ministrskim predsednikom Cavourjem. Njegov glavni cilj je bil izgnati Avstrijce, pri tem pa je iskal zaveznike, pomoč mu je obljubil Napoleon III. (francoski cesar). V zameno za pomoč je moral Piemont Franciji odstopiti ozemlje Savoje in Nice (na meji s Francijo) leta je prišlo do vojne med Avstrijo in Piemontom, ki jo Piemont izgubi. V vojni mu je pomagala tudi Francija, zato je dobila Savojo in Nico. Najpomembnejši bitki v tej vojni sta bili pri Magenti in Solferinu, kjer je bilo veliko smrtnih žrtev in ranjencev, zato je Švicar Henri Dunant dobil zamisel o ustanovitvi Rdečega križa. Piemont po tej vojni dobi Lombardijo (1859 leta priključijo). 82

83 h-leta 1860 se Piemontskemu kraljestvu pridružijo tudi Toskana, Modena, Parma po izvedenem plebiscitu leta Guiseppe Garibaldi s svojimi vojaki (prostovoljci) izroči Piemontskemu kralju tudi Kraljestvo dveh Sicilij (ki ga je pred tem zasedel). V Torinu razglasijo nastanek Italijanskega kraljestva februarja 1861 (vendar brez Papeške države in Benečije). Cilj Garibaldija je bil priključiti tudi Papeško državo. Prvič je poskusil leta 1862, nato še 1867 (neuspešno). Leta 1866 se Italijanskemu kraljestvu priključi Benečija. Takrat je potekala prusko-avstrijska vojna, Italija pomaga Prusiji, zato v zameno dobi Benečijo (potrjeno s plebiscitom,tudi veliko Beneških Slovencev). H Kraljevini Italiji se 1870 priključi še papeška država (ker je bila takrat prusko-francoska vojna, Francozi niso mogli varovati papeža). Papeška država postane omejena le na del Rima -Vatikan, zato se papež razglasi za ujetnika ljudstva v Vatikanu. Papeška država se obnovi šele leta 1929 z lateransko pogodbo. Model vladanja: Kraljevina Italija je imela omejen parlamentarizem, saj papež ni želel, da bi katoliki sodelovali v političnem življenju. V zunanji politiki je prevladal iredentizem (neodrešena Italija). Iredentizem želi k Italiji priključiti vsa ozemlja, ki so nekoč bila pod Beneško republiko (Dalmacija, Istra, Malta, Ciper, S Afrika). Beneška republika sicer obstajala od 5. do 18. stoletja. 3. POLJSKO NACIONALNO GIBANJE- v 18. stoletju je bila razdeljena med tri države: RU, PR in AV. Po dunajskem kongresu pride V del Poljske pod Rusijo Kongresna Poljska. Ima status personalne unije, saj jo vodi veliki knez Konstantin. Nacionalno gibanje se je začelo razvijati v ruskem delu Poljske, ko so nov izvedli neuspešni atentat na velikega kneza Konstantina. V enem tednu je vojska poljskih prostovoljcev pregnala rusko vojsko in osvobodila vso Kongresno Poljsko. Poljski sejem je jan odstavil kneza in imenoval začasno vlado, ki je sprejela liberalne reforme( odprava cenzure. Računali so na pomoč VB in FR, tako kot Belgijci, vendar je niso dobili. Upor ni bil uspešen, saj ga je ruski vojski pomagala zatreti Sveta aliansa( Prusi). Pr- ruska vojska zasede Varšavo in ukinejo ustavo, parlament (Sejem), univerzo, vojsko, upornike so poslali v Sibirijo in jim zaplenili veleposest. Kongresna PL je priključena RU. Poljski znanstveniki, umetniki imigrirajo v zahodno Evropo. 4. IRSKO NACIONALNO GIBANJE (61, 83) i. Od 1782 je imela avtonomijo pod VB, ki pa jo le-ta začne omejevati. Zato začne organizacija ZDRUŽENI IRCI z uporom (1798), ki pa ni uspešen Britanci razpustijo irski parlament, Irci ne smejo biti v angleškem parlamentu. V 20. letih 19. stoletja nastane Katoliško združenje, voditelj Daniel O Connell, dosežejo delni uspeh na lokalni ravni; imajo svoje šole, svojo vero, svoje ljudi v občinah. O Connell je želel še več, umakne se iz političnega življenje nastane gibanje REPEAL, ki želi samostojnost Irske doseči po mirni poti. Od Repeala se odcepi gibanje Mlada Irska, ki želi Irsko osamosvojiti z orožjem za razliko od drugih delov Evrope Irci niso uspešni. Sredi 19. stoletja ustanovijo Irsko republikansko bratstvo (Fenijsko bratstvo), ki želijo samostojnost doseči po mirni poti. V 70. letih 19. stoletja vodi gibanje za samostojnost Irske Agrarna liga (ljudje s podeželja, mirna pot). Imajo metodo obstrukcije, bojkot. Zakon o irski avtonomiji je Gladstonova vlada predlagala že konec 19. stoletja, sprejet je bil šele 1914, zaradi začetka 1. sv. vojne pa je bil suspendiran. V Ulstru (S Irske) so začeli Angleži ustanavljati paravojaške (ilegalne) organizacije (nasilje), Irci pa prostovoljce (IRA -irska republikanska armada) vojna med Irsko in VB 1921 status dominiona 1948 Irska republika. 5. NACIONALNA GIBANJA NA BALKANU (STR. 62) Razpredelnica 1. srbski upor 2. srbski upor Grška osvobodilna vojna 83

84 čas Vzroki Turki odpravijo samoupravo v Beograjskem pašaluku. Janičarji pobijejo nekatere srbske kneze, lobanje vgradili v stolp Čele kula 1815(1833) Turško nasilje Potek in odnos velesil Začetek v BG pašaluku proti 4 janičarskim voditeljem-dahijem. Ti so odpravili srbsko samoupravo, povečali davke in si prisvajali sultanove dohodke. Karađorđe voditelj, podpre Rusija( ru-tr vojna )in Srbom TR obljubi, samoupravo RU umakne pomoč zaradi napada Napoleona. Pomaga Rusija (čas Dunajskega kongresa, Rusija se zavzame za Srbijo). Voditelj Miloš Obrenović sultan prizna Srbom samoupravo, Obrenović postane srbski knez in 1829 dobi Srbija popolno notranjo avtonomijo. M.Obrenović. naslov dednega kneza, plačujejo le davek TR Nastanejo heterije (zveze grških vstajnikov), ki po različnih delih Grčije organizirajo upor proti Turkom. Grke podprejo EU prostovoljci Byron), ki se združujejo v helenistična gibanja, nato pa se vmešajo tudi velesile (RUS, FRA, VB), ki napovejo vojno Turčiji izid TR vojska prodre v Srbijo in do 1813 zasede BG pašalukneuspešen prvi srbski upor. Zaradi spora med voditelji in umika ruske pomoči. TR se maščuje, upornikov zbeži v AV in RU 1833 postane Srbija samostojna, odpravljen pašaluk, fevdalizem, Mednarodno priznana postane berlinski kongres Turčija je poražena, sklenejo mir, nastane kraljevina Grčija- Oton I. Bavarski, ki 1844 sprejme ustavo in skliče parlament. Povod Turško nasilje Pribitje carigrajskega patriarha na cerkvena vrata 6. NACIONALNA GIBANJA V HABSBURŠKI MONARHIJI Avstrijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država( glej zemljevid!).skoraj vsak narod je začel postavljati svoje zahteve. AC nima parlamenta in ne ustave. Vladal je državni kancler Metternich, zato imenujemo obdobje in način vladanja med leti 1815 in 1848 Metternichov absolutizem. a. Značilnosti obdobja Metternichovega absolutizma - stroga cenzura časopisov, znanstvenih in literarnih del, domačih in tujih, tudi pisem (za tujino). - Okrepljen nadzor policije in vzpostavljena je mreža ovaduhov. - Šolstvo pod vplivom RKCja. Cilj šolstva -vzgojiti poslušne podložnike. Cilj univerzitetnega šolstva -pokorni državni uradniki. b. Opozicija Razvijati se je začela v 30tih letih na Madžarskem. Zahtevali so ukinitev fevdalizma, absolutizma, cenzure, sprejem ustave in parlamenta. V 40ih letih se začne opozicija razvijati tudi v avstrijskem delu 84

85 monarhije, kjer pa zahtevajo le gospodarski liberalizem in volilno pravico, tako da bi se zopet obnovili deželni stanovi (iz 15. stoletja), ki bi svoje poslance pošiljali v dunajski državni zbor. c)zaradi strogega absolutizma so bila nacionalna gibanja omejena bolj na kulturno področje in na politično preidejo šele Metternich je imel probleme v S Italiji, kjer so se Avstrijcem upirali v Benečiji in Lombardiji. Njihov upor je zatrla avstrijska vojska v imenu svete alianse. Upornike so zaprli, nekaj tudi na LJ grad in med njimi je bil pisatelj Pellico, ki je napisal Moje ječe - Habsburžanom so se upirali tudi Poljaki v Galiciji. Upor so organizirali tisti, ki so pribežali iz Kongresne Poljske. Poljski upor zatre avstrijska vojska s pomočjo ukrajinskih/rusinskih kmetov. - Največ problemov so Avstrijcem delali Madžari,( glej zgoraj!) ki so že v 30. letih zahtevali neodvisnost in da bi Ogrska dobila popolnoma madžarski značaj. V 30. letih so Avstrijci organizirali sodne procese in okoli 20 madžarskih upornikov obsodili na ječo. Med njimi je bil najbolj znan Lajoš Kossuth. Ker so Madžari na Ogrskem zatirali nemadžarske narode (Hrvate, vojvodinske Srbe, Slovake), so Avstrijci dopuščali njihova nacionalna gibanja. - Tako so Hrvati pod vodstvom Ljudevita Gaja razvili Ilirizem. Ustanoviti hoče državo Velika Ilirija, ki naj bi segala od Triglava do Makedonije (Vardar). V tej državi bi govorili enoten, ilirski jezik in imeli enotno pisavo gajico (še danes). Imenovali so za svojega bana Josipa Jelačića in ustanovili banski svet. S tem je hrvaško nacionalno gibanje prešlo na politično področje, zato sta se združila Dunaj in Budimpešta in prepovedala Ilirsko gibanje. Č) Revolucija v Habsburški monarhiji 1848 Na Dunaju se je revolucija začela 13. marca Uprli so se meščani, delavci, študentje. Vzrok zanjo- Metternichov absolutizem:zahtevajo ustavo, parlament, ukinitev cenzure. Metternich odstopi, ukinejo cenzuro in cesar obljubi sprejetje ustave. Cesar je aprila 1848 prisiljen priznati niz zakonov, ki Ogrsko spremeni v liberalno državo s parlamentarno demokracijo, odnos med Ogrsko in Habsburžani se zoži na personalno unijo. 25. aprila 1848 na Dunaju razglasijo oktroirano (vsiljena) ustavo. Ustava (vsiljena) vsebuje: veliko temeljnih pravic človeka in državljana, - daje izjemne pravice cesarju, - ohranja privilegiran položaj plemstva, - uvede visok davčni cenzus za volilno pravico. Proti takšni ustavi so študentje in meščani,zato maja 1848 na Dunaju ponovno izbruhne revolucija: - vlada revidira ustavo - ukine senat, - napove razširitev volilne pravice in - sprejetje nove ustave v demokratično izvoljenem državnem zboru. Parlament začne z delom julija in : sprejme zakon o zemljiški obvezi, s katerim odpravi ostanke fevdalizma. Fevdalizem odpravijo z odškodnino- kmet postane lastnik kmetije, ki jo je prej imel v zakupu, vendar jo mora plačati(1/3 kmet, 1/3 država,1/3 vrednosti kmetije se odpiše) - začne pripravljati novo avstrijsko ustavo- katalog temeljnih pravic, ki izhajajo iz ljudske suverenosti - državljanom zagotavlja široke osebne in politične pravice. 85

86 Ker je aprila 1848 leta Dunaj dal Ogrski avtonomijo (dobijo svojo ustavo, parlament), so izbruhnile revolucije pri nemadžarskih narodih na Ogrskem. Uprli so se Hrvati, Vojvodinski Srbi izdelali so svoje politične programe -Ogrska naj se preoblikuje v federacijo. Hrvate je vodil ban Jelačić NEUSPEŠNO. Spomladi 1848 so se na VSESLOVANSKEM KONGRESU V PRAGI sestali predstavniki vseh Slovanov, ki so živeli v Avstrijskem cesarstvu. Spodbudo so dobili od Nemcev(frankfurtski parlament ) in iz Ogrske, ki je aprila 1848 dobila ustavo. Slovanski poslanci so v Pragi sestavili Manifest evropskim narodom, kjer so zapisali, da se mora Avstrijsko cesarstvo preoblikovati v federacijo AVSTROSLAVIZEM. Na kongresu so predstavljeni nacionalni in politični programi. Slovenskega, Zedinjeno Slovenijo predstavi S. Vraz. V tem času pride tudi do revolucije na Češkem, v Pragi -binkoštni upor, ki ga zatre cesarska vojska (pod vodstvom Windschgraetza...). Poslanci vseslovanskega kongresa se nato razidejo. Oktobra pride na Dunaju do ponovnega upora. Uprejo se vojaki, ki jih hočejo poslati zatreti revolucijo na Ogrsko in študentje. Revolucija ni bila uspešna, saj upornike premaga cesarjeva vojska konec oktobra. Dvor se po končani revoluciji iz Innsbrucka vrne na Dunaj: -pride do menjave na prestolu, prejšnji cesar Ferdinand I. odstopi v korist nečaka Franca Jožefa I. ( ); - zamenja se vlada-novo vodi knez Schwarzenberg; državni zbor sprejme osnutek ustave v Kromerižu cesarju se zdi preveč liberalen, ga zavrne, razpusti drž. zbor in razglasi oktroirano ustavo (vsiljena ustava); on imenuje ministre, ki so odgovorni samo njemu; ni parlamenta, uveden je absolutizem in centralizem -stanje se utrdi 1849 po zmagi v It.; vzpostavijo stanje kot pred revolucijo. Ogrski državni zbor te ustave ni sprejel; razglasil je republiko, madž. vojska prežene cesarske čete s svojega ozemlja. Franc Jožef je prosil za pomoč ruskega carja Nikolaja I. - pomaga, ker se boji, da bi se rev. razširila preko Poljske do Rusije, sodeluje tudi hrvaški ban Jelačič; vsi skupaj premagajo madž. vojsko v Vilagošu, kjer se le-ta preda; revolucije je konec tudi na Madž., madž. voditelje ujamejo, ali pa zbežijo v tujino-kossut zbeži; pride do preureditve madž. dela monarhije; izgubili so vsakršno avtonomijo; Hrv. dobi naziv kraljevina, Vojvodina pa je posebna enota-podrejena Dunaju; Madžarom so odvzeli Transilvanijo, ki je posebna enota; Nezaupanje med Avstrijci in Madžari je odpravljeno šele 1867, ko nastane Avstro-Ogrska. KONEC KONGRESNE EVROPE Načela, ki so jih sprejeli na Dunajskem kongresu so veljala le do 1848/1849, ko je ruski car pomagal zatreti Avstrijcem revolucijo na Madžarskem- bitka pri Vilagošu Interesi velesil so se začeli razhajati zaradi propadanja Turškega cesarstva, ki so ga začeli imenovati Bolnik ob Bosporju. S propadanjem te države se odpre vzhodno vprašanje, saj si njegovo ozemlje hočejo razdeliti Rusija, FR, Avstrija, VB. Ruska vojska brez vojne napovedi vdre v Vlaško in Moldavijo 1853, zato ji sultan (ob podpori VB in FR) napove vojno KRIMSKA VOJNA ( ). Ruska vojska ima začetne uspehe -uničijo turško floto v Sinopskem zalivu, vendar VB in FR pošljeta v Črno morje svoje ladjevje in napovesta vojno Rusiji. Ruska vojska se umakne iz Moldavije in Vlaške, ki ju zasedejo Avstrijci. Kljub ruskemu umiku, se vojna na Krimu nadaljuje -osvajanje pomorske ruske baze Sevastopolja. Zaveznikom se pridruži še piemontska vojska, saj računa na pomoč Napoleona III. pri izgonu Avstrijcev iz Lombardije in Benečije. Padec Sevastopolja avgusta 1855, Rusija vojno izgubi. V Parizu podpišejo mirovno pogodbo 1855 : - Rusija izgubi del Besarabije(dobila na Dunajskem kongresu), vpliv v Podonavju in na Balkanu - Črno morje nevtralno območje - Bospor, Dardanele zaprli za vse vojaške ladje - Moldavija in Vlaška dobita avtonomijo znotraj Turškega cesarstva nastane Romunija 86

87 Napoleonu III. je uspelo razbiti sveto alianso (RU, AV, PR) na vzhodu, ki je hromila francosko moč. Nasprotja med RU in AC na Balkanu so se poglobila, TC so podaljšali življenje. FR se je začela zbliževati z RU. Postopno razhajanje sil Vzhoda in Zahoda je v središču Evrope omogočilo nacionalna gibanja -romunsko in ostala nacionalna gibanja na Balkanu v 2/2 19.stol.( str. 106-Balkanski sod smodnika). Berlinski kongres 1878, sklican po RU-TR vojni prizna popolno neodvisnost RO, SR, Č.G.,Vzhodna Rumelija dobi avtonomijo znotraj TC in kasneje nastane Bolgarija; BIH postane avstrijski protektorat. Po FR-PR vojni in nastanku IT ter Nem se konflikti v Evropi zaostrijo do skrajnih meja-so posledica imperializma. NACIONALNI PROBLEMI V HABSBURŠKI MONARHIJI (glej zgorajnacionalni problemi v HM;) Ustavnost in parlamentarizem učbenik str ; 97-99) I. BACHOV ABSOLUTIZEM ali NEOABSOLUTIZEM ( ) S silvestrskim patentom 1851 ukinjena oktroirana ustava iz 1849 začetek Bachovega absolutizma Razlike z Metternichovim absolutizmom: - vlada s podporo meščanstva (vojske, policije, cerkve, uradništva -bachovi huzarji) - izvede številne reforme a) UPRAVNE: uvede občine, začetki modernega uradništva b) ŠOLSKE: reforma gimnazij (postale 8 razredne), uvedba mature, ukinitev licejev c) VERSKE: podpis konkordata in odprava jožefinskih cerkvenih reform; uvedba verouka v šole, nadzor cerkve nad šolstvom d) moderno štetje prebivalstva e) GOSPODARSKE: - gospodarski liberalizem (zato podpora meščanstva) - ukinitev cehov - Ukinitev carine med ogrskim in avstrijskim delom monarhije - Industrializacija: železarna Štore, premogovništvo, J železnica zgrajena do Trsta KONEC NEOABSOLUTIZMA 1859 zaradi več vzrokov - Avstrija je izgubila vojno v Italiji (Solferino) 1859 in s tem tudi Lombardijo - Nezadovoljstvo z absolutizmom (Madžari in Slovani) - Gospodarska kriza (posledica) II. DOBA USTAVNOSTI se je začela po padcu Bachovega absolutizma Cesar F. Jožef centralizem in absolutizem poskuša nadomestiti s parlamentarizmom, zato oktobra 1860 izda ustavo- OKTOBRSKA DIPLOMA. Tako Avstrijsko cesarstvo postane zveza avtonomnih dežel (federacija). Ogrski se vrne ustavni položaj, kot pred Državni zbor se razcepi: a) FEDERALISTI (konservativci) b) CENTRALISTI (liberalci) Zaradi nasprotovanja Madžarov in Nemcev morajo ukiniti oktobrsko diplomo in sprejmejo novo ustavo FEBRUARSKI PATENT Zopet je uveden centralizem, s cenzusom je omejena volilna pravica. Proti ustavi so bili nemški konservativci in nenemški narodi -Madžari ne pošiljajo svojih delegatov v dunajski državni zbor; Čehi zahtevajo avtonomijo... Ustava ni zagotovila socialne in nacionalne pravičnosti. III. DUALIZEM (nastanek A O) Vzroki za uvedbo dualizma: poraz s Prusijo (Kraljevi Gradec) - Avstrija izločena iz boja za prevlado v Nemčiji (izključena iz Nemške zveze) - Izgubi Benečijo (Beneški Slovenci) 87

88 2.Avstrijski dvor popusti MADŽAROM (zahteva po samostojnosti v ogrskem delu monarhije) -> sklenjena pogodba pomeni začetek DUALIZMA. Preimenovanje države v Avstro-ogrsko (AO), ki je sestavljena iz dveh enakovrednih delov: avstrijski -Cislajtanija -cesar Franz Jožef; ogrski -Translajtanija -kralj Franz Jožef; Vsak del ima svojo VLADO in PARLAMENT, skupne zadeve za oba dela so: skupna vojska, vladar, zunanja politika in del financ. Ta država dobi novo ustavo 1867 DECEMBRSKA USTAVA -prevzame določbe februarskega patenta: - centralistična ureditev; - novi zakoni -člen, ki zagotavlja enakopravnost narodov (lastni jezik v šole in urade); zakon o društvih (tabori), zborovanjih; pravice Cerkve v javnem šolstvu. 2. Zaostrovanje nacionalnih odnosov v Cislajtaniji Zato, ker je AO sporazum razdelil državo med Nemce in Madžare. Madžari v svoji 1/2 zatirajo nemadžarske narode, v avstrijski 1/2 jih zatirajo Nemci (Auerspergova vlada) -> nemški pritisk, germanizacija. Slovanski narodi v AO se uprejo: a)čehi zahtevajo enak status, kot ga je dobila Ogrska (trializem), zato bojkotirajo zasedanja dunajskega parlamenta in organizirajo tabore (plebiscit) b)poljaki zahtevajo avtonomijo Galicije (sami zatirajo Rutence) c)slovenci zahtevamo Zedinjeno Slovenijo (Majer) in jezikovno enakopravnost -tabori (Vižmarje) Avstrijske oblasti odreagirajo tako, da 1873 uvedejo neposredne volitve v državni zbor (ne pošiljajo več iz deželnih zborov) 3. Taaffejeva vlada Nov predsednik AO vlade postane Taaffe. Slovani njegovo vlado podpirajo, saj dovoljuje uporabo lastnega jezika (drobtiničarska politika) Taaffe ne vodi dosledne nacionalne politike, zato se nacionalna nasprotja nadaljujejo: na Češkem (Nemci:Čehi), Tirolskem (Avstrijci:Italijanom), Primorju (IT:SLO, HRV), Štajerski in Koroški (NEM:SLO) Krepijo se radikalne nacionalistične stranke, ki niso pripravljene na kompromise. Npr. v Celju ustanovljene slo-nem paralelke na gimnaziji -> padec Windischgraetzove vlade IV. Habsburška monarhija na prelomu stoletja 1. AO je v sebi združevala dva različna svetova: - GOSPODARSKI IN KULTURNI RAZCVET - POLITIČNA KRIZA : sprožili so jo Madžari zaradi neuspešnih delitev sredstev med Avstrijo in Madžarsko (gospodarsko zaostajanje Madžarske). Zato se zopet okrepi madžarski nacionalizem, ki ga vodi F. Kossuth -zahteva popolno neodvisnost Madžarske, AO naj bo le personalna unija kot 1848 (povezuje naj jih en človek-vladar, Franc Jožef) 2. Krizo poskuša rešiti ministrski predsednik Kasimir Badeni (1895-7) a. Določi jezikovne naredbe in na Češkem postane češčina enakopravna z nemščino b. Nemci na Češkem se uprejo (se počutijo izkoriščane) in v dunajskem parlamentu zavirajo delo Jezikovne naredbe o enakopravnosti češčine prekličejo -> češka obstrukcija c. Pretep v avstrijskem parlamentu -zgo vir str. 98 d. Vlada deluje na podlagi nujnostnega prava - brez parlamenta razglaša zakone 3. Z volilno reformo 1907 naj bi odpravili politično krizo: a. splošna (moška) in enaka volilna pravica (vsi moški nad 22 let brez cenzusa) 88

89 b. V parlamentu najmočnejši krščansko-socialna in socialdemokratska stranka c. Nacionalna nasprotja se nadaljujejo -> trializem zahtevajo tudi J Slovani. VELIKA BRITANIJA IN NJEN IMPERIJ str 34., Reforme v Veliki Britaniji 1. Nastala 1707 z združitvijo Anglije in Škotske. Po dunajskem kongresu je spadala tako kot FR v t.i. zahodni blok, ki je izvajal reforme. Te so bile nujne zaradi uporov delavcev in nasprotjih med katoliki in anglikanci (katoliki hočejo iste pravice kot anglikanci). Zato je vlada najprej izdala SIX ACTS, s katerimi so zaostrili cenzuro, povečali represijo. 2. V 20ih letih 19.stol. so začeli izvajati reforme zaradi okrepljenega delavskega gibanja: (delavci razbijajo stroje- ludizem, čartizem) - Ustanavljajo sindikate - zagotovijo emancipacijo katolikov - izvedejo volilno reformo pod vplivom chartističnega gibanja - Socialne reforme: prepoved dela v tovarnah za otroke mlajše od 9. let, omejitev za otroke med let; 1847 določijo 10 urni delavnik - Zdravstveni zakon -enotno državno zdravstvo (za zdravstvo začne skrbeti država) 3. V Veliki Britaniji je vladala kraljica Viktorija ( ) viktorijanska Anglija. VB je bila do 70ih let 19. stol. 1. industrijska sila sveta. 4. V 2/2 19.stol. so angleške vlade izmenjaje vodili konservativna(torijska) in liberalna (vigovska) stranka. Spopadali so se s tremi velikimi problemi: a) problemom demokratizacije političnega sistema, b) delavskim in c) irskim nacionalnim vprašanjem. 5. V začetku 60 ih let 19.stol. so VB zajeli socialni nemiri zaradi velike brezposelnosti. Konservativna vlada ( Derby) je 1867 razširila volilno pravico na lastnike in najemnike mestnih stanovanj, katerih letna najemnina je presegala 10 funtov. 6. LIBERALCI so vladali in po 1905, zagovarjali reforme v korist nižjih slojev. Tako so v 1. vladi Williama Gladstona( ) uveljavili : - obvezno osnovno šolstvo za otroke od 5-13 let starosti - olajšali ustanavljanje sindikatov - uvedli zakon o skrivnem glasovanju na volitvah - posodobili so vojsko - poskušali so izboljšati položaj irskih kmetov( glej irsko vprašanje) in izdali Irish Land Act ( veleposestniki kmeta ne bi smeli pregnati iz zemlje, če ni plačal najemnine), ki pa ni prinesel napredka. Druga Gladstonova vlada ( ) je : - razširila volilno pravico na skoraj vse polnoletne moške. - Prizadevala si je rešiti irsko vprašanje-2. Zakon o zemlji je izboljšal položaj irskih zakupnikov, a ni rešil agrarnega vpr. Drugi dve Gladstonovi vladi sta hoteli dati Irski avtonomijo( Home Rule), vendar zaradi nasprotovanja konservativcev do tega ne pride. 89

90 Različni pogledi na irsko samoupravo so razdelili liberalno stranko-1/3 jih prestopi h konservativni stranki. 7.Konservativci so zavladali ( vlada Benjamina Disraelija) so zagovarjali: - red, mir, anglikansko cerkev, lastnino, - so proti avtonomiji Irske in - vodijo ekspanzivno osvajalno politiko- kolonije v Afriki. - nasprotujejo sindikatom, - omejijo pa delovni čas v tovarnah in -izboljšajo javno zdravstvo. 9.Leta 1905 so zopet zavladali liberalci. Spopadali so se z delavskim in irskim vpr. Podprla jih je tudi takrat ustanovljena(1906)laburistična( delavska ) stranka. Zopet so začeli so izvajati reformezagovarjal jih je zlasti finančni minister Lloyd George, pristaš novega liberalizma. Uvedli so: - 8 urni delavnik za rudarje, - zakon o starostnih pokojninah, - o socialnem zavarovanju ( podpora v času bolezni, invalidnosti) - omejili moč gornjega doma parlamenta( konservativcev).lordska zbornica je ohranila pravico, da zavrne v spodnjem domu sprejeti zakon, a če je bil v poslanski zbornici 3x sprejet, je vseeno veljal. USTAVNOST IN PARLAMENTARIZEM V FRANCIJI 1. Začetek parlamentarizma 1302, ko francoski kralj skliče skupščino stanov v nottredamski katedrali. Razvoj je prekinjen v začetku 17. stoletja (1614) z absolutizmom. 2. Ustavnost se začne razvijati s prvo ustavo: a)1789 se zopet skličejo stanovi, tretji stan se preimenuje v narodno skupščino, ki sprejme Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (17. členov). To je temelj za ustavo, ki jo sprejmejo 1791: izvršilno oblast ima kralj, zakonodajno enodomen parlament, volilna pravica je omejena s cenzusom- ima pa jo več kot 60% moških. b) Naslednja ustava je bila leta 1793, ustava konventa (čas jakobinske diktature), ki uzakoni splošno moško volilno pravico. Za to ustavo je značilno, da ni nikoli začela veljati. c) 1795 ustava Termidorja pomeni korak nazaj. Uvedla je dvodomni parlament: svet starih, svet 500tih. Volilna pravica je omejena s cenzusom( dobi jo moških državljanov). Volilno pravico dobijo tudi tisti, ki se udeležijo vsaj enega vojaškega pohoda. d)ustava konzulata 1799 : - sprejeta z ljudskim glasovanjem-splošna moška volilna pravica - 1. konzul Napoleon, dobi velika pooblastila - dvodomna skupščina ( tribunat, senat) - državni svet kot posvetovalni organ e) leta oktroirana ustava kralja Ludvika XVIII. : - uzakoni ustavno monarhijo-izvor vse oblasti je vladar po milosti božji, ki pa je pri izvajanju vezan na ustavo. - velike pristojnosti kralja : - vso izvršilno oblast, imenuje ministre in državne uradnike, imenuje poslance zgornjega doma parlamenta, odloča o vojni in miru, zavezništvu, sklepa trgovinske posle. - je ohranila enakost pred zakonom, osebne svoboščine, svobodo veroizpovedi, tiska, nedotakljivosti lastnine. - Parlament je dvodomen, spodnji dom pa nima pravice predlagati zakonov. Na podlagi volilnega zakona iz leta 1817 je imelo volilno pravico le od 23 milijonov Francozov. Pasivno volilno pravico( biti izvoljen za poslanca) so imeli moški nad 40 let, ki so plačali najmanj 1000 frankov neposrednih davkov ( Francozov). Ustava je formalno zagotavljala enakost pred zakoni, neodvisno sodstvo, ukinila privilegije plemstva, zagotavljala osebne svoboščine, 90

91 svobodo govora, tiska, veroizpovedi, lastnine. Francija se je razvijala v smeri prave parlamentarne monarhije,njen razvoj prekineta Ludvik XVIII. in Karel X. 3. Ludvik XVIII. je - zaostril cenzuro - izdal zakone za zaščito države( omeji svoboščine) - katoliško vero razglasi za državno( RKC dobi šolstvo) 4.Karel X.( pokopan na Kostanjevici nad NG) je še stopnjeval represijo. Sprejeli so zakon, ki je določal, da se nekdanjim emigrantom ( iz časa fr. revolucije) plača odškodnina. Zato je moč opozicije v parlamentu naraščala in na volitvah 1830 dobi večino v parlamentu. Opozicija je zahtevala: - razširitev volilne pravice - vlada naj bo odgovorna parlamentu - ukinitev cenzure in posebnih pravic RKC Karel X. je ostro nastopil in 1830 izdal»štiri ordonanse»ter z njimi: - Ukinil svobodo tiska - Ukinil poslansko zbornico, - Zmanjšal število poslancev - Vezal volilno pravico le na davke od veleposesti Ti ukrepi so 1830 sprožili ponovno revolucijo v Franciji- julijska revolucija. Burboni so zbežali iz države, parlament ukine cenzuro, razširi volilno pravico in odvzame pristojnosti RKC. 6. Zavlada Filip Ludvik Orleanski- (menjava na prestolu pomeni dokončen prelom o vladarju po božji milosti), revidirajo ustavo, ki pa ne prinese politične stabilnosti. Sledili so nemiri, stavke in vstaje. Francoske oblasti so jih poskušale ublažiti z delnimi socialnimi reformami in liberalizacijo gospodarstva. Zaradi omejene volilne pravice in neizpeljanih socialnih reform so se Francozi 1848 zopet uprli. 6. Leta 1848 se iz Apeninskega polotoka razširi revolucija tudi v Francijo. a) Začela se je februarja v Parizu, kjer so demonstranti zahtevali: - splošno volilno pravico in izboljšanje socialnega položaja b) Ker jim oblasti ne ugodijo, se začne upor delavcev. Kralj pobegne v VB, demonstranti pa razglasijo republiko- (obdobje 2. republike) in imenujejo začasno vlado. Ta je : - ustanovila državne delavnice za brezposelne, - uvedla pravico do dela, -svobodo tiska, združevanja, -ukine smrtno kazen za politične delikte - uvede splošno in enako volilno pravico c) Aprila izvedejo volitve v narodno skupščino, kjer zmaga republikanska stranka. Ta je ukinila nacionalne delavnice, zato se maja in junija zopet uprejo delavci. US, izvoljena z splošno moško volilno pravico je uvedla PREDSEDNIŠKI SISTEM z neposredno izvoljenim predsednikom s 4 letnim mandatom brez možnosti vnovične izvolitve. d)decembra 1848 večinsko izvolijo za predsednika republike Napoleonovega nečaka Louisa Bonaparta izvede državni udar (razpusti parlament, uvede obsedno stanje in zatre nemire na podeželju). Na plebiscitu dobi podporo za spremembo ustave, ki mu je podaljšala predsedniški mandat na 10let e)ob prvi obletnici državnega udara se razglasi za cesarja Napoleona III dobi na plebiscitu podporo za obnovitev cesarstva 91

92 DRUGO CESARSTVO IN TRETJA REPUBLIKA V FRANCIJI Drugo cesarstvo 1. Napoleon III je bil prepričan, da je njegova usoda voditi Francijo proti napredku in blaginji (dobro manipulira z ljudstvom) Prevzel je vso oblast. Izvoljeni parlament samo potrjuje zakone in višino davkov, poslanci pa ne smejo razpravljati ali kritično presojati dela izvršilne oblasti. Ministri so odgovorni cesarju, ta pa francoskemu narodu- zato se za vse pomembne politične odločitve izvedejo plebiscit!!! Časopisi prvotno nimajo cenzure, samo zapisujejo seje, brez komentarja. 2. Podpirajo ga vsi trije stanovi: - kmetje zadušitev uporov na podeželju - meščani liberalna politika - delavci socialne reforme Svoboda tiska je bila omejena, pravica do združevanja in javnih zborovanj pod kontrolo političnih oblasti. Podpore je bil Napoleon III deležen zaradi njegovega upoštevanja ravnotežja med družbenimi razredi. 3. Razvoj gospodarstva se pospeši: -Leta 1852 vlada podpre oblikovanje treh večjih bank (poceni krediti torej nizke obresti), te prispevajo h gospodarski rasti -Vlaganja v slabo razvito železnico -Pospešena gradnja monumentalnih zgradb, bulevarjev, svetovna gospodarska razstava, dogajanje med pariškim kongresom ljudem je bilo cesarstvo všeč! 4. Zaradi gospodarske krize (zlasti v večjih francoskih mestih) se je začela krepiti opozicija Napoleon III je prisiljen nekoliko razrahljati absolutistično oblast: Povečal je vlogo parlamenta, preklical zakon, ki je prepovedoval stavke in združevanje delavcev. Omilil je nadzor nad tiskom, ko pa se je opozicija po parlamentarnih volitvah še okrepila se je odločil za vsesplošno liberalizacijo države. Avtoritarni sistem je zamenjal s parlamentarnim. Novo ''liberalno cesarstvo'' se je po prvih porazih v vojni s Prusijo sesulo. 5.Ekspanzivna zunanja politika V 22letih 8 vojn (od tega 4 v Evropi): Udeležba v krimski vojni Pomagali so Piemontu izriniti Avstrijo iz Lombardije Branili so papeško državo Pokorili so si velik del Sahare Pošiljali ekspedicijske čete na Kitajsko in v Mehiko Prisvajajo si kolonije:vietnam, Alžirija, Tunizija, Maroko in Kambodža postanejo francoske kolonije (v Mehiki jim ne uspe) 92

93 Napoleon III je želel spremeniti podobo Evrope kakršno je ustvaril Dunajski kongres Zavezniki so s Poljsko in Italijo, ki želita samostojnost Obremenjuje jih nemško vprašanje (ogroža Francijo) Vmeša se v notranje spore Prusije (rodbina Hohen Zollern), ki želijo biti vladarji Španije. Reforma vojske in napovedana vojna Prusiji (julij 1870) 6.PADEC DRUGEGA CESARSTVA Katastrofa (bitka pri Sedanu ), ker jih Prusi potolčejo do nerazpoznavnosti (1.taktika obkoljevanja;2.močno topništvo) ujamejo Napoleona III V Parizu in v večjih francoskih mestih pride do demonstracij zoper Napoleonov režim. Zaradi pritiska množic parlament RAZGLASI TRETJO REPUBLIKO! Obkoljen Pariz odredi narodne garde(prostovoljci), Prusi jih premagajo in deloma potisnejo v Švico Pariz je kapitulira in zunanji minister mora podpisati premirje pod sramotnimi pogoji. Mirovna pogodba je določala, da mora Francija Nemčiji odstopiti Alzacijo, del Lorene in plačati 5 milijard frankov vojne odškodnine. Na parlamentarnih volitvah dobijo večino monarhisti (februar 1871) nezadovoljstvo. Novi ministrski predsednik Adolphe Thiers je z vojsko želel razorožiti narodno gardo, a naleti na odpor množice. Vlada se preseli v Versailles in iz Pariza umakne redno vojsko. Vstajniki so razglasili komuno in izvolili 81-članski svet pariške komune, v katerega je bilo izvoljenih 35delavcev. 7.PARIŠKA KOMUNA V 72 dneh obstoja je z reformami poskušala vzpostaviti socialno pravičnejši družbeni sistem (kljub nesoglasjem) Uvedla je: - splošno oborožitev ljudstva - predali so tovarne in delavnice(zapuščene) delavskim združenjem - ločili cerkev od države, mnoge duhovnike zamenjali v šolah s posvetnimi učitelji - olajšali odplačevanje dolgov malim obrtnikom in trgovcem - enakopravnost žensk 93

94 Komuna se je morala boriti za obstanek, saj Thiersova vlada na ozemlju Francije ni želela prenašati revolucionarne tvorbe. Francoske in nemške čete obkolijo Pariz. Nemci izpustijo francoskih vojakov in francoska vojska nato napade Pariz, v 7dneh je versajska armada postopoma zavzela mesto. Pobili so okoli branilcev Pariza,veliko so jih aretirali, poslali v kazenske kolonije. Republikanska vlada uniči komuno 8.BOJ ZA REPUBLIKO IN DREYFUSOVA AFERA Po propadu pariške komune je Francijo zajela kriza. Eni so zagovarjali obnovo monarhije, večina parlamentarcev pa republiko je narodna skupščina sprejela novo ustavo, ki je dajala predsedniku republike izjemna pooblastila in vzpostavila demokratično parlamentarno republiko. Republikanci so vodili Fr do Razcepili so se na oportuniste in radikalce: Oportunisti so vodili neuspešno vojno proti Kitajski (1885) zato so izgubljali na moči. Radikalci so se razglašali za naslednike jakobincev in zahtevali takojšnje reforme( ločitev cerkev od države, ukinitev senata, uvedba progresivnega davka) ; zahtevali konec nesmiselne kolonialne politike in hoteli usmeriti fr. Zunanjo politiko v maščevanje Nemčiji za poraz v vojni 1870 in ponovno osvojiti Alzacijo in Loreno. Njihov vpliv je še bolj narasel ob Dryfusovi aferi. Judovski častnik A. Dreyfus je bil zaposlen v fr. generalštabu, obtožili so ga vohunjenja za Nemčijo in ga izgnali na Hudičev otok. Kljub temu, da so ugotovili, da Dreyfus ni prodajal tajnih dokumentov, sta RKC in desnica označili nj.»izdajstvo«za zaroto Judov in prostozidarjev. Na stran Dreyfusa se postavijo tudi vidne osebnosti Emil Zola. Nova vlada je Dreyfusa pomilostila Zaradi te afere je prišlo do političnih sprememb je na volitvah zmagala republikanska levica, ki je napovedala boj RKC- razpustijo samostane, vzamejo šolstvo, ločitev cerkve od države. Pred 1.ww uvedejo starostne pokojnine, obvezen tedenski počitek-dopust, hkrati pa zatirajo delavske stavke. Leta 1913 je bil s pomočjo desnice in dela radikalcev za predsednika izvoljen Poincare- država se je začela odkrito pripravljati na vojno. Kratka verzija 1. Ponovi francoske ustave iz konca 18.st. 2. Leta 1814 je zavladal Ludvik 18., ki je izdal oktroirano ustavo, država postane ustavna monarhija, kralj, ki je vladar po božji milosti pa mora pri vladanju upoštevati ustavo. Kralj dobi velike pristojnosti v tej ustavi, sam imenuje ministre, državne uradnike, poslance zgornjega doma, odloča o vojni in miru, sklepa trgovinske posle. Francija je šla po poti pravega parlamentarizma saj so bil uzakonjene številne svoboščine: parlament je bil dvodomen, vendar spodnji dom ni smel predlagati zakonov, ukinili so privilegije plemstvu. 3. Ludvik 18. pa kar naenkrat poostri cenzuro, omeji ostale svoboščine in RKC razglasi za državno vero. 4. Po njegovi smrti zavlada Karel 10., ki je še stopnjeval represijo (pritisk), zato se je začela organizirati in krepiti opozicija poti kateri pa je leta 1830 izdal 4 zakone: 94

95 1. Ukine spodnji doma parlamenta (poslansko zbornico) 2. Zmanjša se št. poslancev 3. Ukine svobodo tiska 4. Volilno pravico zopet omeji s cenzusom 5. Ti zakoni so povzročili junijsko revolucijo Karel je moral odstopiti oz. je zbežal na Češko kasneje pa v Slovenijo (Gorica). Oblast pa je prevzel Filip Ludvik Orleanski, ki ni več kralj po božji milosti, zato ker so ga v parlamentu okronali/potrdili za kralj. Ni izpeljal socialnih reform, prepočasi je liberaliziral/razvijal gospodarstvo, zato je februarja 1848 prišlo do nove revolucije v Parizu/Franciji. Revolucionarji so razglasili republiko (obdobje 2. republike ). Nova vlada v kateri je bil tudi socialist L. Blanc, pa je sprejela nove reforme: 1. Za brezposelne organizirajo državne/socialne delavnice 2. Uvede splošno in enako volilno pravico (za moške) 3. Temeljne svoboščine (svoboda tiska, združevanja.) Aprila 1848 izvedejo nove volitve, zmagali so republikanci in določili, da ima predsednik enkraten 4-letni mandat. Predsednik postane Luj Bonaparte (nečak Napoleona 1.), ki leta 1851 izvedel državni udar. Razpustil je parlament, s plebiscitom pa spremenil ustavo. Predsedniški mandat je podaljšal na 10 let. 6.Nato se razglasi za cesarja Napoleona 3. Začne se 2. francosko cesarstvo. (pomaga Piemontu, ščitijo papeža, v Krimski vojni pomagajo Turkom). Njegov cilj je oslabiti Nemčijo, ker so izgubili Alzacijo in Loreno in jih hočejo nazaj. Dobili so jih po 1.sv. Vojni. RUSIJA MED AVTOKRACIJO IN REVOLUCIJO avtokracíja-politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina revolucija- radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov, ki jo izvedejo napredne družbene sile 1. Zaostala država s strogim carizmom (dinastija Romanovi) in fevdalizmom v 1. polovici 19. stoletja. b. Aleksander I. -podeli osebno svobodo baltskim kmetom c. Nikolaj I. kmečki upori, vstaja dekabristov ( decembrski upor ) -> zaostri cenzuro, nadzor nad učitelji, ustanovi urad za nadzor nad ljudmi -> caristična tajna policija; popolnoma si podredi Poljsko. (Carizem = vladar ima zakonodajno, sodno, izvršilno oblast in oblast nad pravoslavno cerkvijo) revolucija v ruskem delu Poljske, ki jo zatre. 2. V 2. polovici 19. stoletja se je Rusija razvijala med avtokracijo in revolucijo -na eni strani je imela zaostalo družbo in gospodarstvo, na drugi pa je igrala pomembno vlogo v svetovni politiki -na vzhodu se je razširila do meja Afganistana in Kitajske -v primerjavi z Zah. je bila zaostala, v primerjavi z Vzh. pa imperialistična velesila 95

96 3. REFORME ALEKSANDRA II. a) ker je poraz v krimski vojni( ) pokazal zaostalost caristične Rusije se je car Aleksander II. odločil za postopno uvajanje liberalnih reform: -*odpravil je osebno odvisnost kmetov in tako je več kot 20mio. kmetov dobilo osebno svobodo in minimalne državljanske pravice:pravica do poroke in posedovanja lastnine ter ukvarjanja s trgovino). Položaj kmetov se vseeno ni bistveno izboljšal. Za zemljo so morali plačevati veliko odkupnino. Večina zemlje je prišla v kolektivno lastništvo kmečkih občin (mir) in ne v last kmetov. *temeljito so reformirali vojsko *sanirali javne finance, *modernizirali osnovno in srednje šolstvo ter *dali večjo avtonomijo univerzam *l so na lokalnem oz. regionalnem nivoju začeli uvajati predstavniška telesa-zemstva (organ krajevne samouprave), ki so bila odgovorna za javno šolstvo, zdravstvo in ceste. b) reforme so spodbudile gospodarsko modernizacijo: - l.1857 je vlada začela načrtno graditi železniško omrežje in do l.1876 so v Rusiji zgradili že km železniških prog, -gradnja železniškega omrežja je pospešila industrijsko rast -v Ukrajini se je razvijala železarska industrija, v Donskem bazenu premogovništvo, na Kavkazu naftna industrija, Rusija je bila pomembna izvoznica žita v Zah. Evropo 4. RADIKALNA GIBANJA -Aleksandrove reforme so vnesle velike spremembe. Car ni hotel uvesti parlamentarne demokracije( ni parlamenta in ustave!!!) po zahodnoevropskem zgledu -po porazu v krimski vojni se je začelo krepiti radikalno gibanje narodnikov, ki so verjeli, da se Rusija lahko izogne zlu kapitalizmu(gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v privatni lasti) z oblikovanjem socialistične(socializem gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti), demokratične(vladavina večine) in egalitarne(enakopravne) družbe, temelječe na kmečkih občinah -l.1874 je okoli 3000 mladih intelektualcev šlo med kmečko ljudstvo, da bi jih poučili o ciljih svojega gibanja. Ljudje pa so jih ignorirali in celo prijavljali policiji -del narodnikov se je zato odločil za terorizem(uporaba nasilja) -člani tajnih org. Zemlja in svoboda in Narodna volja sta konec 70ih let organizirali teroristične napade na predstavnike oblasti: l.1881 jim je uspel atentat na Aleksandra II. -po atentatu so oblasti Narodno voljo razbile, a sta se njen vpliv in organizacija kazala tudi kasneje. Na začetku 20.stol. sta jo posnemali zlasti Socialistična revolucionarna stranka in komunistična stranka 5. OBDOBJE REAKCIJE a) z Aleksandrom III. je v Rusiji nastopilo obdobje reakcije(nazadnjaštvo; nasprotovanje napredku, revolucionarnim spremembam in prizadevanje za ohranitev starega) -nanj je pomembno vplival njegov svetovalec Konstantin Pobednoscev, ki je menil, da je demokracija laž in zagovarjal idejo, da lahko rusko stabilnost zagotovita le aristokracija(plemstvo) in pravoslavje -Aleksander je okrepil svojo avtokratsko(neomejeno oblast ima 1 človek) vladavino:oblasti so krepile nadzor nad kmečkimi občinami, povečale vlogo plemstva v zemstvih(organ krajevne samouprave), ukinile avtonomijo(samoupravo) univerz, poostrile cenzuro in začele načrtno rusifikacijo neruskega preb. b)aleksandrov naslednik Nikolaj II., ki je bil nesposoben in nesamozavesten vladar je nasprotoval spremembam in parlamentarni demokraciji -v času njegove vladavine je Rusija vse bolj zaostajala za zahodom -nezadovoljstvo z režimom se je vse bolj stopnjevalo, izgubili so tudi vojno z Japonsko in ozemlje l.1905 revolucija 6,RUSKA REVOLUCIJA Rusijo je zajel industrijski bum 96

97 -Rusija se je s pomočjo tujega kapitala prebila na 2. mesto na svetu po dolžini železniških prog -izkop železa in premoga se je podvojil -hiter ind. razvoj je prinesel socialne pretrese: zaradi padanja cen žita in naraščanja rent so največji davek hitre industrializacije plačali kmetje -delavci so bili v izredno slabem položaju: nizke mezde, slabe življenjske razmere -z rusifikacijo so bili nezadovoljni neruski narodi države, ki so tvorili več kot polovico celotnega preb. -razmere so se še zaostrile po ruskem porazu v vojni z Japonsko( ) -prihajalo je do kmečkih nemirov in delavskih strank -okt.1905 je izbruhnila generalna stavka, ki je Nikolaja II. prisilila, da je obljubil ustavo -carjev oktobrski manifest je prinesel konec generalne stavke in revolucije, napovedal spoštovanje temeljnih državljanskih pravic in svoboščin ter uvedbo parlamentarne demokracije -z volitvami v dumo(državni zbor), je bil carjevi avtokraciji zadan udarec, čeprav si je že naslednje leto s temeljnimi zakoni povrnil večji del oblasti in omejil pristojnosti dume 7. PONOVNI RAZVOJ PO REVOLUCIJI -revolucionarni izbruh je odprl vrata nekaterim drugim reformam: -vlada je dovolila ustanavljanje sindikatov in vpeljala osnovno zdravstveno zavarovanje za delavce -v letih pred 1. sv vojno so se letni izdatki za izobraževanje početverili -Ruska industrija je med leti cvetela: dotlej nerazvit notranji trg se je hitro razvijal, izjemna zunanjetrgovinska bilanca -izjemno pomembna je bila agrarna reforma, izvedel jo je ministrski predsednik Peter Stolypin. Prinesla je konec kolektivnega kmečkega gospodarstva. Z njo so kmetje zapustili kmečke občine in začeli zemljo obdelovati kot samostojni dedni posestniki. Z reformo je narasel sloj bogatih kmetovkulakov, ki naj bi po Stolypinovi zamisli deloval kot faktor stabilnosti na podeželju -pred 1. sv. vojno je bila Rusija četrta najmočnejša industrijska država sveta -vseeno so jo pestile številne težave:imela je največji zunanji dolg na svetu, bila je odvisna od tujih strokovnjakov in še vedno nerazvita -v primerjavi z zahodom so bile vse reforme neustrezne in omejene Že konec 19. stoletja se je začela pripravljati na vojno in se povezala s Francijo in Veliko Britanijo v antanto IMPERIALISTIČNA PODOBA SVETA učbenik 3 str Vzroki imperialistične politike: a) ekonomski: presežek proizvodnje v evropskih državah (zaradi gospodarske krize 1873 opuščajo svobodno trgovino) - iščejo tržišče in poceni delovno silo zunaj Evrope b) nacionalizem evropske nacije hočejo pokazati svojo moč in prestiž v svetu c) ravnotežje sil- vse evropske države naj bi imele kolonije d) belčevo breme superiorni Evropejci morajo civilizirati divjake v kolonijah ( R. Kipling 1899) 2. Kolonialna posest: a) Velika Britanija njen kolonialni imperij je k. 19. Stoletja ( premier B. Disraeli) največji 33 milijonov kvadratnih km milijonov prebivalcev; b) Francija nove kolonije po porazu s Prusijo: S in Z Afrika; Kambodža, Laos, Vietnam 97

98 c) Rusija po Berlinskem kongresu širila v osrednjo Azijo in obalo Tihega oceana - Po porazu z Japonsko na Balkan d) Nemčija- del Afrike, del Nove Gvineje 3. Prerivanje v Afriki k. 19. in v z. 20. stoletja so si jo v celoti razdelile evropske države ( Etiopija edina samostojna) Velika Britanija je s svojimi afriškimi kolonijami varovala pot v Indijo(odprtje Sueškega prekopa 1869)- glej zemljevid-fašodska kriza med Francijo in VB se reši po mirni poti Francija: Alžirija, Tunizija, Maroko Italija: Libija, Eritreja, Somalija, neuspešna v Abesiniji Belgija: Kongo Nemčija: V in JV Afrika 4. Območja konfliktov: - rusko-japonska vojna 1904/5. Zmaga Japonska, ki dobi nadzor nad Korejo in Mandžurijo -maroški krizi med Francijo in Nemčijo ZAOSTROVANJE ODNOSOV MED VELESILAMI STR Sistem zavezništev- z njim je hotel Bismarck zavarovati Nemčijo in osamiti Francijo. Zato je 1873 z AO in RU sklenil zvezo treh cesarjev, ki je razpadla, zaradi dogodkov na Balkanu bosanska in bolgarska vstaja proti Turkom, podpre jih RU. Mir je sklenjen v San Stefanu 1878, predvideval samostojno Bolgarijo, AO ni dala pravice da bi zasedla BIH. Tem določilom nasprotujeta VB in AO in Bismarck skliče berlinski kongres,(da bi preprečil evropsko vojnoin obvaroval nemške interese) kjer revidirajo sanstefansko pogodbo: - ROM, SRB, Č.G postanejo neodvisne - Bolgarija postane samostojna država - RU dobi posest v Armeniji - AO dobi mandat za zasedbo in upravljanje še vedno turške BIH Ruski car Aleksander II. je v berlinskem kongresu videl«evropsko koalicijo proti RU pod vodstvom Bismarcka«.Odnosi med RU in NEM so se zaostrili. 2. Trojna zveza 1882 N+AO+IT Nemčija je po Berlinskem kongresu uvedla zaščitno carino na žito, zato so se odnosi med NEM in RU še bolj zaostrili. Kljub temu je Bismarcku uspelo, da so RU,NEM in AO 1881 podpisale tajno pogodbo in se obvezale, da bodo ob morebitnem vojaškem spopadu vsake s kakšno drugo državo ostale nevtralne ter ne bodo dovolile sprememb na Balkanu, a ta pogodba je veljala le do RU je začela svojo zunanjo politiko usmerjati proti Osrednji Aziji in na Daljni vzhod, kjer se je zapletala v konflikte z VB in JAP. V JV Evropi-Balkan - sta svoj vpliv širili AO in NEM, ki sta 1879 podpisali sprva skrivno zavezniško pogodbo-nastala je dvojna zveza. Ker je FR zasedla Tunizijo, se je k dvojni zvezi priključila še IT in tako je nastala TROJNA ZVEZA. Leta 1883 se je priključila še ROM, vendar je ta pogodba ostala tajna. Trojna zveza je bila prvo sodobno združevanje evropskih sil. S to pogodbo je AO postala koridor nemške politike proti JV, kar je prišlo do polnega izraza z gradnjo bagdadske železnice. 3. Prisrčna zveza- antanta 1894 FR+RU+VB Zaradi nemškega prodiranja proti JV in težnje po kolonijah se je začelo združevanje drugih sil v nasprotni blok sta FR in RU sklenili pogodbo uperjeno proti Nemčiji. Čeprav je bila FR v nenehnem sporu z VB, ker je ta 1882 zasedla Egipt, sta 1904 sklenili zavezniško pogodbo znano kot prisrčna zveza(entente Cordiale). Z njo sta si razdelili interesna območja:vb v Egiptu, FR pa v Maroku. Siam je dobil status neodvisnega tampona med francosko Indokino in britansko Burmo. VB 98

99 se je odrekla Madagaskarju. V času maroške krize 1905 je Nemčija hotela prisrčno zvezo izničiti, vendar ji to ne uspe. Prisrčni zvezi se je pridružila še RU, ki se je začela vračati v evropsko politiko po porazu 1905 z Japonsko je z VB sklenila pogodbo, s katero sta si razdelili Perzijo. Velesili sta se dogovorili, da ne bosta posegali v notranje zadeve Tibeta pod kitajsko suverenostjo. Afganistan je prišel pod britanski vpliv, vendar ga VB ni smela anektirati. Pogodba med RU in VB ni bila prava zavezniška pogodba, saj ni predvidevala pomoči ene države drugi ob morebitni vojni. Bila je le naperjena proti NEM in ta je zaradi tega dobila občutek, da je obkrožena s sovražnimi državami. BALKANSKI SOD SMODNIKA STR Na Balkanu so se križali interesi velesil: -AO je upravljala z BIH od berlinskega kongresa - RU je preko Balkana hotela neoviran dostop do Sredozemlja - IT- iredentizem hoče dele dalmatinske obale in Albanijo 2. balkanski narodi pa se hočejo tudi osamosvojiti in pri tem so se soočali z interesi velesil. SRBIJA samostojna od berlinskega kongresa, vendar gospodarsko-trgovsko vezana na AO. Odreče se BIH in se usmeri proti Makedoniji, ki naj bi bila njen najbolj J del po velikosrbski teoriji. Zato pride v vojno z Bolgarijo, ki jo izgubi in posredovanje AO je preprečilo, da bi si jo Bolgarija priključila. Po porzu se je v Srbiji okrepila radikalni stranka, ki je zahtevala revizijo nedomokratične srbske ustave iz leta Milan Obrenović se je leta 1882 razglasil za kralja in čez 6 let je moral privoliti v bolj demokratično ustavo- temeljne državljanske pravice, v.p. omejena s cenzusom. Nasledil ga je sin Aleksander - diktatura. Umori ga Črna roka 1903 in na prestol postavijo Petra Karadjordjevića. Uvede ustavo iz 1888, radikalna stranka na oblasti z Nikolo Pašićem, ki se povezuje z RU. Veliko srbska ideja- vsi Srbi v eni državi, predvsem hočejo BIH in zato pridejo v konflikt z AO med njima carinska vojna, RU podpre Srbijo. Aneksijska kriza 1908, ko si AO priključi BIH, želi pa jo tudi Srbija in malo je manjkalo, da bi prišlo med njima do spopada. Zardi težnje po priključitvi Makedonije, ki sta si jo lastili tudi BOLG in GRČ, se je Srbija zapletla v spor z Bolgarijo 2. BOSNA Avstrijci jo gospodarsko izkoriščajo.upada moč muslimanskega prebivalstva, ki se izseljuje v Turčijo. Bošnjaštvo forsirajo Avstrijci in hočejo ustvariti nov bosanski narod. Po balkanskih vojnah se je okrepila JUGOSLOVANSKA IDEJA, da bo Srbija združila J Slovane. To je bila tudi ideja Mlade Bosne. Zato izvedejo atentat na AO prestolonaslednika FF. 3. MAKEDONIJA-na berlinskem kongresu je potrjeno, da ostane pod TUR. Zato je to eno najbolj eksplozivnih področij na Balkanu, saj se križajo velikosrbska, velikogrška in velikobolgarska politika. Grki v Makedoniji ustanavljajo grška društva in širijo grško pismenost. Srbi ustanovijo društov Sv. Save, ki propagira srbsko kulturo. Bolgari pa s pomočjo svoje pravoslavne cerkve izvajajo bolgarizacijo. Zato se makedonska nacionalna zavest skoraj ne more razviti. Makedonsko nacionalno gibanje(makedonijo Makedoncem) si je prizadevalo za avtonomijo Makedonije znotraj turškega cesarstva. V Solunu so ustanovili VMRO, ki poskuša doseči cilj po revolucionarni poti začne z Ilindensko vstajo 1903 Po 2. balkanski vojni 1913 razdeljeni med BolG, GR,SRB. 4. SOD SMODNIKA: Po aneksiji BIH je Balkan postal prizorišče nenehnih političnih in vojaških konfliktov. 1. Balkanska vojna Grčija, Srbija, Črna Gora, Bolgarija se ob pobudi Rusije povežejo v BALKANSKO ZVEZO. Imela je 2 cilja (to so vse samostojne države): 1.) preprečiti nadaljnji vpliv AO na Balkanu 2.) izgnati Turke iz Makedonije 99

100 Vojna leta 1912 je bila OSVOBODILNA vojna zaradi tega, ker želijo Makedonijo osvoboditi Turkov. Ta vojna je bila zelo kratka, ZMAGALE so balkanske države. Leta 1913 se v Londonu naredi mirovna pogodba, ki določa: - Turki se morajo umakniti iz Balkana, zgubi ves teritorij (obdrži le Carigrad). -AO pozna srbske interese, zato vztraja, da oni ne pridejo do morja. Zato AO predlaga, da se ustanovi Kneževina Albanija prek njih bi lahko prišli do morja, vse članice se strinjajo, leta nastane ta kneževina, ki je kmalu interesno področje Italije. - Ko iz Makedonije preženejo Turke, si članice Balkanske zveze ta teritorij razdelijo in tako pride do prepirov: Srbija dobi Vardarsko Makedonijo t.j. najpomembnejši del po reki Vardar. Bolgari dobijo Pirinsko Makedonijo. Grki pa dobijo Egejsko Makedonijo. S to delitvijo nihče ni zadovoljen, še najmanj pa Bolgari, ki so prepričani, da so dobili premalo, Srbi pa preveč- vzrok za 2. balkansko vojno 2. Balkanska vojna -Leta 1913 Tudi ta vojna je kratkotrajna; ima značaj OSVAJALNE vojne malih imperialističnih državic. V tej vojni se na eni strani poveže SRB, GRČ, ČG in celo TR, na drugi strani pa je BOLG. Vojna se konča s porazom Bolgarov. Sledi mirovna konferenca v Bukarešti. - SRBIJA dobi Vardarsko Makedonijo, S del Kosova, Skopje, Ohrid, Bitola (najjužnejše jugoslovansko mesto). - GRČIJA dobi Egejsko Makedonijo, Solun. - BOLGARIJA obdrži Pirinsko Makedonijo. - ROMUNIJA dobi bolgarsko pokrajino Dobrudža. - BOLGARIJA postane samostojna kneževina - TURČIJA pa ponovno osvoji Odrin - na evropski celini. Kar je potrjeno v Bukarešti, ni zadovoljilo nikogar. Bolgari čakajo priliko, da se maščujejo, ker so bili "ogoljufani". Vse države so v slabih odnosih. Srbija poskuša oblikovati Veliko Srbijo s pomočjo RU in srbskega prebivalstva v AO(prećanski Srbi). Napetosti med Srbijo in AO so se stopnjevale.--> atentat na F.Ferdinanda v Sarajevu in začetek 1ww. OBOROŽEVALNA TEKMA IN POT V VOJNO 1.Oboroževanje Nemčije na pobudo admirala ALFREDA VON TIRPITZA in s podporo mladega meščanstva pospešeno gradi vojno mornarico, razvijajo podmornice. Menil je, da bo se bo o prihodnosti velesil odločalo na morju. Modernizirajo kopenske sile (strojnice).zaradi povečanega števila vojakov.- splošna vojaška obveznostnajdejo zaposlitev v vojaški industriji tudi ženske nemška družba se militarizira. Tudi VB se je začela dodatno oboroževati in ostala najmočnejša pomorska sila so splavili bojno ladjo Dreadnought in pospešeno posodabljali mornarico,. Nemčija ji je sledila in postala druga pomorska sila na svetu kar je okrepilo napetosti med VB in NEM. 2.Pacifizem prizadevanje za mirno reševanje sporov 1901 izraz uporabi Emil Arnaud, predsednik Mednarodne lige za mir in svobodo. V Avstriji je mirovno družbo ustanovila Bertha von Suttner, avtorica romana Dol z orožjem- prva ženska, ki dobi Nobelovo nagrado za mir. 1. Haaška konferenca 1899 velesile se dogovorijo: - o razsodišču za neobvezno poravnavo sporov med državami - Sprejmejo konvencijo o pravilih in običajih kopenskega in pomorskega vojskovanja 2. Haaška konferenca 1907 : - ustanovijo stalno razsodišče z mednarodnimi pristojnostmi razsojanja - Pred začetkom vojne mora biti sporočena vojna napoved 100

101 3.V pričakovanju vojne- v Nemčiji narašča militarizem.f. von Bernhardi v knjigi Nemčija in naslednja vojna predlaga preventivno vojno s Francijo. JUDOVSKO VPRAŠANJE (STR. 113) 1. Segregacija (zapostavljanje, ločevanje) Judov se je začela že v starem veku, ko jih obtožijo, da so krivi za Kristusovo smrt.v srednjem veku naj bi bili krivi za kugo, ker so preveč bogati geto, izseljevanje na Poljsko. Iz slovenskih dežel so bili izgnani konec 15. stoletja in v začetku 16. stoletja 2. Judovska emancipacija v 2/2 18. Stol. a. Njihov pravni položaj (državljanske pravice) se je izboljšal v 2. polovici 18. stoletja (razsvetljenstvo): - V HM s tolerančnim odlokom Jožefa II. - V FR med revolucijo 1790 b.segregacija zopet na z. 19. stoletja, ko Napoleon omeji njihovo enakopravnost, tudi v RU/Kongresna Poljska podrejen položaj, PR in Nemški zvezi. c. Popolno emancipacijo so dosegli : - AO z decembersko ustavo VB 1858 jim dovolijo vstop v parlament -Disraeli prvi judovski ministrski predsednik VB - V Nemčiji z nastankom 2. cesarstva 3. V Rusiji še naprej diskriminirani pogromi in ravnotako se v ostali Evropi začne antisemitizem(sovraštvo / pogromi nad Judi) zopet v času gospodarske krize a. Zaradi svojega načina življenja (bogastvo, pohlep...) naj bi bili krivi za vse tegobe, ki jih je prinesel kapitalizem: i. slab položaj / izkoriščanje delavcev ii. Materializem iii. Odtujenost v družbi iv. Kristusovo smrt b. Politični antisemitizem se je v Evropi pojavil zaradi gospodarske krize 1873 > Jude sovražijo zaradi grabežljivosti, korupcije, izkoriščanja in takšni so tudi sovražni kapitalisti c. Rasni antisemitizem: - O neenakosti človeških ras( Gobineau) Začetnik rasistične teorije, trdil da je arijska rasa večvredna in če bi se mešala z drugimi, bi se degenerirala. Degenerirana rasa so Semiti( Arabci, Judje), ki so nastali z mešanjem vseh treh ras. Najvišje na hierarhični lestvici so zanj Skandinavci-najbolj čisti, beli od vseh pripadnikov bele rase vpliv na Hitlerja - Arijski paragrafi (judovskim študentom prepovedo vključevanje v študentska društva v N, AO) 4. Zaradi pogromov in segregacije Judov se razvije sionistično gibanje - je gibanje za ustanovitev judovske države v Palestini. Utemeljitelj cionizma je Theodor Herzl, ki je v knjigi Judovska država zapisal, da bo ta država» branik Evrope nasproti Aziji, branik civilizacije nasproti barbarstvu.«1. val naseljevanja Judov ( kmetje, delavci) v Palestino po iz Rusije 2. val po letu 1904( mladi, izobraženi, socialisti) v Palestini ustanovijo kibuce(komunistične zadruge) 1917 Balfourova deklaracija Judom dovolijo ustanovitev države v Palestini, ne da bi dobili dovoljenje od Arabcev 1948 nastane država Izrael vojne 101

102 MANJKA: OD NACIONALNIH GIBANJ DO 1. SVETOVNE VOJNE, MED DEMOKRACIJO IN DIKTATURO, SODELOVANJE IN KONFLIKTI 102

103 Krizna žarišča v Evropi Nemško vprašanje Nemčija in Avstrija sta bili po koncu vojne razdeljeni na okupacijske cone (sovjetsko, britansko, ameriško, francosko), obe glavni mesti ( v sovjetskih conah)berlin in Dunaj naj bi zavezniki upravljali skupaj. O usodi povojne Nemčije so se mnenja zaveznikov močno razlikovala: trda ali mila politika? ZDA in kasneje VB sta zagovarjali milo politiko, Nemčijo je potrebno obnoviti, saj bi se lahko zaradi ostrih ukrepov začela krepiti demagogija levih ali desnih strank, kot po 1 s.vojni. ZDA so bile prepričane, da lahko razvoj demokracije v Nemčiji pospeši le gospodarska stabilnost. Zato so ji nudile finančno pomoč(marshallov plan) in si tako tudi zagotovile njeno zvestobo in zvestobo Zahodu Zaradi nesoglasij o enotni ali razdeljeni Nemčiji, kar je izhajalo iz posamičnih interesov zaveznikov, so začeli nemško vprašanje reševati vsak po svoje. Po jaltskih sklepih naj bi vsako okupacijsko cono upravljala posamezna zaveznica samostojno. V posameznih conah so zavezniki ustanovili vlade con, ki so imele omejeno suverenost, medsebojna nesoglasja med vladami posameznih con je skušal reševati zavezniški kontrolni svet. Ta je vladal v Nemčiji v letih , zaradi uvedbe nove valute na Z so nato sovjetski predstavniki iz njega izstopili. Tako se je marca 1948 zavezniški nadzorni svet kot najvišje upravno telo v zasedeni Nemčiji zadnjič sestal, saj je kasneje prenehal delovati.. Medsebojna nesoglasja med zahodnimi zavezniki in SZ so postopoma pripeljala do nastanka ločenih držav Zaradi želje, da bi preprečili gospodarsko zmedo, so se zahodni zavezniki marca 1948 odločili, da bodo v svojih conah zamenjali nemško marko- uvedli so Deutsche Mark. Valutna sprememba je kmalu stabilizirala gospodarstvo. SZ je po protestu tudi sama zamenjala denar v svoji coni in ga poskušala uveljaviti v Z delu Berlina, čeprav je bil pod nadzorom zahodnih sil. Zahodne sile so se na sovjetsko potezo odzvale tako, da so zahodnonemško marko uvedle tudi v Z Berlinu.(Tako so zavezniki, kljub obveznosti, da obravnavajo vse štiri zasedbene cone kot enotno gospodarsko območje, izpeljali na svojih ozemljih različne denarne reforme). Sovjetska vojska je odgovorila tako, da je zaprla vse dostope v zahodni Berlin in vse kopenske in vodne poti med Z conami in Z Berlinom, ki je ležal globoko v sovjetski okupacijski coni. S tako nastalo popolno blokado mesta se je začela PRVA BERLINSKA KRIZA. Stalin je z blokado Berlina poskušal prisilite Z sile, da se odrečejo Berlinu ali pa opustijo načrte o ločeni zahodnonemški državi, saj je želel enotno, vendar šibko, neoboroženo in nevtralno Nemčijo. Ker so ZDA štele Berlin za simbol zadrževanja sovjetskega vpliva v Evropi in Nemčiji, so skupaj z Veliko Britanijo začeli oskrbovati odrezano mesto z letali. Zavezniki so organizirali preskrbo mesta s pomočjo največjega ZRAČNEGA MOSTU v človeški zgodovini. Zaradi uspešne preskrbe je vodstvo SZ spoznalo, daje postala blokada nesmiselna, zato so jo 12. maja 1949 ukinili. To je bila prva ostra konfrontacija med SZ in ZDA, ki se je končala brez uporabe sile. Po deblokadi Berlina je maja 1949 nastala ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA. Britanci in Američani so že januarja 1947 svoji coni združili, aprila 1949 se jima je priključila še francoska 103

104 cona. Dne je iz teh treh con torej nastala Zvezna republika Nemčija. Imela se je za edino legitimno nemško državo in zakonito predstavnico nemškega naroda. Njen 1. kancler postane Konrad Adenauer. 7. oktobra 1949 je iz sovjetske okupacijske cone nastala NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA, voditelj KP pa Walter Ulbricht, zvest Stalinu in SZ. Mirovna pogodba z Nemčijo še ni bila podpisana, zato so ZDA, VB, FR 1951 razglasile konec vojnega stanja, SZ pa NDR je imela enega najtrših komunističnih režimov v Evropi, zato so po letu 1949 množice vzhodnih Nemcev bežale v Zahodno Nemčijo. Vojska in policija NDR sta zato leta 1953 hermetično zaprli mejo z Zahodno Nemčijo, kar je imelo za posledico, da so Vzhodni Nemci poslej skušali priti na zahod v Berlinu. Do 1961 jih je zbežalo na Z 2, 5 milijona. SZ je zahtevala že konec 50ih let, da bi Berlin demilitarizirali in spremenili v svobodno mesto. ZDA to zavrnejo, saj bi tako izgubile neposredni nadzor nad Berlinom in s tem propagandno in obveščevalno-operativno bazo. Leta 1961 je Nikita Hručov znova zahteval demilitarizacijo Berlina, ZDA pa povečajo izdatke za oborožitev Z Evrope. Zato so oblasti NDR na razmejitveni črti z zahodnim delom mesta začele 13. avgusta 1961 GRADITI ZID( 2. BERLINSKA KRIZA), s katerim so nameravali preprečiti pobege iz države. Zid je brutalno presekal prijateljske in sorodstvene vezi, vse komunikacije, in iz enega mesta naredil dve. Kmalu je postal simbol razdeljenosti nemškega naroda in sveta. Šele leta 1989 so v povezavi s procesom združevanja Nemčije in iskanjem novih medsebojnih odnosov v svetu zid podrli, njegove ostanke pa zaceli prodajati kot spominke. Do takrat pa je bil simbol delitve Nemčije in blokovske razdelitve sveta se ZRN in NDR združita. Avstrijsko vprašanje Tudi Avstrija je bila 1945 razdeljena na štiri okupacijske cone. Izboljša se položaj Slovencev na Koroškem, vendar ga ovira dejstvo, da AVS ne izvede popolne denacifikacije po vojni. Ker je SZ sprva pogojevala rešitev prihodnjega statusa Avstrije z rešitvijo tržaškega vprašanja, so pogajanja o tem vprašanju zastala. Šele leta 1955 so s kompromisom rešili tudi ta problem. Avstrija je postala samostojna. Priznali so ji meje, ki jih je imela pred letom l938, tuje čete so zapustile njeno ozemlje. Zavezniki so prepovedali Avstriji združitev z ZRN. Avstrija se je obvezala, da bo ostala vojaško nevtralna država( ni v V in ne v Z bloku). Njen položaj je določala ti.»avstrijska državna pogodba«iz člen Avstrijske državne pogodbe jo zavezuje k uresničevanju pravic narodnih manjšin: Do lastnih organizacij in tiska Pouka v slo. j. v O.Š. in S.Š., Slovenščina se lahko uporablja kot uradni jezik Dvojezični topografski napisi Prepoved delovanja proti manjšinskih organizacij Tako je zagotovljena zaščita slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Skrb za izpolnjevanje tega člena je prevzela država matičnih narodov obeh manjšin Jugoslavija. AVS ga je kršila: - Odpravi obvezno dvojezično šolstvo na J Koroškem, odstranjujejo dvojezične krajevne napise 1983 predlog o ločenih O.Š.- demonstracije 104

105 Pridobitve ustanovljena slovenska GI v Celovcu, 1972 dvojezični krajevni napisi. Sedaj so pristojnosti glede slovenske manjšine v Avstriji iz te pogodbe prenesli na samostojno Slovenijo. Tržaško vprašanje Čeprav sta slovenska partizanska vojska in jugoslovanska armada osvobodili celotno slovensko etnično ozemlje, so se morali maja 1945 umakniti iz Koroške, ker so zavezniki sklenili, da se bo avstrijska država obnovila v predvojnem obsegu. Zaradi grozeče vojne z zavezniki je junija 1945 sledil umik še iz Trsta in okolice. Julijsko krajino so z DEVINSKIM SPORAZUMOM iz 20. junija 1945 razdelili po Morganovi liniji na:. cono A; ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, obsegala pa je ozemlje Trsta, Gorice in Tržiča z njihovo okolico ter Pulj, ki je bil s tem odrezan od Istre, ni pa obsegala Beneške Slovenije in Kanalske doline, čeprav je Jugoslavija to zahtevala;. cono B, ki jo je upravljala jugoslovanska vojska, obsegala pa je Primorsko, Istro z Reko in nekaj otokov, skratka ostalo slovensko in hrvaško ozemlje, ki je bilo pred drugo svetovno vojno pod Italijo. V coni A Julijske krajine sta se oblikovala dva bloka: - proitalijanski (tradicionalne italijanske stranke) - projugoslovanski blok(slovenci in del ital. delavcev zaradi komunizma) IT želi le majhne popravke meje, podpirata jo ZDA in VB. YU podpira SZ. Takšna razdelitev je obstajala do septembra Mejo naj bi potegnili tako, da bi v obeh državah ostal približno enak delež narodne manjšine. Vprašanje jugoslovanske meje so reševali na mirovni konferenci v Parizu. Nastali so številni mejni predlogi, julija 1947 pa so se dogovorili, da dobi Jugoslavija nekdanje italijanske pokrajine Reko, Zadar in dele pokrajin Pulj, Gorica in Trst. Tako je dobila Jugoslavija celotno cono B, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, Soško dolino do Bovca in Predila, Brda in Breginski kot. Italija je dobila Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo in Gorico (večji del cone A). Ves čas pa je bil kot poseben problem postavljeno vprašanje pripadnosti Trsta. Mesto je sicer imelo italijansko večino, a je bilo zaledje popolnoma slovensko, zato je Jugoslavija na mirovni konferenci zanj predlagala status sedme jugoslovanske republike. Po sprejetem francoskem predlogu pa so sklenili ustanoviti posebno tampon državico SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE (STO). Nastala je 15. septembra Tudi STO je bilo razdeljeno na dve coni in sicer na:. cono A STO, kije obsegala Trst z okolico, bila pa je pod zavezniško upravo;. cono B STO, kije obsegala Koper in Buje z okolico, bila pa je pod upravo jugoslovanske vojske. V prihodnosti bi morali obe coni dobiti skupnega guvernerja (upravnika). To se ni nikoli zgodilo, saj STO kot samostojna državica ni nikoli v resnici obstajala. Uradni jezik v coni A je bil 105

106 italijanski, čeprav bi morala biti oba, razveljavljeni niso bili tudi številni fašistični zakoni. Iz cone B pa so se v letih po vojni izselili številni Italijani (OPTANTI). Državi sta o tem sklenili poseben sporazum, po katerem so dobili optanti od italijanskih oblasti primemo odškodnino. Meja ter jugoslovanske zahteve po reparacijah je bila vzrok za številne napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Maja 1952 sta Velika Britanija in ZDA na osnovi londonskega sporazuma iz leta 1948 objavili odločitev, da bosta prepustili cono A STO Italiji. Ko sta to oktobra 1953 hoteli storiti, je prišlo zaradi kopičenja jugoslovanske in italijanske vojske ob skupni meji do TRŽAŠKE KRIZE. Tedaj je bila velika verjetnost izbruh nove vojne. Sledila so pogajanja, ki so se končala 5. oktobra 1954 s podpisom drugega LONDONSKEGA MEMORANDUMA oziroma Spomenice o soglasju. Dogovorili so se, da je skoraj celotna cona A STO pripadla Italiji, cona B STO pa Jugoslaviji. Narodnima manjšinama na obeh straneh meje sta obe državi jamčili vse pravice. SLO dobi KP in izhod na morje. Ker so mesta v primorju naseljena z IT (okolica je SLO) sledi nov val migracij ezulov v IT ( na strnjeno slovensko naseljeno ozemlje v IT). Šele z Osimskimi sporazumi 1975 je dokončno odpravljeno STO( 1954 utrjena delitev STO) in določena meja med državama. AA so delno odpravili fašistično zakonodajo in Slovenci so lahko ustanavljali O.Š., S.Š., oživela so slovenska kulturna društva. V TS slovensko gledališče, študijska knjižnica, časopisi, radio, Kulturni dom v TS 1964, v GO Zaščitni zakon za Slovence sprejet v IT parlamentu šele Destalinizacija, madžarska vstaja in praška pomlad DESTALINIZACIJA IN MADŽARSKA VSTAJA Leta 1953 je s smrtjo Josipa V. Stalina prišlo do preobrata v SZ. V SZ so razglasili kolektivno vodstvo(v YU po Titovi smrti tudi), vodstvo partije pa je prevzel Nikita HRUŠČOV. Njegovi cilji: - izboljšati odnose z Zahodom in YU, reforma gospodarstva, destalinizacija Politika destalinizacije se je začela 1956 na 20. kongresu sovjetske KP- Hruščov napade Stalinov kult. Vir-učb. str 91 Ukrepi: - dovoli omejeno uvajanje političnih svoboščin-liberalizacija omilitev represivnega aparata opustitev Stalinove gospodarske politike, osvoboditev zapornikov iz gulagov, Lavrentija Berijo, šefa Stalinove tajne policije, so usmrtili, iz delovnih taborišč pa so postopoma izpustili med 10 in 12 milijonov ljudi. Politika Hruščova je pomenila izboljšanje materialnih razmer v državi, skrajšanje delovnega tedna, znižale so se razlike med plačami itd. Industrija se je dobro razvijata, SZ je začela prodirati v vesolje, kmetijstvo pa je močno zaostajalo za pričakovanji. 106

107 V zunanji politiki se je Hruščov izkazal kot razumen državnik. S priznanjem Stalinovih napak je uredil: - odnose z Jugoslavijo (leta 1955)- možna je drugačna pot v socializem kot sovjetska - V posebni deklaraciji, objavljeni leta 1956, je sovjetska vlada kritično opozorila na slabosti Stalinovih oblik sodelovanja ter poudarila, da bo pri odnosih z drugimi državami upoštevala načelo enakopravnosti. Takrat je Hruščov izoblikoval načelo»miroljubne koeksistence držav z različno družbeno ureditvijo«. v kubanski krizi(rdeči telefon) je ohranil mir in s tem preprečil oborožen spopad med velesilama. - SZ je vojaško napredovala. Strateško se je izenačila z ZDA in jih v nekaterih orožjih celo prekosila. Spor s Kitajsko, ki se je začel v času Hruščova, se je postopoma poglabljal. Stalinova smrt ter postopne notranje in zunanje spremembe so socialističnim državam omogočile, da so začele iskati drugačne medsebojne odnose. Razlike, ki so pri tem nastajale znotraj nekoč enotnega socialističnega tabora, pa so pomembno vplivale na opuščanje hladne vojne in iskanje novih oblik mednarodnih odnosov. Leta 1953 je prišlo zlasti v vzhodnem Berlinu in na srednjenemških in saških industrijskih področjih do množičnih stavk in demonstracij prebivalcev NDR. Zahtevali so: - izboljšanje socialnih razmer; - gospodarskih razmer; - svobodne volitve; - odstop vlade Socialistične enotne stranke Nemčije. Vstajo so sprožile visoke reparacije, slaba preskrba s hrano in spoznanja o zahodnem načinu življenja. Upor so zadušile čete SZ. Po 20. kongresu KPSZ februarja 1956, na katerem je prišlo do obsodbe Stalina in njegove politike, je v vzhodnoevropskih državah naraščalo javno izražanje nezadovoljstva zaradi samovolje komunističnih oblasti in omejevanja osebne svobode. Do velikih nemirov je prišlo tudi na POLJSKEM. Demonstracije v okviru splošne stavke v Poznanu so pripeljale do velikih nemirov, ki jih je zadušila vojska. Ko pa so oktobra 1956 izvolili za sekretarja Poljske združene delavske partije Wladyslava Gomulko, se je s tem obetal svobodnejši razvoj Poljske. Ker so takrat na Poljskem uvedli številne spremembe, so dobili ti dogodki naziv»pomlad v oktobru«. MADŽARSKA VSTAJA Nemiri na Poljskem so 1956 spodbudili tudi madžarske študente, da so postajali v svojih razglasih, v katerih so grajali tamkajšnje razmere, vedno drznejši. Zahtevali so;. odhod sovjetskih čet;. večstrankarski sistem;. svobodne volitve;. svobodne univerze;. izpustitev političnih zapornikov;. gospodarske spremembe;. naslonitev na zahod. 107

108 Študentom so se kmalu pridružili še delavci- hud udarec za komunizem. Podrli so Stalinov spomenik, napadli radijsko stavbo itd. Madžarska vlada je poklicala na pomoč sovjetske tanke( 1. Vdor RA v Budimpešto), ki so jih vstajniki uničili z molotovkami. One je prevzel vlado Imre Nagy, ki je osnoval koalicijski kabinet. Kljub obljubi, da se je sovjetska vojska pripravljena umakniti,, se je splošna stavka delavcev nadaljevala. Zato je Nagy obljubil izstop Madžarske iz Varšavskega pakta in odpravo enostrankarskega sistem. V noči na so enote SZ( 2. Vdor RA) napadle Budimpešto in krvavo zadušile vstajo. Okoli Madžarov je zbežalo v Avstrijo. Novo vlado, zvesto Moskvi, je oblikoval partijski funkcionar Janoš Kadar. Dogodki na Madžarskem so zavrli proces destalinizacije v drugih državah, bili pa so tudi izraz odločnega in nasilnega varovanja»zlate enotnosti«vzhodnega tabora. ZLOM PRAŠKE POMLADI Pred letom 1948 je bila Češkoslovaška industrijsko razvita in demokratična država, po prihodu komunistov na oblast (praški puč 1948 in voditelj KP ČS postane Klemen Gottwalt), je država politično in gospodarsko nazadovala. Pojavijo se nesoglasja znotraj KP ČS, na vodilni položaj KP je bil 1968 izvoljen Aleksander Dubček. Marca 1968 so sprejeli program reform: - politična demokratizacija - decentralizacija gospodarstva - oblikovanje ČS federacije - omilitev cenzure Začela se je PRAŠKA POMLAD. SZ dogajanje na ČS označi kot kontrarevolucionarno, voditelji V bloka so se odločili za vojaški poseg in vojaki Varšavskega pakta so avgusta 1968 zasedli Prago in obračunali s češkoslovaškim vodstvom. Odpeljali so jih v Moskvo, kjer so morali podpisati Moskovski protokol. Z njim so se odrekli reformam in privolili v okupacijo ČS- okupirajo jo enote Varšavskega pakta. Sledi»normalizacija«, kot so stanje v ČS imenovali v SZ, saj so čistili KP ČS, izobražence- pozaprli ali odstranili iz javnega življenja. Z zlomom praške pomladi je SZ še utrdila oblast in moč v V bloku ter dokazala, da imajo KP držav V bloka le omejeno oblast. Vsak poskus demokratizacije je namreč takoj zaustavljen s posredovanjem vojske (ali RA ali Varšavskega pakta) Zaradi nepisanega pravila o odnosih med blokoma se zahodne države v vojaška posredovanja SZ v vzhodnoevropskih državah niso vmešavale. Povezovanje zahodne Evrope Ideja združene Evrope je imela dolgo zgodovino. Rimljani, Karel Veliki, Napoleon, Hitler so opravičevali svoje osvojitve s tem, da so hoteli zagotoviti red in stabilnost v Evropi. Njihova vizija Evrope, da vlada en sam narod oz. vladar nima veliko skupnega s sodobnim povezovanjem Evrope po 2. Svetovni vojni. 108

109 Države Z Evrope so se povezovale zaradi: a) težnje po varnosti pred Sovjetsko zvezo b) manjše odvisnosti od ZDA c) zaščita pred morebitnimi vojnami med evropskimi državami Zaradi velikega nezaupanja med ev. državami po 2. svetovnih vojnah je bilo povezovanje težko. Tako so leta 1949 ustanovili posvetovalni forum- SVET EVROPE, ki ima sedež v Strasbourgu v Fr je Svet Evrope sprejel EVROPSKO KONVENCIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH, ki velja še danes. Znotraj Sveta Evrope pa deluje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Države Z Evrope so se začele tudi gospodarsko povezovati so FR, ZRN, IT, BEL, LUX, NL na pobudo francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana in politika Jeana Monneta( Schumanov načrt velja za začetek evropskega povezovanja- Združene države Evrope) ustanovile ESPJ, saj sta bila premog in jeklo ključni surovini pri obnovi in za oborožitveno industrijo. Zato je bil za ohranitev miru potreben nadzor nad njuno proizvodnjo. Članice ESPJ so 1957 podpisale rimski pogodbi s katerima so ustanovile EGS in EURATOM. Članice EGS oblikujejo skupen trg, svobodno konkurenco, evropsko konkurenčnost na svetovnem tržišču, odpravijo medsebojne carine in uvedejo enotne zunanje carine. Poskušajo usklajevati tudi skupno kmetijsko politiko. Zato je trgovinski promet narastel, industrija, življ. standard in članice EGS so prehitele ZDA. Gospodarskemu povezovanju je sledilo politično povezovanje: EGS+ESPJ+EURATOM 1967 EVROPSKA SKUPNOST(ES). Širjenje EGS Sprva VB ni želela vstopiti, ko pa se je odločila za vstop, ji je to kar 2x preprečil fr. predsednik Charles de Gaull, saj je znotraj EGS hotel obdržati francoski primat. Zato VB vstopi šele L.1973 skupaj z Dansko in Irsko. L Grčija, Španija L Portugalska Leta 1991/93 se v Maastrichtu odločijo, da se ES preimenuje v EU. Njeni najpomembnejši organi so: Evropska komisija vlada, izvršilna oblast ter zakonodajna iniciativa Svet ministrov- ali Svet EU sestavljajo ministri vlad članic EU- izvršilna in zakonodajna oblast Evropski parlament- v Strasbourgu- sprejema priporočila Evropski komisiji in Svetu ministrov, potrjuje evropski proračun, nadzira institucije EU a) Sodišče EU 1- sodna oblast 2- sedež v Luksemburgu 3- naloga skrbi za skupno evropsko zakonodajo in pravno usklajevanje njenih članic 4- nima veze s človekovimi pravicami (!) Tretji svet 1. Pojem tretjega sveta a) čas hladne vojne in blokovske razdelitve sveta b) Alfred Sauvy v časopisu L'Observateur prvič omenil tretji svet c) delitev sveta na 109

110 1- prvi svet demokratični/zahodni blok 2- drugi svet komunistični/vzhodni blok 3- tretji svet ležijo na južni polobli, nekdanje kolonije, gospodarsko nerazvite 2. Osamosvajanje kolonij/dekolonizacija a) čas hladne vojne b) najprej se osamosvojijo kolonije v Aziji po 2. svetovni vojni 1- Indija 1947 Mahatma Gandhi (gladovna stavka, miroljuben način, atentat) 2- Indonezija 1949 c) kolonije v Afriki šestdeseta leta d) Britanske kolonije mirna pot, vključi jih v Commonwealth e) Francoske kolonije vojne (Indokina , Alžirija , obe se osamosvojita) 3. Neokolonializem a) zaostajanje v gospodarskem razvoju je postajalo čedalje večje, razlike med razvitimi in nerazvitimi so se še povečevale zaradi tega se je kolonialna odvisnost nadaljevala b) ozemlja so dobila formalno politično neodvisnost, ne pa tudi dejanske možnosti samostojnega razvoja c) nadaljevanje kolonialne odvisnosti je mogoče označiti kot neokolonializem d) postale so članice gibanja neuvrščenih Korejska vojna 1. Razmere v Aziji po 2. svetovni vojni a) poteka proces dekolonizacije, na čelu osvobodilnih gibanj so večinoma komunisti b) to bi lahko pripeljalo do širjenja vpliva SZ in socializma na Daljni vzhod, zato se vmešajo ZDA, ki hočejo na Daljnem vzhodu obdržati svoj vpliv (podpirajo dekolonizacijo) c) strah pred azijskim komunizmom se je še povečal, ko je 1949 nastala komunistična Kitajska (sodelovala je s SZ) d) rivalstvo med ZDA in SZ na Daljnem vzhodu pripeljalo do korejske in vietnamske vojne 2. Vzroki za korejsko vojno a) je bila Koreja pod Japonsko oblastjo b) februarja 1945 na Jalti odločitev o delitvi Koreje po 38. vzporedniku( S pod vplivom SZ, J ZZ-ZDA) c) zavezniki odločili, da bodo v petih letih demokratične volitve ter združitev obeh Korej 3. Potek vojne a) na severu se ustali komunistični sistem pod vplivom SZ b) na J pa kapitalistični sistem s pomočjo ZDA c) 38. vzporednik postal politična ter ideološka meja d) številni incidenti ter spopadi ob meji e) zaradi odprtega ideološkega vprašanja do volitev ter združitve ni prišlo 4. Novo razmerje sil na Daljnem vzhodu 1949 državljanska vojna na Kitajskem nastanek Ljudske republike Kitajske 5. Napad Severne Koreje a) junija 1950 S Koreja napade J Korejo hitro zasedejo glavno mesto Seul b) Varnostni svet OZN (na zahtevo ZDA) 1- zahteva takojšen umik severno-korejske vojske iz zasedenega ozemlja 2- S Korejo razglasi za agresorja/napadalca 110

111 3- oblikuje mednarodne vojaške enote pod vodstvom generala Douglasa MacArthurja c) odgovor OZN in ZDA ( predsednik Eisenhower) izvedejo hiter protinapad in severnokorejsko vojsko potisnejo vse do reke Yalu na meji s Kitajsko (MacArthur zamisel o napadu na Kitajsko- ga preds. odstavi) d) odgovor Kitajske 1- Kitajska (zbrala prostovoljce za S-korejsko vojsko) je s protiofenzivo potisnila mednarodne čete nazaj čez 38. vzporednik 6. Julija 1954 je v Ženevi sklenjeno premirje, mirovna pogodba do današnjega dne ni bila podpisana a) sporazum obnovil mejo pri 38. vzporedniku in ustvaril demilitarizirano cono med obema Korejama b) na jugu se je utrdila proameriška oblast c) na severu pa komunizem s kultom»velikega vodje«(kim Il Sung), ki še dandanes ohranja oblast, vodi ga pa Kim Jong-Un 7. Posledice a) prvič se uporabi helikopter v vojne namene, reaktivec (sovjetski Mig 15) b) nova orožja c) 3 milijone mrtvih Vietnamska vojna 1. Nastanek Vietnama in vojna s Francijo ( ) a) Vietnam nastane po kapitulaciji Japonske, vodi ga voditelj komunističnega osvobodilnega gibanja (Vietminh) Ho Ši Minh b) vojna s Francijo ( ), saj hoče dobiti nazaj nekdanjo kolonijo zmaga Vietnam c) 1954 podpis premirja v Ženevi Vietnam se razdeli na 2 državi po 17. vzporedniku 1- S (komunistična) Demokratična republika Vietnam 2- J (proameriška) Republika Vietnam 2. Osvobodilna vojna J Vietnama in vmešavanje ZDA a) odporniško gibanje Vietkong (komunisti) začne z osvobodilno vojno proti proameriškemu sistemu b) oskrbuje jih S Vietnam dobra oprema, motivacija, vodenje c) Kennedy v J Vietnamu poveča število ameriških vojakov d) Kennedyjev naslednik Lyndon Johnson ukaže bombardiranje S Vietnama in tako se vojna razširi še v S Vietnam e) Kitajska in SZ podpirata S Vietnam f) 1965 se število ameriških marincev poveča iz na (Johnson) g) V 2 bitkah Vietkong porazi J vietnamsko vojsko kljub izdatni ameriški pomoči 3. Posledice vojne za ZDA a) znižanje gospodarske rasti, inflacija, luknja v državnem proračunu b) med civilisti nestrinjanje z vojno vojna moralno izgubljena s pokolom vietnamskih civilistov v My Lai 1969 (bakteriološko orožje, napalm) c) Nixon želi končati vojno z vietnamizacijo Vietnamizacija označuje doktrino ameriškega predsednika Richarda Nixona iz časa vietnamske vojne, po kateri bi se ameriške sile postopno umikale iz Vietnama, obrambo Južnega Vietnama pa bi prepustili 111

112 Vietnamcem. Obenem bi Južnemu Vietnamu pošiljali moderno orožje, opremo, svetovalce in denarno pomoč, s čimer bi nadomestili odhod svojih vojakov. d) sledijo politična pogajanja med ZDA, Kitajsko in SZ e) 1973 podpis mirovne pogodbe v Parizu f) ameriške enote dokončno zapustijo državo 4. V Vietnamu pa se začne državljanska vojna, ki traja od 1974 do Državi se združita 1976 Socialistična republika Vietnam Bližnjevzhodna kriza 1. Ponovi judovsko vprašanje! 2. Ustanovitelj sionističnega gibanja(k. 19.stol) je bil Teodor Herzl, ki si je za cilj zadal ustanovitev judovske države v stari domovini Palestini. Palestina postane del Turškega cesarstva v 15.stoletju. Med prvo svetovno vojno so palestinsko ozemlje zasedli Britanci, ki vzpostavijo protektorat/ skrbništvo; Lorenz Arabski obljubil samostojnost arabskih držav, če se bodo bojevale na britanski strani proti Turkom med 1 ww. Nastane le Irak, ostalo pod Britanskim protektoratom Balfourjeva deklaracija Britanci dajo 10% Judom v Palestini podporo pri ustanovitvi njihove države, kjer je takrat 90% Arabcev. Priseljevanje Judov v Palestino med obema vojnama, zlasti po vzponu nacizma (ponovi!) Britanci omejujejo naseljevanje Judov zaradi odpora Arabcev. Zaradi holokavsta je bila svetovna javnost za ustanovitev judovske države. 4. OZN je 1947 s posebno resolucijo izglasovala razdelitev Palestine na judovski in arabski del, Jeruzalem pa naj bi bil pod mednarodnim nadzorom Vojna 1948 a) David Ben Gurion, predsednik Judovske agencije, razglasi nastanek nove države Izrael b) napadejo jo sosednje arabske države (Libanon, Sirija, Jordanija, Irak), ki so poražene, saj Izrael podprejo bogati ameriški Judje Palestincev zbeži odpre se palestinsko vprašanje c) Izrael zasede precej palestinskega ozemlja, tistega, ki je bilo s posebno resolucijo OZN dodeljeno bodoči palestinski državi d) podpora velesil Izrael: ZDA+SZ, Arabce: VB; preobrat po vzpostavitvi diktatur v Egiptu( Naser) in Libiji (Gadafi) SZ podpre Arabce e) Maja 1949 so Izrael sprejeli v OZN, kot ozemlje izraelske države pa je bilo mednarodno priznano stanje ob premirju jan f) Arabci bi lahko 1949 ustanovili palestinsko državo na Z bregu in v Gazi, vendar sta si to ozemlje prilastila Jordanija in Egipt! vojna 1956 (poveži z madžarsko vstajo) a) 1952 so egiptovski oficirji odstavili kralja Faruka in britanski vpliv v Egiptu se je s tem močno zmanjšal. Britanci so se zbali, da bodo izgubili privilegije v Sueškem prekopu, skozi katerega je Z uvažal nafto iz BV, zato so to območje znova okupirale. b) 1954 je oblast v Egiptu prevzel prevratniški oficir Naser, ki je vztrajal, da morajo Britanci zapustiti Suez in 1956 so ga res. Naser nacionalizira Sueški prekop, saj ni dobil posojila od Mednarodne banke za gradnjo Asuanskega jezu, ker je kupoval orožje od SZ, ČS, YU napadejo ga Velika Britanija in Francija+Izrael c) SZ jim zagrozi z jedrskim orožjem zato se umaknejo, prekop nadzorujejo enote OZN vse do

113 d) posledice sueške krize 1- VB in Francija izgubita nadzor nad Bližjim vzhodom 2- okrepi se vloga ZDA zaradi nafte so se želeli zbližati z arabskimi državami 3- Eisenhowerjeva doktrina 1957 obljubi pomoč državam BV v denarju in orožju, če bi jih ogrožal komunizem, podpira ga tudi Izrael e) 1964 ustanovitev PLO (Palestinska Osvobodilna Organizacija), ki si prizadeva za ustanovitev palestinske države v mejah britanskega protektorata vojna»šestdnevna vojna«1967 a) Izrael : Egipt, Sirija, Jordanija b) Izrael pridobi 3x več ozemlja (Sinaj, Golanska planota, Z breg reke Jordan) c) privolijo v umik s Sinaja do leta 1982 vrnitev Egiptu, ostanejo na ostalem osvojenem ozemlju d) Izrael pospešeno gradi judovska naselja na zasedenih ozemljih iz 6-dnevne vojne kršijo mednarodno pravo! (4. ženevska konvencija, ki prepoveduje naseljevanje na zasedenih ozemljih) 8. Jom kipurska vojna 1973 a) 1972 OI v Munchnu- Palestinci pobili izraelske športnike b) Egipt in Sirija napadeta izraelsko vojsko na prekopu in Golanu izraelska vojska potisne egiptovsko proti Kairu c) Arabskim državam je grozil poraz 1- dvignile so cene nafte 2- zahtevale umik Izraela 3- zahtevale pravico do samoodločbe za Palestince č) Naftni embargo prizadene ameriško gospodarstvo in povzroči 1. naftno krizo boji prekinjeni na zahtevo ZDA vojna a) Izraelci leta 1978 vdrejo v južni Libanon (sedež PLO) in ga zasedejo. Vojne med muslimani in kristjani, med šiiti in suniti b) leta 1982 obkolijo in bombardirajo Bejrut, saj se je tja preselil sedež PLO (veliko civilnih žrtev, prihod mirovnih enot OZN c) Izrael se leta 1985 umakne d) Libanonizacija= sinonim za verske, etnične spopade, ugrabitve, politične boje, atentate 10. Prva intifada (vojna kamnov, metanje kamnov, zažigalnih steklenic, barikade) HAMAS je militantno islamsko gibanje, ustanovljeno med 1. intifado. Zahteva ustanovitev islamske države na ozemlju celotne Palestine, ne priznava Izraela in se proti njemu bojuje s terorističnimi akcijami. Hamas je razglasil val državljanske nepokorščine 2-»Palestinski nacionalni svet«1988 razglasi neodvisno palestinsko državo (Z breg in Gaza) 3- Palestinci priznajo Izrael (na prvotnem ozemlju) 11. Dogodki do danes a) mirovna pogajanje med Izraelci in Palestinci v Oslu 1992 in 1993 v Beli hiši( Arafat, Rabin, Clinton) 2- PLO in Izrael se priznata sporazumni o palestinski samoupravi 113

114 b) 1995 je izraelskega premierja Jicaka Rabina ubil judovski skrajnež in odnosi so se zopet zaostrili c) 2000 druga intifada povzroči gradnjo varnostnega zidu na Zahodnem bregu- 650 km d) 2008, vojna v Gazi Izrael sproži tritedensko ofenzivo Vaja Trajanje Tretja izraelskoarabska vojna Četrta izraelskoarabska vojna Udeleženci Izrael, Egipt, Sirija, Irak Vzrok Posledice Širitev ozemlja Sueški prekop dobi Egipt Gradnja judovskih naselij in Izrael, Egipt, Sirija, Jordanija 1973 Maščevanje, širitev ozemlja Izrael, Libanon, Bejrut, razne milice Kubanska raketna kriza 1. K. Kolumb odkrije Kubo 1492 in postane španska kolonija sladkorna vojna med ZDA in ŠP: Kuba formalno neodvisna vendar pod velikim vplivom ZDA, ki imajo tukaj oporišča, kapital in vpliv na politiko. 3. V 50ih letih vladal proameriški general Batista. Revolucionarji pod vodstvom Castra so kar 2x poskušali neuspešno izvesti revolucijo 1953 in Kubanski gverilci januarja 1959 pod vodstvom Fidela Castra in Che Guevare izvedejo revolucijo in odstavijo proameriški režim na čelu katerega je bil Batista. 5. Na Kubi začnejo pod vodstvom Castra izvajati reforme (nacionalizirajo ameriška podjetja, agrarna reforma) in Kuba postane 1961 komunistična država navezovanje na SZ. Zato ZDA razglasijo embargo na trgovanje z Kubo. 6. Kuba se tesneje povezuje z SZ, kar je bila grožnja za ZDA. CIA je urila kubanske izseljence in jih pošlje v akcijo v Prašičji zaliv 1961, operacija je bila neuspešna. Najprej so bombardirali mesta, nato se je izkrcalo 3400 protirevolucionarjev, ki so jih okrepili specialci ljudje žabe. 7. Kriza doseže vrh leta ZDA začne nameščati rakete z jedrskimi konicami v Turčiji (1962) 2- SZ odgovori z nameščanjem raket z jedrskimi konicami na Kubi (1962) 8. Izhod iz krize a) dve možnosti 1- letalski napad na Kubo 2- blokada in zahteva po umiku SZ iz Kube 3- ZDA izda pomorsko blokado za Kubo b) rešitev krize z dogovorom 114

115 se dogovorita, da bosta umaknili rakete (tajni del) 2- rdeči telefon hot line 9. Ernesto Guevara CHE 1- rojen v Argentini, študent medicine v času Peronove diktature 2- skupaj s Castrom prevzame oblast zapusti Kubo 4- sodeluje v OG Afrike in Latinske Amerike ubili vojaki diktatorja Barrientosa v Boliviji 6- postal je idol levičarsko usmerjene mladine po vsem svetu 7- Motoristov dnevnik Gibanje neuvrščenih 1. Splošno o gibanju neuvrščenih držav (afriške in azijske), predvsem nekoč kolonialne države 2- nastalo po razpadu kolonialnega sistema, na vrhuncu hladne vojne 3- ustanovitelji:tito Nehru,Naser 4- sorodnost držav povezovanje 5- pomembna vloga pri dekolonizaciji, svetovnem miru 6- prvič se voditelji sestanejo 1955 v Bandungu (Indonezija) 7- cilj: I. poudarijo pomen protikolonialnega boja (dekolonizacija) II. mirnega reševanja sporov III. so proti vojaški in politični polarizaciji sveta IV. za gospodarsko sodelovanje 2. Ustanovna konferenca je bila 1961 v Beogradu. Zadnja pomembna konferenca je bila New Delhiju (1983) sodeluje 98 držav, lahko vplivajo na odločitve Generalne skupščine OZN. Ob koncu 80-ih let gibanje, ki mu predseduje Jugoslavija, ki doživi krizo: Titova smrt, vojne med članicami neuvrščenih. Vzpon komunistične Kitajske 1. Vzpon komunistične Kitajske a) 1911 nastanek republike Kitajske pod vodstvom Sun Jat Sena, odstavljen zadnji kitajski cesar začetki segajo v dvajseta leta b) državljanska vojna med nacionalno stranko Guomintang (voditelj Čangkajšek) in komunisti (voditelj Mao Tse Tung) c) čistka komunistov (1927) si opomorejo, ustanovijo Rdečo armado d) 1934 veliki pohod Rdeče armade na S Kitajske, prevzamejo oblast in izvedejo agrarno reformo e) 1937 Japonska napade Kitajsko sklenjeno premirje med Guomintangom in komunisti f) državljanska vojna se nadaljuje po 2. svetovni vojni zmaga komunistov leta 1949 ustanovitev Ljudske republike Kitajske (voditelj Mao Tse Tung) 2. Vodenje a) Komunisti sprva sledijo sovjetskemu vzoru: 1- kolektivizirali so kmetijstvo 115

116 2- podržavili industrijo 3- nasprotnikom napovedali oster razredni boj 4- spor s Sovjetsko zvezo ob koncu 50-ih let (zaradi : nerešene meje, očitanje destalinizacije navezovanje na Z blok, ideološka nasprotja o tipu socializmakitajski:sovjetski b) želja po pospešitvi gospodarstva (»velik skok naprej«): 1- povečanje industrijske proizvodnje (jeklo) 2- kmetijska proizvodnja nazaduje 3- dve zaporedni suši (lakota)-43 mio mrtvih 4- poleti 1976 eden izmed najhujših potresov c) Kritika Maa 1966 kulturna revolucija Rdeča garda (mladinci, ki so preverjali, če ljudje upoštevajo Maove misli, več tisoč pobili, v zapore) 1- kult velikega vodje konec kulturne revolucije 3. Smrt Mao Tse Tunga a) 1967 b) Maova vdova (»tolpa četverice«) želi prevzeti oblast neuspešno c) nasledi ga Deng 1- konec kulturne revolucije 2- liberalizacija gospodarstva 3- večina reform ukinjenih do Kitajska v dveh desetletjih postane velesila Popuščanje napetosti (detant) 1. Ponovi oboroževalno tekmo 2. Začasno premirje med SZ, ZDA, Kitajsko na začetku 70-ih let popuščanje napetosti ali detant 3. Vzroki za detant 1- doktrina MAD( vzajemno uničenje jedrskega orožja) 2- strah pred jedrskim spopadom (5 držav ima orožje) 3- veliki stroški oboroževalne tekme (izčrpali SZ in ZDA) 4- narašča moč državam tretjega sveta, zahodnoevropskim državam in mirovnim gibanjem (Greenpeace, Amnesty International, hipijevsko gibanje) 5- dogajanje v SZ in V bloku zahteve po demokratizaciji (praška pomlad), spor SZ s KITAJSKO z ZDA pripravljena na pogajanja o nadzoru nad oboroževanjem, prekinjena zaradi praške pomladi 4. Odnosi med Kitajsko in ZDA a) zaostreni do 1972, saj ZDA priznavajo le kitajsko vlado na Tajvanu, ne priznavajo oblasti Maa b) 1971 ZDA le mlačno protestirajo ob vstopu Kitajske v OZN 1971 Kitajska vstopi v OZN c) Nixon in Kissinger (svetovalec za nacionalno varnost) obiščeta komunistično Kitajsko 1- lažje trgovanje in potovanje med Kitajsko in ZDA 2- popolni diplomatski odnosi vzpostavljeni po 1979 (po smrti Maa) 5. Pogajanja med SZ in ZDA a) SZ se začne pogajati zaradi dobrih odnosov med ZDA in Kitajsko 116

117 b) začetek pogovorov o omejevanju strateške jedrske oborožitve (Strategic arms limitation talks SALT) 1969 c) 1972 SALT 1 (Brežnjev, Nixon v podpis pogodbe v Moskvi o omejitvi medcelinskih balističnih raket na kopnem in jed. podmornicah) d) 1979 SALT 2 (Carter, Brežnjev na Dunaju omejitvi strateške jedrske oborožitve-prekinjeni pogovori zaradi sovjetske zasedbe Afganistana 6. Prispevek Evrope k popuščanju napetosti a) Willy Brandt Ost-politik (zahodni Nemec, ki je šel na obisk v vzhodni blok, V Varšavi se je v imenu vseh Nemcev opravičil za nacistična hudodelstva na Poljskem) b) KEVS (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju) 1973 Helsinki. Instrument za politiko popuščanja med blokoma ter uveljavljanja človekovih pravic in svoboščin in je pripomogla h koncu hladne vojne. Do leta 1994 je delovala v nizu zaporednih konferenc v Budimpešti se je 1994 preimenovala v OVSE( Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi). Rusija hoče, da OVSE postane središčna organizacija evropskega združevanja na vseh področjih; Zahod jo razume kot le enega izmed dejavnikov stabilnosti v Evropi; ZDA, da naj bi bila OVSE vest Evrope, NATO pa bo skrbel za varnost Evrope. c) je del procesa popuščanja, v katerega se vključijo evropske države začetek 1973 v Helsinkih d) sodelujejo države V in Z bloka, ZDA, Kanada e) 1975 podpiše 35 držav HELSINŠKO SKLEPNO LISTINO 1- spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti držav 2- nedotakljivost meja (SZ podpiše zaradi poljsko-nemške meje na Odri in Nisi iz Jaltske konference, ko se Poljska pomakne na Z na račun Nemčije) 3- nevmešavanje v notranje zadeve držav 4- enakopravnost narodov in pravica do samoodločbe 5- spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin f) po sprejetju Helsinške listine se opozicija na Poljskem in Češkoslovaškem okrepi, vendar jo oblasti zatrejo (sojenja, zapori, izguba službe) 7. Proces detanta je ogrožen a) vzroki 1- ZDA se še naprej oborožujejo 2- nova krizna žarišča v 3. svetu b) krizna žarišča: 1- Čile vojaška hunta (vojska) s Pinochetom (ob podpori ZDA) vrže iz oblasti predsednika Alendeja, 1973 uvede vojaško diktaturo 2- Jomkipurska vojna med Izraelom (enote OZN) in arabskimi državami naftna kriza 3- spopadi v Afriki (Angola, Etiopija, Somalija) 4- Iran 1979 islamska revolucija, strmoglavijo proameriško usmerjenega šaha (plemiški naslov) Rezo Pahlavija (zanemarja islamsko tradicijo) oblast prevzame ajatola (verski naslov) Homeini teokracija 5- iransko-iraška vojna, ko Irak napade Iran I. iraškega voditelja Sadama Huseina je strah širjenja militantnega šiitskega islamizma (ortodoksni muslimani) iz Irana, saj je to predstavljalo resno grožnjo naftnim zalogam na BV 117

118 II. hoče imeti prevlado v arabskem svetu in nadzor nad nafto III. Huseina so podprle ZDA posledice 8 letne vojne porast cen nafte 2. naftna kriza 6- vojna v Afganistanu I. vojaški udar 1978 oblast prevzame levičarska vlada, ki izvede reforme odpravi fevdalizem, uvede brezplačno šolstvo, zdravstvo, emancipacij0 žensk (»socialistične«reforme) II. nasprotovanje islamistov začetek državljanske vojne in zmaga islamistov III. vmeša se SZ (saj je bil socializem ogrožen) strah pred nemiri v sovjetskih islamskih republikah osrednje Azije sovjetska okupacija ( vojakov) IV. vmeša se ZDA, ki omejijo trgovino s SZ, bojkotirajo OI v Moskvi 1980, podpirajo vojsko talibov/mudžahide (začetki Al-Kaide); sovjeti se po 10-ih letih umaknejo, vendar se je državljanska vojna nadaljevala, zmagali so mudžahidi oblast prevzame proameriški režim talibov (talibanov); po 11. septembru 2001 ZDA vržejo iz oblasti talibe in se zapletejo v najdaljšo vojno v ameriški zgodovini (vanjo potegnejo še NATO) Gospodarski razvoj 1. Zahodne države a) povojni gospodarski sistem je bil začrtan julija 1944 s sporazumom v Bretton Woodsu v ZDA 1- želja protifašistične koalicije je vzpostaviti mednarodni ekonomski sistem, ki bi preprečil gospodarsko krizo 2- vlogo mednarodne valute dobi ameriški dolar, ki drugim valutam določa fiksno razmerje 3- ustanovili so tudi I. MEDNARODNI DENARNI SKLAD (podoben princip kot banka) II. SVETOVNO BANKO ZA OBNOVO IN RAZVOJ (dajala je posojila) b) zaradi gospodarske krize 1971 zamenjajo dolar z drsečimi menjalniškimi tečaji glede na povpraševanje in ponudbo po valuti na trgu c) po vojni gospodarska rast po zaslugi Marschallovega načrta do 70-ih let d) hkrati se je razvijala tudi socialna zakonodaja, najbolj uspešni v skandinavskih državah 1- Z evropsko gospodarstvo je cvetelo tudi na račun izkoriščanja držav tretjega sveta. Te so gospodarsko zaostale, zato multinacionalne pri njih iščejo poceni delovno silo in surovine 2- onesnaževanje okolja ekološke katastrofe (gore odpadkov) prenaseljenost in visoka rodnost pomanjkanje delovnih mest 2. Zahodno gospodarstvo v 70ih in 80ih letih a) v 70-ih letih 20.stoletja gospodarska kriza zaradi jomkipurske vojne 1.naftna kriza b) znaki krize inflacija, brezposelnost c) izhod iz krize gospodarski (neo)liberalizem 1- za večjo svobodo trga 2- znižanje davkov (bogatih) 3- krčenje socialnih pravic 4- odpravo državnih deležev v podjetjih privatizacija državne lastnine 118

119 d) radikalne gospodarske reforme so bile izvedene le v 1- ZDA v času predsednika Ronalda Reagana 2- VB pod premierko Margaret Thatcher (Iron Lady) proti socialni državi e) gospodarski vzpon v 80-ih letih po 2. naftni krizi do 2008 azijski tigri ( J Koreja, Japonska ) 3. Države vzhodnega bloka a) so gospodarsko propadale zaradi 1- planskega gospodarstva 2- usmerjene k težki industriji in premalo k potrošniškemu materialu b) gospodarstvo preživi le zaradi 1- državnih subvencij 2- posojil iz zahodnih držav Popularna kultura po 2. svetovni vojni 1. Začetki popularne ( populus= ljudstvo) kulture v 2. polovici 20. stol, saj je namenjena je širokim ljudskim množicam a) kultura ni več omejena le na višje sloje in geografska omejena območja, jezik in razdalja nista več pomembna b) radio, film, TV pospešijo širjenje»kulturnega imperializma«na Z amerikanizacija, na V rusifikacija, ki ni bila vedno prostovoljna: v državah V bloka le ruska literatura, filmistroga cenzura! 2. Po drugi svetovni vojni a) Velik rast prebivalstva (baby boom) b) gospodarska rast prinese višje plače visoka kupna moč prosti čas se nameni tudi potrošništvu : denar zapravljajo, kupujejo hladilnike, pralne stroje, TV in druge potrošne dobrine, kar postane del vsakdana. Prej večino denarja namenijo za hrano in obleko oz. le za preživljanje. Leto 1968 hipijevsko gibanje za mir, proti potrošništvu c) družbeni pojem mladina se spremeni: Prej so bili otroci do takrat, ko so se šolali, potem ko so dobili službo so postali mladi odrasli, ki so del plače, če so živeli doma, prispevali v skupno gospodinjstvo. Vmesne stopnje najstnika ni bilo. Rast plač omogoča najstnikom, da denar, ki ga dobijo od staršev- žepnine, ali pa svoje plače zapravljajo po svoje. d) očitne razlike med najstniki in odraslimi v oblačenju, saj posnemajo filmske in glasbene zvezde ali pa se oblačijo kot proletariat, tako so izražali upornost in neodvisnost. e) Mlade pritegne tudi popularna glasba: v 50ih rock n roll. Mladinska popularna kultura postaja nadnacionalna, trendi v glasbi in oblačenju so prihajali iz ZDA. V 50ih je v glasbi tudi spolnost zelo prikrita, kljub temu pa zbudi odpor moralistov, saj je za ta leta značilno okostenelo konformistično, konservativno vzdušje. Odpor moralistov, za njih je bil samosvoj način življenja najstnikov napad na avtoriteto f) V 60. letih je najstniška povojna baby boom generacija stopila v svet najstništva in se začela zavedati velikih družbenih sprememb, ki so nastale po 2 ww, zato je zahtevala, da se politika in zakoni temu prilagodijo. Generacija je bila bolj: I. Mobilna( svoje motorje, avtomobile ) 119

120 II. manj podredljiva- zahtevajo več svobode James Dean: Upornik brez razloga 1955 III. niso pripravljeni v nedogled poslušati o nevarnosti komunizma, ki ga naj bi sprožile na Z družbene spremembe in liberalizacija g) inovativna mladinska popularna kultura v 50-ta in 60-ta leta, mainstreamovska (sledijo prejšnji) 70-ta in 80-ta leta. Novi glasbeni trendi( punk, rap) so bili potisnjeni v kulturno podzemlje( subkultura), videti in slišati pa jih je bilo mogoče v manj neodvisni filmski in glasbeni produkciji- študentski radii 3. Množična gibanja v podporo miru v 60-ih letih v ZDA a) protesti v ZDA proti vietnamski vojni 1967 v NYC, vodil Martin Luther King ljudi b) odklanjanje služenja vojaškega roka (Mohamed Ali) c) sojenje ameriškim vojakom zaradi pokola vietnamskih civilistov d) leto 1968 študentski nemiri v ZDA proti vietnamski vojni, jedrski oborožitvi, potrošniškemu življenju povezava s hipiji (komune hip=pameten, izkušen), proti rasni nestrpnosti 4. V Sovjetski zvezi je razvita klasična kultura prevladuje balet, šah in olimpijski športi, v katere države V bloka veliko vlagajo. Subkulturo preganjajo- sojenje na ČŠ 1976 proti rokovski skupini The plastic people of the universe zaradi»organiziranega motenja miru«, dejansko zaradi tega, ker se ni ujemala z duhom komunističnega kolektivizma. V ZDA hollywoodski filmi, popularna glasba. Državi tekmujeta v oborožitvi in katera bo močnejša v športu-na olimpijskih igrah. ZDA je bojkotirala OI leta 1980 v Moskvi (SZ poslala vojakov v Afganistan). Zaton hladne vojne 1. ZDA Ronald Reagan (reaganizem) a) republikanec, protisocialna politika b) vodil militantno hladnovojno politiko: - vmešavanje v Latinski Ameriki, v NIKARAGVI so na oblast prišli SANDINISTI, ki so se povezali s Kubo in preko nje z Moskvo. R. Reagana je bilo strah, da se bo komunistična revolucija širila v Mehiko in ogrozila J meje ZDA. CIA minira pristanišča v Nikaragvi. Zato ZDA podprejo desničarske režime v GVATEMALI IN SALVADORJU- krvave vojne z levičarsko gverilo. ZDA zrušijo komunistični sistem v GRENADi(Karibi)- 1. primer, da so ZDA to naredile z orožjem - raketni obrambni sistem (Star Wars), namešča rakete v Evropi (ZRN) - AIDS začetek epidemije v 1. mandatu R.R., ki jo je zaradi ideoloških razlogov in homofobije ignoriral, blokiral je finančna sredstva s katerimi bi lahko zaustavili širjenje AIDSA c) protikomunizem 1- afera IRANGATE (dvojna vloga ZDA prodajajo orožje Iraku, podpirajo pa Iran v vojni z Irakom; podpiranje upornikov v Nikaragvi) 2- Sovjetsko zvezo je imel za imperij zla 2. Sovjetska zveza Mihail Gorbačov postane generalni sekretar sovjetske partije Na 19. partijski konferenci 1988 razglasi reforme političnega sistema, zato so ga za 3 dni držali v hišnem zaporu izvoljen za 1. predsednika; prej Černenko, ki je bil 1 leto na aparatih v bolnici a) njegov cilj modernizacija in demokratizacija komunizma, saj je hotel vzpostaviti prijazen in demokratičen socializem : 120

121 perestrojka (za tržno gospodarstvo, vendar so gospodarske reforme neuspešne, saj nanj pritiskajo ortodoksni komunisti/partijski konservativci in radikalni reformisti, zato mora Gorbačov sklepati kompromise; ljudje ga imajo za šibkega voditelja, saj so vajeni aristokratskih vladarjev. Zato mu podpora v javnosti pade, priljubljen postaja Jelcin, ki avgusta 1991 izvede državni udar z ortodoksnimi komunisti) glasnost (konec cenzure, odprtost, transparentnost medijev in govora, prejšnji disidenti izpuščeni, dovoljene demonstracije, svoboda veroizpovedi) b) želel je stabilizirati odnose z Z državami in ZDA c) Reagan in Gorbačov podpišeta 1987 v Washingtonu INF (Intermediate Nuclear Forces) o odstranitvi in uničenju jedrskega orožja d) Gorbačov se odloči 1- za zmanjšanje konvencionalne (ne-jedrske) oborožitve 2- postopen umik sovjetske vojske iz V bloka padec komunizma e) 1989 konec hladne vojne, kar na Malti podpišeta Gorbačov in G. Bush starejši f) 1991 razpustijo Varšavski pakt Padec komunizma v vzhodni Evropi PONOVI vstaje v V bloku 1956 Poljska, Madžarska, 1968 Češkoslovaška 1. POLJSKA a) gre prva na pot izpod komunizma, za padec komunizma zaslužen sindikat Solidarnost( podpora ZDA v času Reagana) 1- voditelj: Lech Walesa stavka delavcev v Gdansku, pridružijo se izobraženci 3- zahteve: izboljšanje življenjskih razmer in politična demokratizacija b) Poljska vlada razglasi izredno stanje in prepove Solidarnost (deluje v ilegali) c) 1988 Solidarnost organizira demonstracije po vseh državi (glej Gorbačov SZ, napove postopen umik enot Varšavskega pakta iz držav V bloka) d) KP privoli v pogajanja s Solidarnostjo, dobi status politične stranke, aprila 1989 sporazum o volitvah v poljsko skupščino e) junij 1989 parlamentarne volitve zmaga Solidarnost ( 1 leto pred slovenskimi volitvami) 2. MADŽARSKA a) KP privoli v reforme, svobodne volitve, odpre mejo z Avstrijo (prvi, ki so odprli mejo) b) mirni prevrat je bil poleti 1989 državniški pogreb madžarskega premiera I. Nagya (ubit 1956) c) marca 1990 prve večstrankarske volitve, poraz komunistov 3. NDR a) od 1981 je bil generalni sekretar socialistične stranke Eric Honecker, ki zavrača vse reforme (!) b) tajna policija Stasi c) oktobra 1989 demonstracije po večjih mestih d) partijski veljaki so želeli perestrojko in odstavijo Honeckerja prepozno, saj demonstranti zahtevajo združitev obeh Nemčij e) 9. novembra 1989 padec Berlinskega zidu ( kristalna noč 1938) f) 3. oktobra 1990 združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije 4. ČEŠKOSLOVAŠKA a) po zlomu praške pomladi so ČS komunisti uspešno ohranjali nadzor nad državo 121

122 b) teden dni po padcu berlinskega zidu demonstracije v Pragi (kot 1968) žametna revolucija od 17. nov. do c) konec novembra 1989 so komunisti stopili z oblasti, izvedene so bile volitve predsednik Vaclav Havel, predsednik parlamenta Vaclav Dubček-glej 1968! d) žametna ločitev Češke in Slovaške 5. ROMUNIJA a) predsednik Nicolae Ceausescu 1- avtokracija z nepotizmom (svoje ljudi postavlja na oblast) 2- tajna policija Securitate 3- prebivalstvo v strahu in bedi b) decembra 1989 demonstracije v Temišvaru, Bukarešti c) oblast prevzamejo navidezno reformirani komunisti Fronta narodne rešitve d) demonstracije se nadaljujejo zakonca Ceausescu obsojena in usmrčena 6. SOVJETSKA ZVEZA a) Gorbačov perestrojka ni dala pričakovanih gospodarskih sadov, zato mu podpora pada b) po poskusu državnega udara ortodoksnih komunistov avgusta 1991 sovjetske republike razglašajo neodvisnost; septembra 1991 tudi Rusija c) Gorbačov decembra 1991 odstopi, nasledi ga Boris Jelcin (dal je zatreti državni udar), SZ preneha obstajati 1. januarja 1992, njena naslednica je Rusija 7. Kitajska a) vsi poskusi demokratizacije propadejo pokol demonstrantov na Trgu Nebeškega miru v Pekingu spomladi 1989 b) Kitajska ostane komunistična z uvedbo tržnega gospodarstva, ki je najhitreje rastoče na svetu Poljska Madžarska Nemčija NDR Češkoslovaška Romunija Sovjetska zveza dejavnik (vzrok) padca komunizma za vse: Umik sovjetske vojske (ne bo posredovala), perestrojka, glasnost sindikat Solidarnost leta 1980 in 1988 kdaj se konča komunizem razmere po koncu komunizma 1989 pogreb Nagyja beg Nemcev čez Madžarsko in Avstrijo, padec zidu, trd sistem Honeckerja trd nadzor komunistov po praški pomladi Demonstracije proti Ceausescovemu sistemu neuspešne reforme Gorbačova in državni udar 1989 Novembra 1989 Na volitvah zmaga Solidarnost, prevzame oblast demokratizacija Združitev obeh Nemčij 1989 žametna revolucija 1993 žametna ločitev Božič Zavlada Havel (postane predsednik ČS) Poskusi demokratizacije, neuspešni zavlada Jelcin, razpad SZ ostane Rusija 122

123 Vojne v nekdanji Jugoslaviji 1. Začetek konca Jugoslavije a) ostra mednacionalna nasprotja že v SFRJ, zlasti po Titovi smrti 1980 na Kosovu b) izoblikujejo se različni pogledi na prihodnost Jugoslavije c) pojavijo se nacionalistični demagogi 1- Slobodan Milošević 2- Franjo Tuđman in HDZ 3- namesto zahtev po demokratizaciji, so imeli nacionalne zahteve 1991 mednacionalna nasprotja prerastejo v vojne 2. Srbija a) voditelj Milošević b) podpora jugoslovanske zvezne vojska JLA (večina srbov) c) prizadevali za ohranitev Jugoslavije, ki bi bila centralistično urejena, vodilno vlogo bi imela Srbija d) 1991/1992 razpad Jugoslavije na 5 držav (Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija, Zvezna republika Jugoslavija) 3. Slovenija a) razglasitev neodvisnosti Slovenije (Dan državnosti) in Hrvaške b) napad JLA na Slovenijo 10 dnevna vojna, razmeroma neboleč prehod v neodvisnost, saj ni Srbov c) umik enot JLA jeseni 1991 iz Slovenije d) JLA poseže v vojno na Hrvaškem, saj srbska manjšina zahteva priključitev k Srbiji 4. Hrvaška a) JLA na Hrvaškem pomaga srbski manjšini v Krajini in Slavoniji 2- do konca 1991 so srbske enote s pomočjo JLA zasedle skoraj 1/3 hrvaškega ozemlja -Vukovar novembra 1991 pride v srbske roke- in razglasijo Republiko Srbsko krajino 3- z zasedenih območij so izgnali Hrvate 4- sklenjeno je krhko premirje b) mednarodna skupnost prizna neodvisnost nekdanjih Jugoslovanskih držav 2- varnostni svet OZN na Hrvaško napoti mednarodne mirovne sile za I. nadzor nad premirjem II. razorožitev Srbov III. vrnitev pregnanega hrvaškega prebivalstva na območje Krajine in Slavonije 3- neuspeh modrih čelad 4- ZDA prepustijo reševanje Jugoslovanskega problema EU 5. Bosna in Hercegovina a) Jugoslavija v malem b) pripadniki treh večjih narodov 1- Bošnjaki/Muslimani 44% 2- Srbi 33% 3- Hrvati 17% 123

124 c) Marec 1992 Hrvati in Bošnjaki izglasujejo neodvisnost BiH, bosanski Srbi napovejo vojno d) s pomočjo jugoslovanske/srbske vojske začnejo ustvarjati»republiko srbsko«e) Sarajevo obkolili in obstreljevali f) 1993 vojna tudi med Bošnjaki in Hrvati 6. Etnično čiščenje nasilno izganjanje civilistov drugih etničnih skupin a) Srbi so izvajali množične umore, posilstva, mučenja, deportacije Bošnjakov b) število žrtev in beguncev 1995 krepko čez 2 milijona 7. Intervencija OZN a) 1993 OZN poskuša obvarovati Bošnjake pred srbskim genocidom b) vzpostavi»varovana območja«v Srebrenici, Žepi in Goraždu c) že prej napotila modre čelade v BiH d) proti Srbiji uvede gospodarske sankcije e) brez uspeha 8. Srebrenica a) 1994 mednarodna skupnost se odloči za ostrejše ukrepe b) letala NATA bombardirajo srbske vojaške položaje in preskrbovalne poti c) julij 1995 srbski genocid nad Bošnjaki blizu Srebrenica srbska vojska pod vodstvom Ratka Mladića pobije 8000 neoboroženih Bošnjakov 9. Konec vojn a) 1995 velika protiofenziva hrvaške vojske( Oluja) v Slavoniji in Krajini (zločini nad Srbi) b) poleti 1995 Hrvaška znova nadzoruje celotno ozemlje države beg krajinskih Srbov c) začetek protiofenzive hrvaške in bošnjaške vojske v BiH + pomoč NATA d) prisilijo Srbe k pogajanjem o sklenitvi miru 10. Daytonski sporazum a) November 1995 S. Milošević, F. Tuđman in A. Izetbegović b) BiH mednarodno ostane ena država, razdeljena na federacijo Bošnjakov in Hrvatov (51%) in Republiko srbsko (49%) c) Begunci dobijo pravico do vrnitve v njihove domove d) Svoboda gibanja po vseh državi e) OZN odpravi gospodarske sankcije proti Srbiji 11. Kosovo a) Milošević še vedno nadzoruje preostanek Jugoslavije (Zvezna republika Jugoslavija) b) stopnjuje se zatiranje Albancev na Kosovu oborožen odpor in ustanovitev Osvobodilne vojske Kosova c) ZDA in partnerice hočejo posredovati, a v VS OZN nasprotujeta Rusija in Kitajska d) 1999 po množičnih pobojih Albancev NATO napove (brez soglasja OZN) vojno beograjskemu režimu e) NATO z letalskimi napadi resno poškoduje Srbiji Junij 1999 srbske sile se umaknejo iz Kosova f) 2008 razglasitev neodvisnosti Kosova le delno mednarodno priznan 12. Usoda Miloševića a) izgubi na predsedniških volitvah v Srbiji leta 2000 b) ne prizna poraza upor ljudskih množic, ki ga prisilijo k odstopu c) nova srbska vlada ga aretira in izroči Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu, umre

125 Konec dveh Evrop? 1. Obdobje tranzicije za države V bloka a. iz avtoritarnega sistema v demokracijo b. iz socialističnega planskega gospodarstva v tržni kapitalizem 2. Težave vzhodnih držav a. politični problemi b. gospodarski problemi 1- inflacija 2- propadanje nekonkurenčnih podjetij c. brezposelnost, katere komunizem prej ni poznal 3. Države a. Nemčija združitev, obojestransko nezadovoljstvo (Osiji) 2- velika oslabitev evropskega finančnega sistema( V marko so menjali v razmerju 2:1 z Z marko, čeprav je bilo prej predlagano razmerje 4:1) b. Druge komunistične države 1- pričakovale dvig življenjskega standarda 2- prišlo je do ostrega razslojevanja družbe 3- obžalovale izgubo komunizma in s tem socialne varnosti 4. Vstop v EU a. velika želja nekdanjih komunističnih držav je vstop v EU, saj bi 1- oživile svoje gospodarstvo 2- se hitreje modernizirale 3- stabilizirale in demokratizirale notranjo politiko b. veliki problemi ob vstopu, saj te države nimajo izkušenj z demokracijo in politično kulturo; prevladuje nizka politična odgovornost, izvoljeni predstavniki na volitvah vzamejo svoj položaj oblast, kot svojo last! 5. Evropska skupnost se preimenuje v Evropsko unijo v Maastrichtu na Nizozemskem februarja Lastnosti: a. skupna gospodarska politika b. skupna denarna politika (Evropska monetarna unija in Evropska centralna banka) c. sodelovanje v zunanji in varnostni politiki d. sodelovanje v notranji politiki in pravosodju 6. Širitev proti vzhodu in pogoji za vstop v EU 1- stabilna demokracija 2- spoštovanje človekovih pravic 3- konkurenčno tržno gospodarstvo 4- sposobnost prevzemanja pravnega reda, ki velja v Evropski uniji 7. Evropska unija a. Skupna denarna valuta 1- Evropska denarna unija (EMU), njen najvišji organ je Evropska centralna banka s sedežem v Frankfurtu začelo uporabljati prvih 11 držav EU skupno denarno valuto, Slovenija leta 2007 b. Schengensko območje 1- odprte meje med državami 125

126 vstopi prvih sedem držav Terorizem 1. Terorizem a) je uporaba nasilja za dosego političnih ciljev b) izraz terorizem izhaja iz obdobja jakobinske diktature v francoski revoluciji veliki teror c) razlika z navadnim bojevanjem nasilne akcije, ustvariti ozračje strahu v širši javnosti d) kraji in tarče 1- množični kraji železnice, letala veliko ljudi 2- tarče, ki simbolizirajo moč (veleposlaništva) e) glavni namen je vzbuditi strah za dosego sojih ciljev in prisiliti voditelje k ukrepom v prid njihovim ciljem f) skupna značilnost teroristov predstava o pravičnosti terorističnih idej g) učinkovitost terorizma narašča 1- sodobno in množično orožje 2- pomembni so mediji 2. Vrste terorizma 1- nacionalni oz. terorizem narodnih manjšin (IRA, ETA) 2- verski terorizem 3- levičarski 4- desničarski 5- anarhistični 6- državni vojska, policija, tajne službe 3. Zgodovina terorizma 1-1. stoletje v Judeji, ko se judovska ločina verska skupnost (Zeloti) uprejo Rimljanom 2-»veliki teror«francoskih jakobincev od poletja 1793, 14 mesecev vladanja stoletje ruski anarhisti proti caristični vladi uboj carja Aleksandra II. 4- ZDA po državljanski vojni ( ) Ku Klux Klan 5- junij 1914 Mlada Bosna povod za 1. svetovno vojno 6- med obema vojnama nacistična Nemčija, fašistična Italija, stalinistična Sovjetska zveza atentat hrvaških ustašev in VMRO na jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseillesu 4. Vrste terorizma a) verski terorizem po 2. svetovni vojni razmah terorizma na bližnjem vzhodu 1- islamisti hočejo odstraniti vse zunanje vpliva v državah Bližnjega vzhoda sveta vojna (džihad) 2- Palestinci proti Izraelcem PLO (Arafat) 3- Hezbolah (Libanon), Hamas (Palestina), Al Kaida (mednarodna) b) sedemdeseta leta 20. stoletja 1- levičarski terorizem (radikalna levica) I. Frakcija Rdeče armade (RAF) v Z Nemčiji II. Rdeče brigade v Italiji ugrabitev Alda Mora 2- desničarski terorizem neonacisti, neofašisti»črni terorizem«c) nacionalistični terorizem ali terorizem narodnih manjšin 126

127 1- ekstremne skupine želijo osvoboditi narod ali etnično skupnost in ustanoviti samostojno državo (atentati, ugrabitve, samomorilski napadi) 2- Irska republikanska armada (IRA) v VB (S Irski) 3- Baskovska domovina in svoboda (ETA) v Španiji 127

128 PRAZGODOVINSKA IN ANTIČNA KULTURA DEDIŠČINA NA TLEH DANAŠNJE SLOVENIJE 3. obvezna tema SLEDI PRAZGODOVINSKIH NAJDB - - najdbe iz paleolitika so na Slovenskem redkost, zlasti iz starejšega (omejene na pivško kotlino Betalov spodmol, znane tudi Divje babe (koščena piščal neandertalec) več je najdb iz mlajšega paleolitika (Potočka zijalka - koščene konice za sulice, koščena igla, piščal) leta 1938 so pri gradnji mostu v Nevljah pri Kamniku našli okostje mamuta najdbe iz mezolitika (Dedkov trebež, Škofljica Breg) najstarejša neolitska vas izvira iz približno leta 4800 p.n.š. (Col pri Čatežu ob Savi) pomembno najdišče je tudi Ajdovska jama pri Nemški vasi (nekropola in svetošče) sredi 4. tis.p.n.š. se k nam razširi bakrena doba (Ljubljansko barje koliščarska naselja) najstarejše kolišče je Resnikov prekop uporabo bakra dokazujejo nahajališča bakrove rude (Posavje, Cerkno- Škofja Loka Žiri) ter valjasti nastavki za mehove, kalupi za ulivanje itd. uveljavijo se poklici: predilci, tkalci, kovači bronasta doba se pojavi med 2200 do 800 p.n.š. (Dolenjska, Štajerska, Prekmurje) v srednji bronasti dobi se pojavijo kaštelirje = s kamnitimi obzidji utrjena naselja na vzpetinah ali gričih (Debela griža, Škocjan) v V Sloveniji se v tem času uveljavi izraz kultura gomil, saj so umre pokopavali v gomile, vendar jo izpodrine v pozni bronasti dobi pokopavanje v žarah kultura žarnih grobišč železna doba se deli na starejšo ali HALŠTATSKO in mlajšo ali LATENSKO halštatska (po najdišču Hallstatt, p.n.š.): gospodarski in kulturni razcvet, zlasti na Dolenjskem, kjer so nahajališča železove rude življenje v halštatski družbi (str ) in razvoj situlske umetnosti (situla iz Vač) latenska (La Tène nosilci Kelti) PRED PRIHODOM RIMLJANOV KELTI in LATENSKO OBDOBJE - Latensko obdobje se prične sredi 5. st. p.n.š. nosilci kulture so KELTI (skupno ime za prebivalce onstran Alp, ki so prišli v stik z italskim svetom). 128

129 - Latenska kultura se je razvijala med Marno in Karpati. Prva omemba v pisnih virih 6. st.p.n.š. V 3. st.p.n.š. se Kelti pomešajo s halštatskim preb. utrdi se LATENSKA KULTURA. Nastanejo skupnosti (mokronoška (Dolenjska), idrijska (Posočje), viniška (Bela krajina), notranjsko kraška (Notranjska in Kras), katere nosilci so številna keltska plemena NORIKI (največji razcvet), TAVRISKI, KOLAPIJANI, JAPODI... imena plemen, ki so živela na slovenskem ozemlju: Noričani (Koroška, del Štajerske), Tavriski (Gorenjska, del Štajerske), Latobiki, Karni (Karnijske Alpe, Kras), Veneti (Furlanska nižina, Vipavska dolina), Histri (Istra), Japodi (Notranjska, Lika) Vir A Naselitev keltskih plemen - Vojska: drzni bojevniki, bojevniki na vozovih, konjih, čelada z zatilnim ščitnikom ter naličnicami in ščit, dvorezni meč, sulica Ženske skrbele za dom in družino, bogat nakit (FIBULE za spenjanje plaščev). Keltsko ozemlje proti koncu 1.st. p.n.š. osvojijo RIMLJANI plemena so se ukvarjala z poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom čez osrednjo in V Slovenijo je vodila»jantarjeva pot«1, ki je Italijo povezovala z Baltikom Iliri so talili rudo (jamaste peči), Kelti so postopek izpopolnili trgovanje (noriško železo ferrum Noricum) 1 Jantarjeva pot trgovska pot, ki je v rimskem času vodila od Vindobone (Dunaja) proti Akvileji (Oglej) in po kateri so od Baltika prevažali mehko smolo, imenovano jantar. 129

130 - Grki so s slovenskim ozemljem navezali skromne trgovske stike (halštatsko obdobje) ter občasno zahajali v naš prostor. Najpogosteje so uvažali keramiko, ki so jo našli v železnodobnih središčih (npr. Magdalenska gora pri Grosuplju, Stična itd.). Vpliv grške umetnosti na obstoj situlske umetnosti. Mitološka izročila MIT O ARGONAVTIH Vir B Argonavti so bili pogumni mornarji in vojščaki, ki so pod poveljstvom Jazona z ladjo Argo odpravili iskati zlato runo. Argonavti so iz Grčije odpluli v Črno morje, kjer je Jazon ukradel zlato runo. Besen kralj jih je hotel kaznovati za krajo runa, vendar so se argonavti umaknili pred zasledovalci iz Črnega morja, po Donavi pluli do Save, nato pa po Savi do Ljubljanice. Pri Vrhniki so ladjo razstavili in jo po kopnem pretovorili do Jadranskega morja. Od tod je del posadke odplul domov, drugi del pa naj bi tam ostal in ustanovil Pulo. Ta mit naj bi se izoblikoval v 3. st. pr.n.š. RIMSKA OSVAJANJA - pomemben je bil vojaško-strateški položaj naših krajev (zlasti kraški prehodi) rimsko osvajanje se prične z istrsko vojno (2. st.p.n.š.), doseglo vrh v ilirskih vojnah (1. st.p.n.š.) in se končalo po dalmatinsko panonskem uporu (1. st.) Rim razširi oblast na celotno slovensko ozemlje! Rim je zaradi številnih groženj ter gospodarsko-vojaških interesov leta 181 p.n.š. ustanovil trdnjavo in latinsko kolonijo Aquileio - AKVILEJA (Oglej)2, ki postane sčasoma izhodišče za osvajanje predalpskega prostora na slovensko ozemlje so Rimljani sprva prihajali le kot trgovci, postopoma pa so začeli slovensko ozemlje tudi osvajati (od 2.st.p.n.š.) strateški razlogi za osvajanje ozemlja: varnostni pomen (varovanje meje pred vpadi germanskih ljudstev), izhodišče za širjenje rimske oblasti UPRAVNA RAZDELITEV SLOVENSKEGA OZEMLJA - Rimljani so osvojena območja uredili kot province3 in jih postopoma vključevali v Rimski imperij na slovenskem ozemlju so ustanovili province: o X. REGIJA - VENETIA ET HISTRIA : zahodna in osrednja Slovenija z Ljubljansko kotlino (pripada Italiji) o PANONIJA: Dolenjska z Belo krajino, Pomurje in Prekmurje o NORIK: Ta provinca je obsegala večji del Štajerske in Koroško, Celeja z okolico 2 Oglej ali Aquileia- ime izhaja iz predrimskega imena reke Nadiže (Aquilis) in se ujema s simbolom Rimskega cesarstva (orlom). Kasneje je mesto postalo pomembno starokrščansko versko in kulturno središče. 3 Provinca osvojeno območje v Sredozemlju, Mali Aziji in Severni Afriki, kjer so upravo prevzeli visoko rimski uradniki. 130

131 Vir C Upravna razdelitev slovenskega ozemlja ROMANIZACIJA IN KOLONIZACIJA - prvi rimske državetega s slovenskim so bili trgovske nato pa so za se»tisti, ki stiki so bili nedavno odklanjaliprostorom rimsko govorico, so si narave, zdaj prizadevali 4 vplivi romanizacije širili s pomočjo vojakov, uradnikov, popotnikov, veteranov, umetnostjo govorništva. Od zdaj naprej je tudi naša noša pridobila na ugledu in ljudje so obrtnikov pogosto nosili togo. Počasi so poiskali mikavnost razkošja: strebrišča, kopališča, slastne s pojavom romanizacije se je slovenski prostor vključil v antično sredozemsko pojedine «kulturno območje (podrejena ljudstva so prevzemala rimsko materialno in duhovno kulturo) - hitro romanizacijo domačega prebivalstva so omogočili in pospeševali gradnja mest (URBANIZACIJA), mestna uprava z latinskim jezikom, napredek v gospodarstvu in priseljevanje italskega prebivalstva - romanizacija se je uveljavila ob koncu 2 st. - najhitreje se je razvila v mestih, ker je bilo tam največ rimskega prebivalstva, prav tako pa je vse več meščanov pridobilo državljanske pravice - državljanske pravice so podeljevali postopoma; cesar Karakala leta 212 podeli državljanstvo vsem svobodnim državljanom rimskega imperija - Rimljani so razvili z osvajanji tudi PROVINCIALNO KULTURO, ki se kaže predvsem v kultih, gospodarskih dejavnosti in oblikah kmetijstva. - TRGOVSKI STIKI izrednega pomena pri širitvi romanizacije so bili trgovski in vojaški stiki močno trgovsko središče je bil Nauportus - rečno pristanišče (Vrhnika), ki je že pred koncem rimske republike postala trgovsko oporišče (trgovanje s Siskom) Vrhnika je bila trgovsko naselje s prikritim vojaškim pomenom, naselje je bilo močno utrjeno, obzidano ter notranjim zemljiškim nasipom Rimljani so imeli tržne prostore in skladišča tudi ob obeh bregovih reke Ljubljanice med slovenskim ozemljem in Rimskim cesarstvom je potekalo trgovanje z noriškim železom, živino, kožami, medom Vir D 4 Romanizacija širitev rimskega vpliva (kulture in jezika) na Apeninskem polotoku in v Sredozemlju (med neromanska ljudstva) 131

132 Claustra Alpium Iuliarum - - v 3 st. je začel nastajati nov obrambni sistem zapornih zidov med Julijskimi Alpami in Reškim zalivom CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM, ki je bil le del večjega obrambnega sistema, ki je segal vse do Kvarnerja. Njegovi središči sta bili Castra Ajdovščina in Ad Pirum Hrušica. za obrambo so bile zgrajene tudi številne nove trdnjave (prehodni kraji), dokončno podobo pa so pridobile tudi kraške zapore (nekaj metrov visok zid). Ponovi in zapiši razlago pojmov ter pri pojmu, kjer je možno zapiši primer iz slovenskega ozemlja: KOLONIJA: MUNICIPIJ: ZAVEZNIŠKO MESTO: PROVINCA: MAGISTRATURA: Oznaka rimskih in slovenskih imen mest: EMONA LJUBLJANA PEOTOVIO PTUJ CELEIA CELJE AD PIRUM HRUŠICA CASTRA AJDOVŠČINA NAUPORTUS VRHNIKA LONGATICUM LOGATEC ATRANS TROJANE CARNIUM KRANJ TERGESTE TRST NEVIODUNUM DRNOVO PRI Za domačo nalogo si izberi tri antična slovenska mesta in jih na kratko opiši! RAZVOJ GOSPODARSTVA - KMETIJSTVO najboljšo zemljo so Rimljani ob prihodu na slovensko ozemlje vzeli domačinom in jo podarili rimskim naseljencem in veteranom, precej pa jo je ostalo tudi v lasti vladarja nekdanji lastniki, ki so zemljo obdržali, so morali plačevati zemljiški davek 132

133 - - - poleg drobne kmečke posesti so nastajali tudi latifundiji5 (Norik) zaradi pomanjkanja delovne sile se v obdobju principata razvije kolonat Rimljani so v kmetijstvu uvedli določene novosti: a. uvajali so intenzivno poljedelstvo b. motiko in ralo je začel izpodrivati plug c. menjavanje posevkov ali dvoletno kolobarjenje d. krčenje gozdov in izsuševanje močvirja poveča se obdelovalna površina e. uvedba vinske trte, sadjarstva, vrtnarstva, oljarstva poleg poljedelstva so se ukvarjali tudi z živinorejo: meso, mleko, volna OBRT obrt in trgovina sta se razvijali zlasti v mestih prevladovala je mala zasebna obrt nad večjimi delavnicami, ki jih poznamo v lončarstvu in opekarstvu na Ptuju, v Ljubljani ter Drnovem ter v kamnolomih marmorja na Pohorju (za potrebe rimskega gradbeništva in obrti) lončarstvo in kamnoseštvo je bilo razvito že pred prihodom Rimljanov, ki pa so v naš prostor vnesli lončarsko kolo obrtniki so se združevali v obrtniška združenja - collegia pomembna dejavnost je postalo tudi rudarstvo (Koroška, okolica Bohinja taljenje noriškega železa) ostale obrti: mizarstvo, kovaštvo, tekstilna obrt, usnjarstvo, kožarstvo TRGOVINA promet je potekal po cestah in rekah, uporabljali so tudi že nekatere prelaze (Ljubelj, Jezersko) in reke (rečna trgovina Nauportus) za lažjo plovbo so Rimljani regulirali Ljubljanico med uvoznimi artikli so se našli zlasti pečatna keramika, amfore za shranjevanje, dišavnice, kakovostna vina, sol, medtem ko so izvažali les, smolo, olje, rudo, kovine CESTNO OMREŽJE na naših tleh je potekalo javno omrežje, ki je v obliki cestnega križa prečkalo Slovenijo in povezovalo glavna središča potekale so glavne (via publica) in stranske (via vicinalis) poti ceste je vzdrževala država z davki in dajatvami prebivalcev, bile so tlakovane poleg javnih cest so gradili tudi krajevne in zasebne ceste. Vir E Cestno omrežje 5 Latifundija (lat. latus fundus velika posest): velike zemljiške posesti, ki so jih sprva obdelovali sužnji 133

134 NASTANEK PROVINCIALNE KULTURE6 TER ANTIČNA MESTA - sredozemska antična civilizacija je slonela na mestih, ki so imela teritorialno upravo in strateški pomen, hkrati pa so bila gospodarska in kulturna središča mesta so bila središče romanizacije, obdana so bila z obzidjem središče mesta je predstavljal forum ali rimski trg, ki je bil obdan z upravno-sodnimi stavbami poleg mestnega jedra so mesta obsegala še podeželje oz. ager, kjer so bili veliki kmetijski obrati (villae rusticae) zunaj mestnega obzidja je bil prostor za gospodarske dejavnosti večina naselij na Slovenskem je imela status municipija, najpomembnejši med njimi pa status kolonij (Emona za časa Avgust iz legijskega tabora kot Colonia Iulia Emona, Peotovio Trajan) najpomembnejša mesta na Slovenskem so bila Emona, Poetovio in Celeia mestno upravo je vodila skupščina, sestavljena iz premožnih meščanov z zemljiško posestjo, na skupščini so volili mestne uradnike arheološka dediščina: ostanki rimskih cest in utrdb (Ajdovščina, izgradnja avtoceste) nagrobni napisi, kipi (Emonec: Ljubljana, mitreji: Ptuj) ostanki mest rimska nekropola: Šempeter v Savinjski dolini Orfejev spomenik sramotilni steber ali pranger v srednjem veku EMONA - emonsko obzidje (8m) več mestnih vrat osrednji prostor: forum stanovanjski prostori so bili od 2.st. dalje ogrevani stensko slikarstvo Cloaca Maxima kanalizacija POETOVIO - ugodna strateška lega Orfejev spomenik ptujski mitrej7 (ob vznožju ptujskega gradu): čaščenje od 3.st. dalje 6 Provincialna kultura: spoj rimske kulture s prvinami staroselske kulture v rimskih provincah 7 Mitrej: svetišča posvečena sončnemu bogu Mitri (tudi bog dobrote in svetlobe), upodabljali so ga z belim bikom, ki naj bi ga ujel in žrtvoval ter s tem odrešil svet. Verovali so v posmrtno življenje ter, da pravični pridejo v raj, krivični pa v pekel. Poleg Ptuja je najdišče tudi v Rožancu pri Beli Krajini. 134

135 DUHOVNA KULTURA - - duhovno podobo naših krajev v antiki je možno razbrati iz redkih pisnih virov (nagrobniki), predvsem pa s pomočjo arheološkega gradiva na našem ozemlju so častili grško-rimski panteon, polbogovi (Herkul) in druga božanstva Rimljani so dovoljevali tudi čaščenje lokalnih staroselskih božanstev, v kombinaciji z rimskimi npr. mitraizem na Ptuju in v Beli Krajini MITRAIZEM: odrešenjski kult, ki se preko vojakov skrivoma širi iz V; verovanje poudarja posmrtno življenje in monoteizem k nami se širi tudi KRŠČANSTVO o začetkih ni veliko znanega, so pa razširjene legende o mučencih (Maksim Emonski) prva krščanska skupnost je bila organizirana na Ptuju (o koncu 3.st. naj bi na tem območju deloval škof in mučenec Viktorin Ptujski (pisec cerkvenih spisov) krščanstvo se je k nam širilo iz Akvileje, deloma tudi iz Sirmiuma (Sremska Mitrovica) v nasprotju z mitraizmom se je krščanstvo obračalo na množice, sprva je bilo omejeno le na mesta in okolico (podeželje je ostalo pogansko) spopadi med krščanstvom in poganstvom: velika bitka pri Frigidu (območje Vrhpolja pri Vipavi) 5./ leta 391 je Teodozij uzakonil krščanstvo kot edino dovoljeno vero Rimskega cesarstva spopad med Teodozijem in Evgenijem (samooklicani zahodni cesar, ki je imel pristaše zlasti v poganski Italiji) zmaga Teodozija (močan veter, prevelika samozavest Evgenijeve vojske, Teodozijeve molitve, sončni mrk) cesar Evgenij je v boju padel, Teodozij pa zbolel (umrl je leta 395 v Ogleju) zadnjič Rimsko cesarstvo kot enotni imperij leta 395 razpade na dve polovici (med Teodozijeva sinova Arkadij je dobil V, Honorij pa Z) naši kraji se omenjajo tudi v boju proti herezijam (asketi iz Emone, ki jih povezujejo s Hieronim prevod Biblije v latinščino) Vir F Prepoznaj sledeče arheološke ostanke! Zapiši, kaj predstavlja in kje se nahaja! 135

136 POZNOANTIČNO OBDOBJE NA SLOVENSKEM - - v 3.st. zajame Rimsko cesarstvo kriza za slovensko ozemlje je v tistem času značilno: poveča se strateški pomen slovenskega ozemlja (prizorišče spopadov med V in Z, prehodno območje, obrambni sistem vdori tujih ljudstev) prevlada krščanstva spremeni se naselbinska kultura sledi delitev Rimskega imperija na dva dela (395), slovensko ozemlje sodi pod zahodni del (gl. mesto Ravena) preseljevanje Germanov in Slovanov: zmanjševanje števila domačega prebivalstva opuščanje poljedelstva obrti in trgovine znova prevladuje živinoreja nastanek gradcev (utrdb), v katere so bežali predvsem revnejši (ostanki gradcev v Ajdni pri Žirovnici, Ajdovski gradec pri Vranju, Kučar pri Podzemlju ) v višinska naselja se je preselila cerkvena organizacija Vir G Ajdna 136

137 2. maturitetna tema iz slovenske zgodovine:razvoj ZGODOVINSKIH DEŽEL IN SLOVENCI Naše ozemlje v poznoantičnem obdobju 1. V 3.st. je zajela Rimski imperij (RI) kriza, ki je vplivala tudi na razmere pri nas. Rimljani so v času cesarja Dioklecijana, na kraških prehodih zgradili obrambni sistem Claustra alpium Juliarum, saj so se umikali iz Podonavja. 2. Naše ozemlje je postalo prizorišče spopadov med V in Z RI, saj je v Vipavski dolini(pri Ajdovščini) potekala bitka pri Frigidusu, kjer je leta 394 zmagal rimski cesarteodozij, in s tem krščanska vera. Premagal je poganskega cesarja Evgenija. K zmagi naj bi odločilno prispevala kraška burja. 3. Konec 4.st. je zmagovalec bitke Teodozij, razdelil Rimski imperij na dva dela, med dva sinova, po črti Beograd- Kotor- Velika Sirta. Naše ozemlje je prišlo pod Z RI. 4. Leta 375 so v Evropo vdrli Huni in povzročili preseljevanje Gotov. Napadali so tudi rimska mesta na našem ozemlju. Tako so 452 porušili Ljubljano ali Emono in Oglej ali Akvilejo. Čez naše ozemlje so se selili v južno Galijo in Hispanijo zahodni Goti. Vzhodni Goti ali Ostrogoti so pod vodstvom Teoderika vpadli v S Italijo, kjer je vladal rimski federat Odoaker. Z njim so se spopadli v Mostu na Soči 489 in ga premagali. Ustanovili so svojo Ostrogotsko ali Vzhodno gotsko državo, ki je obsegala Apeninski polotok in Z Balkan- prestolnica v Raveni. 5. Na prazen prostor v Panoniji in Podonavju so se po propadu Hunske države naselili germanski Langobardi, ki so sklenili zavezništvo z Bizancem, premagali Gepide in se 568 čez naše ozemlje selili v S Italijo. Naselitev Slovanov v predalpski prostor Zastri čas Slovanov ( pol ure- srednji vek) 1. V vzhodne Alpe so okoli leta 550 prodrle zahodnoslovanske skupine( izza Karpatov, kjer je bila njihova pradomovina), ker je bil ta prostor po odhodu Langobardov prazen, je privabil tudi Slovane iz juga. Tako se v predalpski prostor naselita dve skupini Slovanov( Z in J). Njihovo preseljevanje so sprožili Obri ali Avari. 2. Prostor poselitve Slovanov v V Alpah je meril kar km 2. Na vzhodu je bila meja Panonska nižina, na Z langobardski limes in izviri Mure, Drave, na J Kolpa, na S Donava in Dunaj 3. Eden najpomembnejših zgodovinskih virov za ta čas je Zgodovina Langobardov, ki jo je napisal Pavel Diakon. 4. Slovani so poselili Istro v 7.,8.st. zaradi (prve faze) nemške kolonizacije. 5. Odnos Slovanov do sosedov: z Bavarci in z Langobardi so se bojevali. Langobardom so odvzeli Goriška Brda in Beneško Slovenijo. Slovani so bili z Avari v Obrsko-slovanski zvezi, kasneje pa zveza propade. 6. Odnos Slovanov do staroselcev- romaniziranih keltskih plemen( Karni, Japodi, Tavriski..)Staroselce so Slovani imenovali Vlahi. Staroselce so pobili ali zasužnjili, porušijo njihova mesta in del staroselcev se umakne v refugije (gradec, gradišče),ali proti morju, krščanstvo izgine oz. se obdrži v refugijih. Slovani so prevzeli od staroselcev planšarstvo, poljedelstvo (dvoletno kolobarjenje), krajevna imena ( Savus- Sava ), sadjarstvo, vinogradništvo, tehniko izdelave stekla. 137

138 Karantanija 1. kneževina v Vzhodnih Alpah (samostojna kneževina-pol vazalna frankovska kneževina-navadna frankovska grofija) 1. Slovani so po prihodu v V Alpe živeli skupaj z Obri ali Avari v Obrsko-slovanski plemenski zvezi a) neenakopravni odnosi( Slovani pehota, Obri konjenica, poveljniki v skupni vojski) b) razpad zveze, ko jih porazijo Bizantinci v Bizancu (626 n.št.) 2. Nato so se Slovani povezali v Samova plemensko zvezo a) nastala zato, ker so Obri/Avari napadali Slovane, ogrožali so jih tudi Franki b) v plemensko zvezo jih poveže frankovski trgovec Samo c) središče te zveze je severno od Donave d) po Samovi smrti je zveza razpadla ogrožajo jih zopet Obri 3. Nad večino Slovanov so oblast obnovili Obri, samostojnost so obdržali le Slovani ob zgornji Muri in Dravi, ki so se imenovali Karantanci 4. Karantanija a) vodil jo je knez, prvi znani je bil Valuk bila je kneževina b) njeno središče je bil Krnski grad na Gosposvetskem polju 5. Karantanska družba 138

139 a) družbo je vodil knez, najprej je bil vojaški poveljnik, nato dobi veliko pristojnosti; oblast so mu predali z obredom ustoličevanja, ki je potekal na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju; ustoličevali so ga kosezi, izbrali so ga iz knežje družine, saj postane njihov položaj deden b) knezu so podrejeni 1- knežja družina 2- vojaško plemstvo 3- kosezi sodelovali so pri ustoličevanju kneza, spremljevalci kneza, imeli so svoje sodstvo, zakone, pravo, pravica do nošenja orožja, do konja (ko Karantanija izgubi samostojnost del kosezov pride med plemiče, večji del pa med kmete) 4- svobodni člani vaških skupnosti (kmetje) 5- patriarhalni sužnji vojni ujetniki, potomci staroselcev, zato so jih imenovali tudi krščeniki (živeli so v vaseh, več vasi se je povezalo v župo, ki jih vodi župan) 6. Pokristjanjevanje Karantancev in delna izguba samostojnosti a) sredi 8.st. (743 n.št.) začnejo Karantance ogrožati Obri, zato knez Borut prosi za pomoč Bavarce, ki so bili takrat že pod frankovski nadoblastjo. Skupaj odvrnejo obrsko nevarnost, vendar mora knez Borut poslati na bavarski dvor kot talca sina in nečaka Gorazda in Hotimirja, ki ju pokristjanijo. b) leta 743 n.št., ko se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, je Karantanija izgubila delno samostojnost, postala je pol-vazalna frankovska kneževina; frankovska nadoblast se kaže v tem, da mora karantanskega kneza potrditi frankovski vladar (Pipin Mali potrdi Gorazda) c) prva pokristjanjena karantanska kneza sta bila Gorazd in Hotimir d) Karantance začnejo nato pokristjanjevati po irski misijonarski metodi in frankovski 1- irska je bila nenasilna I. škof Modest je ustanavljal cerkve (Cerkev g. Svete na Koroškem) II. posvečujejo duhovnike III. pri pokristjanjevanju in verskih obredih uporabljajo domač jezik IV. uvedejo posebno slovanska desetino (nižja od navadne) V. obdržali so slovanske bogove (postanejo svetniki) in obrede, dali so jim le krščansko vsebino 2- frankovska metoda I. Slovane v V Alpah pokristjanjujejo tudi Franki z nasilno metodo II. grozijo jim z odvzemom premoženja in smrtjo III. pokristjanjujejo v latinskem jeziku 3- Karantanci so se pokristjanjevanju upirali, dva velika upora sta bila v času kneza Hotimirja e) v začetku 9.st. se Oglej spomni, da je to področje za pokristjanjevanje pripadalo v antiki njemu, se spre z Salzburgom; spor je rešil Karel Veliki, je določil cerkveno mejo po reki Dravi (J Oglej, S Salzburg), ta meja ostane do 18.st. f) v 9. in 10.st. Alpske Slovane pokristjanjujejo iz samostanov, ki so nastali izključno z namenom pokristjanjevanja- Innichen, Molzbuhel in škofij- najbolj znana Brižin/Freising, kjer so v ta namen nastali Brižinski spomeniki 7. Upor Ljudevita Posavskega 1- po smrti Karla velikega so mejni grofje (imajo na mejah frankovske države oblast) nastopali zelo samostojno, ne upoštevajo vladarja. Po svoji krutosti je bil znan furlanski mejni grof, zato se je knez Spodnje Panonije večkrat pritožil frankovskemu vladarju. Ker pritožbe niso zalegle 818 n.št. organizirajo upor. Pridružili so se jim tudi Karantanci in Karniolci, ki so bili že v prvem letu poraženi. Karantanija je s tem izgubila vso samostojnost in postane navadna frankovska grofija frankovski vladar jo je dajal v fevd, začela se je nemška kolonizacija in germanizacija 8. Na ozemlju Karantanija nastane v 10. stol. vojvodina Koroška, kjer vlada koroški vojvoda( iz vojvodskega prestola!), ki je ravnotako simbolno sprejel oblast z obredom ustoličevanja, ki se je obdržal do 1414, ko je ustoličen zadnji koroški vojvoda Ernest Železni. 139

140 Karniola 1. Karniola je bila druga slovanska kneževina v V Alpah, ki je obsegala zgornje Posavje (Gorenjska) 2. Njeno središče je bilo v Carniu ali Kranju, ime pa je dobila po Karnih. Spodnja Panonija 1. Nastanek in ozemlje a) nastala je na začetku 9.st., ko se Franki premagali Obre/Avare b) obsegala je ozemlje med Dravo, Donavo in Rabo 2. Spodnjo Panonijo so dali Franki okoli leta 840 v fevd slovaškemu knezu Pribini a) središče: Blatenski kostel (ob Blatnem jezeru) b) Pribina postane mejni grof, Sp. Panonija je mejna grofija c) naloga: braniti Frankovski državo pred vdorom Bolgarov, Moravanov (ker je dobro branil, dobi za nagrado Sp. Panonijo v alod-trajno last) d) ker so Franki iztrebili Avare začne Pribina na to območje naseljevati Karantance, Bavarce, Slovane e) krščanstvo: v Sp. Panonijo se širi iz Salzburške nadškofije, jezik verskih obredov je latinščina 3. Pribina pade v boju z Moravani, nasledi ga sin Kocelj a) 869 n.št. se poveže z velikomoravskim knezom Rastislavom in se upre Frankom samostojnost Spodnje Panonije b) krščanstvo širita grška misijonarja Konstantin in Metod (doma iz okolice Soluna), verski obredi potekajo v slovanskem jeziku (STCSL) c) Spodnja Panonija postane center slovanskega verskega in kulturnega življenja Franki obnovijo oblast nad Sp. Panonijo, a le za kratek čas. Konec 9.st. se na to področje naselijo Madžari, ki ustanovijo svojo državo s tem ločijo Alpske Slovane od Zahodnih Slovanov. Pribina Kocelj čas vladanja n.št n.št. status Sp.Panonije mejna grofija samostojna kneževina vera krščanstvo krščanstvo širjenje vere iz Salzburg Solun Sirmij jezik obredov latinščina staro cerkvena slovanščina pisava karolinška minuskula glagolica 140

141 Alpski Slovani in Rimsko-nemško cesarstvo 1. Arnulfovo kraljestvo in nastanek Velike Karantanije a) Po Kocljevem padcu je oblast nad Sp. Panonijo in deli frankovske države poseljenimi z alpskimi Slovani( Karantanija, Karniola) dobil sin Vzhodno-frankovskega kralja Karlmana ARNULF( ponovi: Verdunska pogodba 843!) b) Za to ozemlje se med leti uporablja izraz Karantansko ali Arnulfovo kraljestvo (središče v Karantaniji Krnski grad) c) Arnulf je razširil oblast nad Bavarsko (s pomočjo karantanske vojske) in postal kralj VzhodnoFrankovske monarhije, kasneje še cesar (senior). Zato so Karantanijo od njega dobili v fevd bavarski grofje (vazali) začetki fevdalizacija d) V ½ 10.st. so fevdalizacijo zaustavili Madžari, ki so pri Bratislavi premagali Franke in dobili ozemlje od Panonije do Aniže (povzročili so propad frankovske oblasti). V osrednjo Karantanijo niso prodrli, zato se tam fevdalizacija nadaljuje. e) Oton I. Saški premaga Madžare na Leškem polju 955 ( 962 postane cesar RN cesarstva) in Franki obnovijo oblast nad alpskimi Slovani (karantansko-bavarska vojska zasede vse ozemlje od Dunaja do Jadrana) f) Po bitki na Leškem polju razpadejo vezi med Bavarsko in deželo na JV( nekdanjim Arnulfovim kraljestvom), kjer nastane posebna politična tvorba, vojvodina Koroška (ex Karantanija), na meji pa mejne krajine/marke 6 grofij ob Muri in Aniži ter krajine poveže vladar v Veliko Karantanijo. Segala je od Mure do Verone, sedež na Krnskem gradu, podrejena koroškemu vojvodi. V 2.pol. 10.st. je nastala znotraj RNC kot posebna politična tvorba. Nastala je iz več razlogov: 1- za obrambo JV meje RNC pred Madžari 2- za povezavo med J in S delom cesarstva 3- za nadzor nad alpskimi prelazi 2. Propad Velike Karantanije a) v začetku 11.st. je prenehala obstajati zaradi nevarnosti, da bi se izločila iz RNC b) po njenem razpadu so bile krajine podrejene neposredno vladarju (prej koroškemu vojvodi) c) iz vojvodine Koroške, mejnih krajin in grofij so začele nastajati zgodovinske dežele (Goriška, Štajerska, Koroška, Kranjska), krajine pa so bile osnova za dokončno uveljavitev fevdalnega reda 141

142 3. Vzpostavljanje zemljiških gospostev (ZG) -fevdalizacija a) začetki 9.st. z Arnulfom, pravi značaj v 10.st., ko so stabilne razmere v RNC( Oton Saški premaga Madžare) b) proces hitrejši S od Drave in Karavank, počasnejši na J, zaradi vpadov Madžarov so hubne vasi začele nastajati šele v 11.st. c) nastajati začnejo zemljiška gospostva-fevdi in gradovi kot središča ZG, okoli pa hube- vasi s podložniki.. Karantanska družba se spremeni iz svobodne rodovne v fevdalno (ponovi fevdne in fevdalne odnose). Staroslovanske ŽUPE propadejo. d) Zemljo je podeljeval v fevd koroški vojvoda, po 1002 pa cesar (iz vojvodskega prestolasimbol dežele Koroške), v 13. stol. pa deželni knez, plemiškim in cerkvenim fevdalcem(škofijam, samostanom) 100 km2 velika gospostva. Vladar je fevde raje podeljeval cerkvenim kot posvetnim fevdalcem, saj so bili bolj izobraženi, sposobni fevdalci in vladarjevi zaupniki, ki so znali ozemlje uporabljati in organizirati oblast sebi in vladarju v prid. Škofijska in samostanska posest ni mogla postati dedna in naslednike- škofe, opate, je imenoval vladar, zato so mu bili zvesti. e) Visoki fevdalci so uporabo svojih fevdov zaupali nižjemu nesvobodnemu plemstvu ministerialom. Ti so živeli na gradovih in opravljali vojaško in dvorno službo. Gospod jih je lahko daroval, zamenjal, odločal o njihovih porokah bili so kot stvar. V poznem srednjem veku so prešli v svobodno plemstvo, saj so izumrle nekatere stare fevdalne rodbine ali pa so si kupili plemiški naslov, kar jim je omogočal dohodek. 4. Kolonizacija je proces, ki je tesno povezan z nastankom zemljiških gospostev Na ozemlju poseljenim s Slovenci ločimo 4 faze kolonizacije( 3 faze srednjeveške kolonizacije in 4. faza je dodatna): 1-1.faza (6-9.st.) naselitev Slovanov v V Alpe I. poselijo rahlo gričevnat svet izogibajo se visokogorju, iglastemu gozdu in ravninam II. nastajati so začele vasi s tipičnim imenom SELO, slovanske hiše so se imenovale DIMNICE 142

143 III. po uporu Ljudevita Posavskega se na to področje začnejo naseljevati nemški kolonisti, Franki so jih načrtno naseljevali v V Alpe, Obdonavje in Sp. Panonijo (že Pribina) 2.faza (začetek st.) najbolj intenzivna faza kolonizacije I. notranja (presežek prebivalstva, saj več pridelajo zaradi 3-letnega kolobarjenja, in se selijo znotraj fevda) II. zunanja (naseljujejo nemške kmete na sp. Štajersko, sp. Koroško, Dravsko, Ptujsko polje) III. načrtna (načrt poselitve izdelajo zemljiški gospodje) IV. nižinska Tipična imena so Vas, Ves, Dorf, Dorfarje. 3. faza kolonizacije ( st.) I. višinska kolonizacija (nad 1000m Svinja planina, Golica, Kobansko- Kozjak, Pohorje, Mežakla, Posočje) Tipična imena vasi so Novine, Novaki, Route, Rut. II. Nastane nekaj naselij v nižini zraven tistih iz 2.faze in nosijo imena Spodnji, Zgornji, Stari, Novi. III. zunanja nemški fevdalci načrtno naseljujejo svoje koloniste iz drugih delov RNC-ja 1- Kočevska ( Ortenburžani v 14. Stoletju naselijo uporne kmete iz Turingije) 2- zgornja dolina reke Bače in Selška Sora (pri Škofji Loki) 3- Kanalska dolina (tromeja) S tem se ustvarijo nemški jezikovni otoki. 4.faza kolonizacije- dodatna faza I. Rovtarska kolonizacija- naseljevanje loškega, logaškega gospostva in Trnovski gozd. II. Kajžarska kolonizacija III. Naseljujejo se prebegi ali Uskoki (Srbi, Črnogorci), ki so bežali pred Turki 1. val- naselili so se spontano na t.i. pustote (področje, ki so ga naši kmetje zapustili, ko so se pred Turki odmaknili v mesto) 2.val naselitve Uskokov je bil organiziran po 1540, ko so jih Habsburžani naseljevali na področje Žumberaka, Marindola- obdržali so privilegije (pravoslavna vera), za Hbs so se bojevali v Vojni krajini. Dežela se vzpostavi kot domovina 1. Zemljiška gospostva so dobili vojvode, grofje, mejni grofje, cerkveni gospodje. Na svojem ZG so izvajali sodno, upravno, vojaško oblast v imenu vladarja in sebe. Imeli so pravico do svoje vojske, kovanja denarja in ustanavljanja mest. 2. Tako so si zemljiški gospodje ustvarili dinastični teritorij (oblast+fevd=dedno). Ostalo visoko plemstvo na svojem zemljiškem gospostvu ali v deželi so si podredili z vojnami, porokami, dedovanjem in nakupi. 3. V poznem srednjem veku je imel cesar le šibko oblast, zato so opravljale plemiške družine številne državne funkcije na svojem posestvu( ustanavljajo mesta, imajo pravico do kovanja denarja). Izoblikuje se dežela, ki funkcionira kot država znotraj cesarstva. Plemiči postanejo deželni knezi, ki jih je priznavalo nižje plemstvo v deželi -deželani ali deželno plemstvo. Deželni knez je deželanom priznal določene pravice, ki jih je zapisal v listino (deželni ročin-nastanek deželnega prava). Najpomembnejša pravica je bila sodelovanje v deželnem zboru. 4. Zgodovinske dežele so se izoblikovale ob koncu srednjega veka (15.st) in so se obdržale do konca 1.sv. vojne. Pri nas je prevladovala deželna zavest vse do konca 18.st. (razsvetljenstvo) oz Dežele niso bile etnične tvorbe, saj so pripadale plemiškim družinam. 5. Štajerska: a) se je prva razvila v deželo leta 1180 (prej je bila vojvodina) b) obseg 143

144 grofij ob Muri in Aniži 2- Karantanska krajina 3- Podravska krajina 4- del Savinjske krajine meja Sava c) plemiške družine, ki so imele posest: Eppensteini, Traungauci (Steyr), Babenburžani, Otokar II. Pšemysl, Celjski grofje, Habsburžani d) cerkvene posesti: Salzburška nadškofija, Krška škofija Koroška a) vojvodina postala v 2/2 10.st., dežela pa v 16.st. pod Habsburžani b) koroški vojvode Eppensteini, Spanheimi,»Hemin rod«, Tirolsko-goriški grofi, Celjski grofje, Habsburžani (1/2 14.st.) c) številne cerkvene posesti Kranjska: 1- Najprej je obsegala Kranjsko krajino, dobi še del Savinjske krajine, v 15.st. si priključi Slovensko marko s Pazinsko knežijo (notranja Istra) 2- Vojvodina postane pod Habsburžani 1364, deželna enotnost je dosežena v 15.st. 3- Plemiške rodbine: Spanheimi, grofi iz Andechsa (Kamnik), Ortenburžani, TraungauciTurjaški-Auerspergi,»Hemin rod«goriška 1- plemiška rodbina Goriški grofje, ki v 14.st. postanejo državni knezi 2- po izumrtju goriških leta 1500 dobijo njihovo posest Habsburžani Boj R. HBS in češkega kralja Otokarja Pšemisla za oblast nad našim ozemljem: V 13.st. postal vojvoda na Štajerskem češki kralj Otokar II. Pšemysl. Oblast je razširil tudi na Kranjsko in Koroško ga je premagal cesar RNC Rudolf Habsburški pri Suhih Krutih na Moravskem in podelil Avstrijo in Štajersko svojima sinovoma začetki Habsburške monarhije V tem času (13.,14.st.) se začne tudi vzpon celjskih in goriških grofov, ki si ustvarijo dinastična teritorija. Celjski grofje 1. Izhajajo iz rodu Heme Krške. Do 12.st. so se imenovali Savinjski, nato pa Žovneški. 144

145 2. V 14.st. so podedovali Celje po Vovbrških grofih je cesar RNC Friderika I. povzdignil v grofa. 3. Svoje posesti so povečevali s porokami, dedovanjem, vojnami. Povezovali so se z bosansko dinastijo Kotromanići, poljskimi Piasti, Srbi Brankovići, hrvaškimi Frankopani a) Ko je bil v RNC-ju spor med Habsburžani in Luxemburžani, so to izkoristili Celjani. Herman II. Je pri Nikopolju 1396 rešil življenje Sigismundu Luxemburškemu, ki je postal cesar RNC 1- V zahvalo mu je podelil posesti na Hrvaškem, Hermanovo hči Barbaro pa vzame za ženo. Celjani so dedovali tudi po Ortenburžanih (posesti na Dolenjskem in Koroškem). 2- V začetku 15.st. se Friderik II. Poroči z Elizabeto Frankopansko. Celjani dobijo posesti na Hrvaškem in izhod na morje (Bakar). 3- Kriza v celjski politiki, saj se Friderik II. poroči z Veroniko Deseniško b) 1436 Luxemburžani povzdignejo Celjane v državne kneze. S tem nastane celjska kneževina. Dobijo pravico do 1- novčnega regala (kovanje svojega denarja) 2- rudniškega regala (lahko neomejeno izkoriščajo rudnike) 3- do ograjnega sodišča (sodna oblast nad plemstvom v svoji deželi) c) Tako se po moči izenačijo s Habsburžani, ki so pri nas deželni knezi. Ker so privilegije dobili brez soglasja Habsburžanov, so ti začeli fajdo (srednjeveška vojna) s Celjani, ki se je končala s poravnavo 1443-določila: tista dinastija, ki prej izumre bo posesti prepustila drugi dinastiji. 4. Nasprotja med Celjani in Habsburžani so se prenesla na Ogrsko, kjer dobi Ulrik II. varuštvo nad mladoletnim ogrskim kraljem Ladislavom. Temu nasprotuje ogrsko plemstvo pod Hunjadiji, ki Ulrika II. V Beogradu ubijejo Celjsko posest podedujejo Habsburžani. Glede na določila iz poravnave po fajdi. 5. Celjski dvor je bil pomembno in kulturno središče (vpliv renesanse). Celjani so ustanavljali samostane in bili donatorji: 1- Pleterje, Novi klošter pri Celju 2- Celjski oltar, Marija Zavetnica, cerkev na Ptujski gori Srednjeveška mesta na Slovenskem Celinska mesta 1. Mesta (Breže, Beljak, Velikovec, Celovec) so nastala na Koroškem v 12.st. na njihov nastanek je vplivala trgovina na velike razdalje Drava 2. Mesta na Štajerskem in Kranjskem (13.,14.st.) na njihov nastanek je vplivala politika deželnega kneza 1- Ptuj Salzburški škofje 2- Maribor- Spanheimi in Babenberžani 3- Kamnik Andeški grofje 4- Novo Mesto Rudolf Habsburški 5- Gorica Goriški škofje 6- Škofja Loka Freisinški škofje 7- Ljubljana Spanheimi 3. Mesta so nastajala še v 2/2 15.st., zaradi obrambe pred Turki, takrat so nekateri trgi dobili mestne pravice obzidja (Krško, Lož, Kočevje, Celje, Višnja gora, Metlika, Črnomelj) Obalna mesta 1. Primorska mesta (Koper, Izola, Piran, Milje, Trst) so se razvijala na antični tradiciji, v 13.st. pa so postala meščanske naselbine v gospodarskem pomenu besede (prej upravna in verska središčasedeži škofij Trst, Koper). Bila so pod oblastjo Beneške republike, razen Trsta, ki je v 14. stol. postal Habsburški. 145

146 Razlike med: čas nastanka obseg gospodarstvo dejavnost pravo status»pravih«meščanov mesto vodi, stavba odnos do cerkve primorska mesta KOPER kontinuiteta iz Antike mesto+podeželje solinarstvo, vinogradništvo, oljčni nasadi, ribištvo, trgovina statut obrtniki, trgovci, plemstvo Celinska mesta ŠKOFJA LOKA 1274 mesto znotraj obzidja obrt, trgovina komunalni/občinski svet, vodi podestat, mestna loža župnija v mestu mestni svet s sodnikom, rotovž privilegij obrtniki, trgovci župnija izven mesta, povezana z mestom pod oblastjo Beneška republika RNC jezik Italijanščina, slovenščina, latinščina Nemščina, slovenščina Judje ostanejo izgnani Koper: Pretorska palača je današnji videz dobila sredi 15. stoletja. Spremembe na njej so Benetke vnesle kot način oblasti. Takrat je v palači bil sedež podestata, kapitanov in Velikega sveta. Veliki svet je sestavljalo koprsko plemstvo, podestat je združeval tako civilno kot vojaško oblast. Srednjeveška kultura na Slovenskem 1. Pismenost se je začela širiti v 14.st. z uporabo gotice in papirja. 2. Jeziki, ki so se pri nas uporabljali: latinščina, nemščina, slovenščina (Rateški, Stiški rokopis) 3. Šole in šolanje: a) v okviru škofij in samostanov (najprej za duhovnike plemiče moški in ženski samostani branje, lepo vedenje, vezenje) b) meščanske šole v 15.st. 4. Literatura 1- epi I. Parzival, nemški ep iz 13.st., opis slovenskih krajev Wolframa von Eschenbacha II. o Aleksandru Velikem 2- kronike (Kronika grofov Celjskih 15.st.) 3- viteški romani Služba dami, opis potovanja iz Benetk do Moravske; Ulrik Liechtesteinski 5. Knjižnice 1- samostanske (Žiče) 2- plemiške (Turjaški) 6. Arhitekturni slogi 1- romanski ( st.) nizka okna, na vrhu zaokrožena (Špitalič Slovenske Konjice) 2- gotski ( st.) visoka okna, v špico (Ptujska gora) 7. Slikarstvo freske (Hrastovlje Mrtvaški ples) Turški vpadi na slovensko ozemlje 1. Turška država je nastala v 15. stoletju, ko so Turški Osmani zavzeli Bizanc in s tem povzročili propad Bizantinske države oz. VRC. Svojo državo so širili proti S- Balkan in na Bližnji vzhod ter v S Afriko. Adrianopel je prvo mesto v Evropi, ki so si ga podredili. V 14. stoletju pade pod oblast Turkov Bolgarija in Makedonija, ko so bili poraženi v bitki pri reki Marici. Srbi so bili poraženi v kosovski bitki, vendar so ubili sultana. Glavni cilj Turkov je bil zavzeti Dunaj, prestolnico Habsburške monarhije- tja so prodirali čez naše ozemlje. 2. Obdobja vpadov: a. 1. obdobje turških vpadov ( ) 1- ropanje, pustošenje 146

147 njihov cilj je izčrpati naše dežele, da se ne bi bile sposobne braniti prvi napad je bil leta 1408 (izropali so Belo Krajino) roparski pohodi manjših turških skupin jemali so mlade fante postali so janičarji kasneje so napadli še: dolino reke Krke, Kočevsko in vse do Ljubljane nastopi 40-letno zatišje utrjevanje oblasti na Balkanu, prijateljski odnos Ulrika II. Celjskega in sultana Murata (soprogi sta bili sestri) sklenitev premirja med Ulrikom II. Celjskim in turškim sultanom (sorodstvena zveza) b. 2. obdobje turških vpadov ( ) 1- obdobje najhujših vpadov (po številu, obsegu in posledicah) 2- namen: opustošenje dežele in zasedba 3- vojska sestavljena iz redne bosanske vojske ter akindžij (lahka turška konjenica) 4- trpele so vse slovenske dežele, najbolj Kranjska 5- prišli so 3-4-krat v letu in po več tednov oblegali mesta in gradove 6- vpadali so tudi v Furlanijo, saj so se takrat bojevali z Benečani sklenitev premirja za 8 let ogrski kralj Matija Korvin (Kralj Matjaž) c. 3. obdobje turških vpadov ( ) 1- namen: osvojitev Dunaja (Sultan Sulejman II.) 2- vpadajo manjše skupine, a pogosteje 3- vpadi na Kranjsko, Štajersko, Primorsko porazijo Madžare in zasedejo Ogrsko (bitka pri Mohaču) 5- po nekaj letih prvi napad na Dunaj 1529 (opustošenje vračanje preko Maribora, Ptuja, Celja) Sulejman sklene premirje s Ferdinandom (vzrok je grozeča se vojna s Perzijo) Vpadi v Prekmurje so bili šele po letu je bil sklenjen sporazum med Turki in Ogri, napadi pa prenehajo šele po letu Organizacija obrambe a. Meščani: 1- deželni knez je izdal odlok s katerim je trgom omogočil zavarovanje z obzidjem 2- nastanejo nova mesta: Lož, Kočevje, Krško, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Radovljica b. Kmeti so sami skrbeli za lastno varnost 1- signalni znaki (kresovi, zvonjenje) 2- skrivali so se v obzidane cerkve (protiturški tabori okoli 350), pokrite kraške jame 3- gradili so dolinske zapore (sekanje gozdov in uporaba hlodov) c. Plemstvo 1- kmetje so jim s tlako dograjevali grajska obzidja V začetku 16.st. (3. faza vpadov) je cesar Maksimilijan naredil zasnove obrambnega sistema: a. Vojna krajina na Hrvaškem, financirala Kranjska b. deželni knez Ferdinand je uvedel: 1- redni vojni davek kontribucije plačuje tudi plemstvo in duhovščina 2- ustanovi deželno vojsko, ki so jo sestavljali: črna vojska, sestavljena iz kmetov in stalna najemniška vojska Posledice turških vpadov 1- število prebivalstva se je zelo zmanjšalo 2- naseljevanje Uskokov na pustote 3- opustošenje slovenskih dežel velika materialna škoda (ropanje cerkva) 4- prekinitev renesančnih umetnostih tokov iz zahodne Evrope turkerije (prevzem turške kulture, umetnosti) 5- strah pred Turki (ljudsko slovstvo) 6- trgovina se prestavi na sever 147

148 Oblikovanje Notranje Avstrije in vzpostavitev Vojne krajine Turški vpadi so bili manj pogosti v 16. Stoletju, zaradi krepitve obrambe habsburških dežel in poskusov centralizacije. To se je začelo za časa cesarja Maksimilijana( 1508). Rodbinske dežele v Vhodnih Alpah je razdelil na gornje in spodnje avstrijske. V njih je, podobno kot na Dunaju, ustanovil osrednje državne urade z ločenimi pristojnostmi za finance, sodstvo, politične zadeve. Ustanovil je Notranjo Avstrijo ( poveži z Mariborskim programom Andreja Einspillerja iz 1865) v katero so bile vključene dežele Štajerska, Kranjska, Koroška, Goriška. Notranjeavstrijske dežele je povezal za bolj učinkovito obrambo pred Turki. Še bolj so bile povezane leta 1530, ko so dobile skupno vojaško vodstvo- dvorni vojni svet. Vsi organi so imeli sedež v Gradcu, tako kot državni na Dunaju. Dvorni vojni svet je skrbel za obrambo na Hrvaškem. Deželni stanovi Notranje Avstrije so organizirali dobro obveščevalno in signalno organizacijo, poskrbeli za vohunsko službo in veliko mrežo signalnih točk, preko katerih so z ognjem opozarjali na nevarnost. Protiturško obrambo so organizirali zunaj svojih ozemelj, na Hrvaškem, kjer je nastal obrambni pas s preko 88 trdnjavami, imenovan Vojna krajina. Od 1556 je to ozemlje spadalo pod cesarski dvorni vojni svet na Dunaju. Deželni stanovi Notranje Avstrije so dobili pravico zasedati najpomembnejša oficirska in uradniška mesta v Vojni krajini. Zato so morali prispevati tudi največ denarja za vzdrževanje Vojne krajine, cesarska blagajna je prispevala manj kot 1/10- Kmečki upori 1. Položaj kmetov vzroki za upore a. splošni vzroki (za vse upore enaki, razen za tolminskega) 1- ponovno uvajanje naturalnih dajatev zaradi padca vrednosti denarja povečevanje tlake na pridvorni posesti razslojevanje kmečkega prebivalstva in delitev kmetij tam, kjer se lahko ukvarjajo z neagrarnimi dejavnostmi 1) gruntarji imajo veliko kmetijo in posesti 2) kajžarji kmetijo in malo zemlje (ukvarjali so se z dodatnimi dejavnostmi) 3) bajtarji samo hišo in nič zemlje (hodijo na delo gruntarjem) 4) gostači nimajo niti hiše, niti zemlje in hodijo na delo gruntarjem 2- novi davki (turški vinar, puntarski pfening) 3- fevdalci so omejevali kmečko trgovino (predkupna pravica fevdalcev za kmečke pridelke) 4- turški vpadi (nezaščitenost, črna vojska) 5- spopadi med fevdalci 6- slabe letine b. lokalni vzroki 1- poplave 2- nasilje fevdalcev 2. Ime Leto Vzroki za upor Program Konec Posebnost kmečkega upor upora upora a Koroški 1478 Nezaščiteno podeželje ob Zahteve: zmanjšanje Prihod Priključijo se meščani in turških vpadih, spremembe v dajatev, odstaviti Turkov rudarji denarnih dajatvah (oglejski za neustrezne župnike dunajski denar) Vseslovens 1515 Poplave zaradi jezu, Zahteve: Vrnitev Zgubijo Prve tiskane sl. besede ki nezadovoljstvo nad fevdalci, stare pravde (stare proti»le vkup, le vkup uboga omejevanje podeželske obrti, kmečke obveznosti), plemiški gmajna«, uporniški naraščajoče dajatve, širjenje sprostitev kmečke vojski pfenig, enkratna epidemičnih bolezni, posledice obrti in trgovine denarna dajatev, pismo hudega potresa cesarju Maksimiljanu 148

149 Hrvaškoslovenski 1573 Krutost Tahija, pravica prve noči (Prima noctis) Tolminski 1713 Uvedli so nove državne davke na meso in vino ter izsiljevalski način njihovega pobiranja Ustanovitev svoje države s središčem v Zagrebu, pošiljanje davkov cesarju, sami bodo branili mejo Bistrica ob Sotli, Hrvaško Zagorje Upor zatrt, čete iz Vojne Krajine Kmečko vojsko razdelijo: hrvaška Matija Gubec, slovenska Ilija Gregorić»Petelinje pero.«najbolj organiz., trajal 14 dni) Državni davki! 3. Vzroki za neuspeh kmečkih upornikov: a. neorganiziranost kmetov b. slaba oborožitev c. slaba povezanost kmečkih upornikov d. preveliko zaupanje v cesarja Humanizem in renesansa na Slovenskem 1. K nam so se širile humanistične idej iz univerz: Padove, Bologne, Dunaja 2. Najbolj znani slovenski humanisti: 1- Jakob Petelin Gallus 2- Matija Hvale (filozof, doma iz Vač; napisal je knjigo Razlaga filozofije narave 3- Jurij Slatkonja je ustanovil dunajske dečke leta Žiga Herberstein je napisal Moskovske zapiske. 5- Mihael Christalnik, Paracelsus, Jakob Unrest zgodovinarji, ki so pisali o zgodovini Koroške 3. Humanistični krožki 1- v Trstu na sedežu škofije Peter Bonomo- pri njem je veliko časa preživel P. Trubar 2- v Kopru Peter Pavel Vergerij 3- v Ljubljani Žiga Lamberg 4. Renesansa 1- celjski knežji dvorec 2- koprsko in piransko mestno obzidje 3- Pretorska palača v Kopru 4- grad Fužine Reformacija na Slovenskem 1. Začetki reformacije na Slovenskem so povezani s širjenjem teh idej iz humanističnih krožkov v KP, TS, v notranjost dežel. Smeri reformacije a. Kmečka: verske sekte so bile razširjene med kmeti: štiftarji, skakači, prekrščevalništvo ali anabaptizem se širijo med kmečkimi upori b. meščanske: kalvinizem v Prekmurju (med kmeti), drugje flacijanstvo c. najbolj razširjeno luteranstvo 2. Luteranstvo a. K nam se je začelo širiti po Širili so ga vojaki, rudarji, trgovci, študentje, ki so študirali na nemških univerzah( Tubingen, Regensburg, Vittenberg )zato ga je deželni knez prepovedal kriptoreformacija (prikrita reformacija) b. Do 1540 razširjeno med meščani in nižjo duhovščino, po tem letu med plemstvom. 149

150 3. Najvidnejši predstavnik luteranstva pri nas -Primož Trubar a. Trubar je postal vikar v Loki pri Zidanem mostu, nato je služboval v Laškem, kot kaplan v Celju in Ljubljani b. zaradi njegovih nazorov(luthrove ideje) ga je deželni glavar leta 1540 pregnal in Trubar se je ponovno zatekel v Trst pod okrilje škofa Bonoma c. v Ljubljano se je vrnil leta 1542, na željo mestnega sveta d. Trubar je imel v Ljubljani podporo pri mestnem svetu in ljubljanskem škofu Kacijanerju. Velik podpornik protestantov je bil tudi štajerski deželni glavar Ivan Ungnad. e. zamenjava škofa v LJ Textor ga izžene 1548 in Trubar se odpove katoliški veri ter zateče v Nemčijo-Rottenburg f napiše Katekizem in Abecednik-temelji SKJ; problemi s pisavo in jezikom (prva izdaja v gotici, druga v bohoričici) g vrnitev Trubarja v Ljubljano. Takrat je bil cesar Ferdinand I in notranjeavstrijski stanovi so si priborili precej verske svobode. Kranjski deželni stanovi so povabili Trubarja, da bi pri nas organiziral protestantsko cerkev. Zato 1564 napiše delo Cerkovna ordninga 1- organizacija protestantske cerkvena Kranjskem 2- slovenščina postane jezik cerkvenih obredov in verskega nauka 3- organizacija slovenskega osnovnega šolstva (šole za dečke in deklice, v mestu in na podeželju).to se sicer ne vzpostavi, se pa SLO kot pisni jezik začne širiti tudi na necerkvena področja-pravo. 4- obsodi kmečke upore S Cerkovno ordningo je posegel na področje deželnega kneza, nadvojvode Karla, ki ga zopet izžene. 4. Višek reformacije v 70ih letih, saj je vladar Notranjeavstrijskih dežel potreboval sodelovanje protestantskega plemstva pri zbiranju davkov za obrambo pred Turki dovoli svobodo vesti in bogoslužja štajerskemu plemstvu in 1578 z Bruško pacifikacijo še plemstvu in meščanstvu ostalih dežel (Bruška pomiritev). Določila a. popolna verska svoboda za plemstvo b. svoboda vesti za meščane (na zunaj morajo delovati kot katoliki-znotraj luterani vest določa deželni knez) c. pravica do protestantskih šol, učiteljev, duhovnikov(cerkev) za Celovec, Ljubljano, Judenburg, Gradec 5. Ostala dela slovenskih protestantskih piscev so nastala po dovoljenem luteranstvu: 1- Jurij Dalmatin Prevod Bibilije 1584( natisnjena bi morala biti v LJ v tiskarni Janža Mandelca, vendar jo je moral zapreti in je natisnjena v Wittenbergu) 2- Adam Bohorič Zimske urice( oris slovenskega pravopisa in slovnice, inkunabule se hranijo na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer je pokopan tudi francoski kralj z družino Karel X. je edini kralj, ki ni pokopan v Parizu) 3- Sebastijan Krelj Otročja Bibilija in Postila Slovenska 4- Nemec Hieronim Megiser večjezični slovar- 4 jeziki: nemščina, italijanščina, latinščina in ilirščina/slovenščina 6. Pomen reformacije: postavljeni so temelji slovenski književnosti in knjižnemu jeziku, ki ga je Trubar utemeljil na osrednjeslovenskem govoru. a. jezikovni 1- prva slovnica, slovnična pravila b. knjižni 150

151 1- prve slovenske tiskane knjige c. narodni 1- preoblikovali smo se iz ljudstva v narod, ker smo dobili svoje knjige in knjižni jezik 7. Uveljavljanje reformacije onstran Mure in v severni Istri 1- Prekmurje je bilo del ogrskega kraljestva in ogrsko plemstvo je po augsburškem verskem miru sprejelo luteranstvo in kalvinizem. Konec 16. Stol. skoraj ni katolikov. Ogrski kralj, hkrati tudi cesar RNC in deželni knez, ni mogel izvajati protireformacije zaradi turških vpadov, saj je ogrsko plemstvo predstavljalo velik del obrambe pred Turki je ogrskemu plemstvu zagotovil popolno versko svobodo. Štefan Kuzmič prevod Nove zaveze. 2- Reformacija ne zajame severne Istre, saj je bila pod Beneško republiko in cerkev je bila pod močnim državnim nadzorom. Protireformacija na Slovenskem 1. S krepitvijo obrambe in zmanjšano turško nevarnostjo se je krepil položaj deželnega kneza(nadvojvoda Karel) v Notrenjeavstrijskih deželah. Ker je bil vnet katoličan, se je po določilih augsburškega verskega mira(čigar zemlja, tega vera!)zavzel za rekatolizacijo. Začel je izvajati protireformacijo s pomočjo inkvizicije in jezuitov ( ustanavljali jezuitske kolegije) ob upoštevanju sklepov tridentinskega koncila. 2. Potekala je na dveh nivojih a. preganjanje protestantov: 1- najprej na Goriškem, tiste, ki širijo vero duhovnike/predikante, učitelje 2- prepovedal je protestantski tisk v LJ; 3-2. Odlok za pregon protestantskih meščanov odstavljali so mestne sodnike in svetnike, če so bili luterani, prepovedali so protestantske šole(nadvojvoda Ferdinand II. Karlov sin) 4- in zadnji odlok za protestantsko plemstvo b. obnova katoliške cerkve in njenega vpliva na šolskem in kulturnem področju 3. Preganjanje protestantov a. so opravljale verske komisije (Hren, Brenner), ki so jim dodali vojaške oddelke b. njihove naloge so bile: iskanje in izganjanje protestantov (vizitacije-obiski), sežiganje protestantskih knjig, uničevanje protestantskih pokopališč in cerkva ;obnavljali so samostane 4. Deželski knez je izdal odloke a. za izgon protestantskih učiteljev, duhovnikov b. za izgon meščanov prestop v katoliško vero ali izselitev c (tridentinski koncil) za protestantsko plemstvo izbira 750 plemičev se odloči za izselitev iz naših dežel posledica je gospodarski upad na Slovenskem, staro plemstvo zamenja novo, ki si je plem. položaj kupilo 5. Obnova vpliva katoliške cerkve a. šolstvo: najbolj se kaže na šolskem področju, ukinili protestantske šole, izobrazili duhovščino. Ustanovili so srednje in višje šole, kjer so poučevali jezuiti-6 razredne gimnazije (iz gimnazije na jezuitski licej) cilj verska vzgoja (učili so jih jezuiti zelo vdani papežu) b. okrepljeno versko življenje: romanja, procesije, oživijo verske bratovščine, verske gledališke predstave: škofjeloški pasijon c. kultura: 1- zavrt je razvoj slovenske pismenosti ni izšla nobena slovenska knjiga 2- Academia operosorum labacensium (Akademija delovnih Ljubljančanov) 1. znanstveno društvo 3- Prva javna knjižnica 151

152 4- Janez Svetokriški-pridige, J. V. Valvasor-polihistor, ponatis Bohoričeve slovnice 5- Barok cerkev poskuša navzven pokazati svojo moč1) baročni slikarji Fran Jelovšek, Valentin Metzinger, Anton Cebej 2) arhitektura: - nov tip cerkvene arhitekture-stranski prostori z oltarji-več ladijske cerkve;baročni oltar sv. Nikolaja Ljubljana, kip sv. Nikolaja-pozlata, marmor - v LJ so preuredili stolnico, širili mesto izven mestnega obzidja in na obrobju gradili samostane in dvorce okraševanje mest s kipi, palačami(vodnjak Treh kranjskih rek)plemstvo ima na gradovih kitajske, turške,(ptuj) mavrske sobe Reforme Marije Terezije in Jožefa II. njihov vpliv na življenje na Slovenskem 1. Cesar Karel VI. je s pragmatično sankcijo leta 1713 poskrbel, da so lahko habsburške dežele dedovale ženske. S tem je Karel VI. hotel zagotoviti mirno vladanje hčeri Mariji Tereziji. a. ob prihodu na prestol leta 1740 je morala braniti svojo dediščino pred zunanjimi napadi Francije, Bavarske, Saške in Prusije b. šlezijska vojna se konča 1748, ko Marija izgubi Šlezijo in s tem rudna bogastva 2. Da bi utrdila svojo monarhijo sta Marija Terezija in Jožef II. izvedla številne in obsežne reforme, s katerimi sta dosegla povečan dohodek za centralno oblast, omejila privilegije (moč plemstva in duhovščine) ter habsburške dedne posesti povezala v trdno monarhijo. 3. Centralizacija monarhije a. Habsburških dežel ni bilo mogoče obdržati brez močne in moderne vojske, in te ni bilo mogoče zasnovati brez zadostnih sredstev. Oboje je mogoče samo, če je imel vladar oblast trdno v rokah in če je bila ta podprta s trdno državno ureditvijo in zmogljivim gospodarstvom. Vladarica je v ta namen izvedla upravne reforme: 1- okrepitev centralne oblasti - na Dunaju je ustanovljen DRŽAVNI SVET, na deželni ravni so ustanovljene DEŽELNE VLADE, ki so podrejene Dunaju, ustanovljene so kresije ali okrožja, podrejena deželnim vladam, in so nadzirale fevde, mesta in pobiranje davkov 2- stanovom iz rok vzame sodstvo 3- uradniške službe so dodeljevali izobraženim ljudem 4- Jožef II. je celo prenehal sklicevati stanove, nemščina je postala uradni jezik v vsej državi, več okrožij je povezal v gubernije 5- ločitev sodstva od uprave 6- z upravnimi reformami je v habsburški monarhiji začel nastajati in se krepiti uradniški aparat b. Izvedli so davčne in vojaške reforme: 1- s prvimi je davke začelo plačevati tudi plemstvo tako od dominikalne kot tudi rustikalne zemlje terezijanski in jožefinski kataster 2- nad izterjavo davkov iz zemljiških gospostev so bedeli kresijski uradi 3- z vojaškimi reformami je habsburška monarhija pridobila organizirano vojsko 4- uvedli so naborne okraje in vojaško obveznost, vendar so bili te oproščeni duhovniki, plemstvo, trgovci 5- vojaški obvezniki so postali kmetje in meščani, vojaška obveznost je bila dosmrtna ali do nezmožnosti, vpoklic v vojsko od Leta starosti, nastanek hišnih številk, vojaško štetje prebivalstva, nastanejo prvi vojaški zemljevidi 6- z vojaškimi reformami se je položaj podložnika do fevdalca precej spremenil 1) država, ki ga je potrebovala kot davkoplačevalca in nabornika, ga je varovala pred zlorabami 2) sprejet je bil robotniški patent, s katerim je bila tlaka omejena na 3-4 dni v tednu 3) nevoljniški patent: odpravljeno je bilo nevoljništvo podložniki so tako postali svobodni, pokorščina zemljiškemu gospodu je veljala le še za uživalca podložne kmetije 152

153 4. Sprememba v gospodarstvu: a. spremembe na podeželju pod vplivom fiziokratizma 1- srenjsko zemljo so razdelili med kmete 2- začeli so s hlevsko živinorejo, gnojenje 3- uvedli so nove kulture, najprej koruzo, nato še krompir (nekje na Slovenskem šele v 19.st.) 4- uvedli so nove pasme živine 5- meliorirali so zemljišča (izsuševanje Ljubljanskega barja) 6- razširili rejo čebel ( Anton Janša- na dvoru M.T. uvede panje namesto pašnega čebelarstva), gojenje hmelja 7- ustanovitev kmetijskih družb, ki naj bi vse to pospeševale b. krepitev neagrarnega gospodarstva, merkantilistični ukrepi 1- prepoved izvoza surovin 2- pospeševanje razvoja manufaktur in nastanek manjkajočih obrtnih dejavnosti 3- odprava notranjih carin 4- na Slovenskem se je takrat povečala proizvodnja v idrijskem rudniku in v koroških rudnikih svinca 5- okrepi se proizvodnja sukna, svile, papirja, stekla in usnja 6- v fužinah je začelo primanjkovati železove ruda in lesa iskanje novega vira goriva c. reforme šolstva 1- splošna šolska obveznost za otroke od 6. do 12. leta starosti 2- v trivialkah, enorazrednih šolah so poučevali branje, pisanje, računanje in verouk 3- v glavnih šolah, kjer so učili predvsem meščanske otroke so osnovnim predmetom dodali nemško slovnico, naravoslovje, zgodovino, zemljepis, osnove geometrije itd. 4- normalke v deželnih glavnih mestih so imele enak, vendar poglobljen predmetnik priprava na gimnazije 5- jezik poučevanja naj bi bil nemški, vendar so zaradi večinskega slovenskega prebivalstva v prvih razredih uporabljali tudi slovenščino 5. Jožefinske cerkvene reforme 1- podrejanje cerkve državnim oblastem 2- tolerančni odlok: razglas verske strpnosti protestantom, Judom in pravoslavnim je podelil pravico do izbire veroizpovedi in omogočil dostop do državnih služb 3- odprava jezuitskega reda in podržavil njihove šole 4- odprava verskih redov in zaprtje njihovih samostanov delovati so smeli samo redovi in samostani, ki so bili vključeni v nego in šolstvo 5- z zaseženim premoženjem je ustanovil verski sklad, iz katerega so duhovniki prejemali plače, manjše župnije pa finančno pomoč 6- nekatere Jožefove reforme, ki so se takrat zdele preveč drzne, so po njegovi smrt odpravili 6. Reforme se niso izvajale v ogrskem delu monarhije, zaradi nasprotovanja in moči ogrskega plemstva. 153

154 Maturitetna tema : SLOVENSKO NACIONALNO OBLIKOVANJE Zgodovino Slovencev 19. stoletja delimo na obdobja: 1. Metternichov absolutizem / predmarčna doba ( ) 2. Obdobje revolucije Bachov absolutizem Doba ustavnosti (oktobrska diploma): ( čitalnice) 5. Dualizem (1867 do razpada AO tabori, Taaffeejeva vlada;stranke) ZAČETKI SLOVENSKEGA NARODNEGA OBLIKOVANJA KONEC 18. STOLETJA(RAZSVETLJENSTVO) DEŽELNA ZAVEST (se oblikuje v poznem srednjem veku in prevladuje do 1848) : NARODNA ZAVEST (začetki s Trubarjem v 16. Stol. - predpogoj za razvoj narodne zavesti je skupna zgodovina in knjižni jezik) 1. Začetki razvoja narodne zavesti v času reformacije (Bohorič, Trubar, Dalmatin), prekine jih protireformacija (Hren). 2. Prevladuje pokrajinska / deželna zavest do konca 18. Stoletja( plemstvo se ima ua deželane, ljudje se imajo za Štajerce, Kranjce, Korošce, Primorce). a. Faza A narodnega gibanja se začne za M.T. in Jožefom II. In s šolsko reformo- ljudje se začnejo izobraževati in redki posamezniki začnejo razmišljati o koreninah svojega naroda in jezika. b. NARODNA ZAVEST (nz) se izraža v želji po uporabi slovenskega jezika v književnosti, šolah, družbenem življenju. 3. Prizadevanja za regeneracijo ljudskega jezika a. Država, cerkev in meceni so podpirali širjenje splošne izobrazbe, več literature v ljudskem jeziku, zlasti po splošni šolski obveznosti, b. zato se pojavi problem standardizacije jezika, saj želijo ustvariti knjižni jezik i. M. Pohlin predlaga jezik LJ z okolico ii. Kumerdej, Japelj in Zoisov krožek predlagajo jezik protestantov iii. Kaj je kranjščina, vendščina, slowensko je temeljno vprašanje? 1. Vendščina -Vendiš se uporablja na Koroškem, Štajerskem (vindišarska teorija) 2. Kranjščina -Kranjska slovanščina se uporablja na Kranjskem 3. Slowensko- slovanski dialekt 4. Prvi narodni buditelji so bili duhovniki- Marko Pohlin, pri njem prevladuje še DEŽELNA ZAVEST. V slovnici, napisani v NEJ, Kranjska gramatika, loči kranjščino in :vendščino, ki se govori na Štajerskem in Moroškem 5. JANZENISTI -privrženci jožefinizma, cerkvenih reform Jožefa II. a. Ljubljanski škof K. Herberstein b. Jurij Japelj, Blaž Kumerdej sta po njegovem naročilu prevajala Sveto pismo: Naslonila sta se na protestantsko osnovo -bohoričica, Bohoričeva slovnična pravila 6. Ostali narodni buditelji a. Feliks Anton Dev -urednik 1. almanaha slovenskih pesmi -Pisanice b. Žiga Popovič -botanik, jezikoslovec c. Janez Nepomuk Edling -šolstvo d. Baltazar Hacquet -zdravnik, botanik... e. Jurij Vega -matematik, topniški častnik 7. KROŽEK ŽIGE ZOISA (so sestavljali Jurij Vega, Anton Janša, Gabriel Gruber, Jurij Japelj, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Valentin Vodnik, Anton Tomaž Linhart, Marko Pohlin). Naslonili so se na protestantsko literarno in jezikovno tradicijo (po tolerančnem odloku Jožefa II.).. Program: izdelati je potrebno slovnico, slovar slovenskega knjižnega jezika, znanstveno pisano slovensko zgodovino, časnik, dramske in pesniške stvaritve. Člani so ga uresničevali in tako dobimo: 154

155 -. Jernej Kopitar -prva slovenska znanstvena slovnica (1808) -kranjski, štajerski, koroški Slovani govorijo isti jezik, ki se samo drugače imenuje: kranjščina, vindščina (Štajerska+Koroška) - Anton Tomaž Linhart -str. 119, 120 odlomka! - napisal zgodovino z naslovom Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije: Notranjeavstrijski Slovani govorijo enoten slovanski (windisch) jezik, drugačen od hrvaškega, zato pravimo, da se pri njemu že pojavi narodna zavest. Napisal je tudi: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi prve drame - Valentin Vodnik (v času Ilirskih provinc) Izdajal Lublanske novice časopis; pisal še Pratika, kuharske bukve, babiške knjige ; Zgodovina vojvodine Kranjske, območja Trsta in goriške grofije 1809: Vsi Slovenci v sedanji Notranji Avstriji govorijo le en slovanski dialekt, slowensko. Bil je ravnatelj gimnazije v Ljubljani, napisal številne učbenike v slovenskem jeziku; nem-slo slovar, pesem Ilirija oživljenja (izrazil misel, da Ilirske province pomenijo oživljanje Ilirov, lahko gledamo kot prvo obliko politične narodne zavesti, ki je bila leta 1848 jasno zapisana). 8. Zavest o Slovencih kot posebni skupnosti (narodu), ki ima isti jezik in isto zgodovino se začne razvijati šele po 1848, ko razpade stanovsko urejena družba. Ustvarjen je predpogoj za ustvarjenje slovenske narodne zavesti. ILIRSKE PROVINCE ( ) Nastanejo ob podpisu mirovne pogodbe v Schönbrunu Združujejo Primorje, Kranjsko, zahodno Koroško in Hrvaško na desnem bregu Save, ozemlje beneške Istre, Dalmacije, Boke Kotorske in Dubrovniške republike, vzhodna Tirolska (od 1810) Napoleon jih ustanovi iz vojaško-političnih in gospodarskih razlogov kot rezultat njegove protiangleške in vzhodne politike - - z njimi je odrezal Avstrijsko cesarstvo od morja ustvaril sredozemsko povezavo med francoskimi ozemlji v Italiji, Istri in Dalmaciji okrepil ozemeljsko zvezo s turškimi deželami Francozi Ilirskih provinc niso povsem vključili v svoje cesarstvo zaradi: Geografske ločenosti Ker bi jih moral tedaj formalno priključiti k cesarstvu francoski senat, jih upravno razdeliti v departmaje in določiti število poslancev in senatorjev iz njihovega ozemlja Prebivalci so imeli»ilirsko državljanstvo«, na njihovem ozemlju so izobešali francosko zastavo in uporabljali cesarski grb. Nekateri francoski zakoni so v provincah veljali, a ne vsi. Po Napoleonovi poroki s hčerko avstrijskega cesarja Marijo Luizo marca 1810 so se Francozi odločili za tesnejšo povezavo provinc s francoskim cesarstvom. Obsežne upravno-politične spremembe, naj bi province preobrazile v»novo - državo«v okviru Velikega cesarstva. Organični dekret (15. april 1811) o civilni, cerkveni in sodni organiziranosti Ilirskih provinc pretrga z avstrijsko ureditvijo in upravo. Začne se»harmonizacija«ilirskih provinc s francoskim cesarstvom 155

156 - Ilirske province so organizirali v šest civilnih in eno vojaško pokrajino - (Hrvaška), ki so se upravno delile na distrikte, kantone (sodne okraje) in občine Deželne stanove so odpravili, zemljiški gospodje so izgubili vse upravne in - sodne funkcije, ki so bile vezane na zemljiško gospostvo Vso višjo upravo so prevzeli od države plačani in imenovani uradniki. Uprava - je bila ločena od sodstva. Sodstvo so reformirali: v vsaki provinci je bilo posebno sodišče (tribunal), v kantonih so razsojali civilne zadeve manjših vrednosti in prekrške, s podržavljenjem sodstva je bilo konec sodišč, ki so sodila pripadnikom - posameznih družbenih slojev Francoski zakoni, med njimi Code Civil, so s 1. januarjem 1812 uveljavili - enakost državljanov pred zakonom Šolstvo: cerkvi so odvzeli nadzor nad šolstvom, uvedli so enotno štirirazredno osnovno šolo, v osnovnih in nižjih srednjih šolah naj bi pouk potekal v slovenskem jeziku, učni jezik višjih šol pa naj bi bil francoski oz. italijanski jezik. Novembra 1811 so centralno šolo v Ljubljani spremenili v Akademijo, ki - je vključevala pet fakultet (zametki pravega univerzitetnega študija). Cerkvena politika: odpravili so zasebne patronate in cerkvene bratovščine, ukinili duhovniško semenišče v Ljubljani, prepovedali procesije, župnikom odvzeli vodenje matičnih knjig, ohranili so le 4 cerkvene praznike in uvedli - obvezno civilno poroko Fevdalni sistem: plemstvo izgubi upravne in sodne funkcije, odlok maršala Marmonta zmanjša urbarialne in desetinske obveznosti podložnikov, organični - dekret pa odpravi osebne obveznosti, a fevdalni odnosi še naprej veljajo. Gospodarske razmere: Francosko-avstrijska meja prekine tradicionalne trgovske poti v smeri sever-jug in razdeli notranjeavstrijski prostor v dve državi. Celinska zapora prinese zastoj prometa po morju, trgovina z zaledjem je opešala. Gospodarska kriza in visoki davki so okrepili protifrancosko razpoloženje. Kmetje so zaman pričakovali ukinitev fevdalnih odnosov. S francosko oblastjo se niso sprijaznili niti plemstvo in duhovščina ter večina meščanstva. V ozkem krogu francoskih simpatizerjev so prevladovali izobraženci, nekateri uradniki in veletrgovci itd. Npr. Valentin Vodnik (Ilirija Oživljena, večje možnosti za uveljavitev slovenskega jezika). SLOVENSKO NARODNO GIBANJE V PREDMARČNI( Metternichovi) DOBI 156

157 1. Ponovi Ilirske province in njihov vpliv na razvoj narodne zavesti 2. V času Metternichovega absolutizma( ) je slovensko narodno gibanje omejeno le na kulturno področje, saj zaradi poostrene cenzure, policije ne more delovati na političnem področju. Avstrijske oblasti so dovolile : - pouk v slovenskem jeziku (samo v nedeljskih šolah), - ustanovljena je katedra za poučevanje slovenskega jezika na ljubljanskem liceju, - v slovenskem jeziku se začnejo pisati tudi knjige za vzgojo( A. M. Slomšek Blaže in Nežika v nedeljski šoli) - vladne zakone so prevajali v slovenščino (V. Vodnik) Na Štajerskem in Koroškem Slovencev še vedno niso obravnavali kot enotnega naroda, zato tudi niso podpirali prizadevanja za slo.j. 3. Slovenski jezikoslovci so se ukvarjali z dvema problemoma: - kako ustvariti enoten črkopis - kako ustvariti enoten slovenski knjižni jezik, saj so prevladovala narečja jezikovni partikularizem Črkarska pravda se je vnela potem, ko je Kopitar zahteval enoten črkopis za vse južne Slovane. Tako sta nastali metelčica ( Metelko)in dajnčica ( Dajnko)= vsak glas naj ima svoj znak. Za Č, Š, Ž sta uporabila črke cirilice. Zaradi zmede v črkopisih sta oba slovenska narodno-buditeljska kroga (Prešernov in Bleiweisov) zavrnila oba črkopisa, sprejeli smo gajico, črkopis Čehov, njegov avtor je Kollar, ki ga je prevzel tudi Hrvat Ljudevit Gaj (in jo imamo še danes). Jezikovni partikularizem se je kazal v številnih narečjih in v zamisli, da prevzamemo ilirski jezik (od Hrvatov). Oba kroga zavrneta ilirski jezik, za osnovo slovenskemu jeziku vzamemo govor osrednje Slovenije (Lj z okolico)-, kar je v svoji slovnici naredil že A. Murko. 4. Čop- Prešernov krog (Čop, Smole, Kastelic) si je prizadeval dvigniti slovenski knjižni jezik na raven evropskih knjižnih jezikov. K temu je največ pripomogel Prešeren s svojimi literarnimi deli, ki se je ravno zato prelevil iz kranjskega v slovenskega pesnika. Ta krog je izdajal almanah Kranjska čebelica, ki pa zaradi finančnih problemov ni dolgo izhajal. 5. Bleiweisov krog je izdajal Kmetijske in rokodelske novice. V njih so pisali : - članke za kmete in obrtnike: zavzemali so se za fiziokratske metode obdelave zemlje (gnojenje, kmetijske družbe, nove rastline), bil je proti razvoju industrije (ker bi bili lastniki tovarn Nemci bi to pomenilo še dodatno germanizacijo) - nacionalne članke: teze o avtohtonosti Slovencev( da že od nekdaj živimo tukaj) je pisal Matevž Ravnikar-Poženčanin, uporabljati so začeli etnik Slovenci in oznako slovenski jezik, SlovenijaJovan Vesel Koseski v Odi cesarju Ferdinandu. - od leta 1843 z uvedbo gajice utrjujejo slovensko identiteto in oblikujejo vse elemente, ki so sestavni del sodobne nacionalne zavesti Vendar SLO=zamišljena enota, saj je takrat ne pozna ne zgodovina ne geografija. OBLIKOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA PROGRAMA 1848 ( Ponovi revolucijo na Dunaju 1848) 1. Med revolucijo 1848 leta so razglasili svobodo govora in združevanja. Tako je nastal prvi slovenski politični oz. nacionalni program Zedinjena Slovenija. Prvi je ideje o Zedinjeni Sloveniji zapisal Matija Majar-Ziljski in sicer v peticiji, ki jo je naslovil na cesarja Franca Jožefa in v letaku z naslovom Kaj Slovenci terjamo. Zahteva združitev Štajercev, Kranjcev, Korošcev beneških in ogrskih Slovencev v slovenski narod, ki bi imel tudi svoj slovenski deželni zbor. Podobne programe napišejo tudi slovenski intelektualci in študentje na Dunaju. Vodil jih je Fran Miklošič in tudi v Gradcu ( društvo Slovenija- graška in dunajska Slovenija), kjer jih je vodil Jožef Muršec. Odpravijo naj se deželne meje, vse dežele naj se združijo v eno deželo in en narod. 157

158 2. Skupne zahteve vseh treh programov so: a. Uvedba slovenskega jezika v šole, urade, sodišča; v Ljubljani naj se ustanovi tudi univerza b. Majar zahteva tudi priključitev Beneških in Prekmurskih Slovencev. Vidi pa tudi možnost povezave s Hrvati pri uresničevanju programa. 3. V tem času potekajo pri nas tudi volitve v Frankfurtski parlament, naši politiki se navdušujejo nad malonemškim programom, avstrijski pa nad velikonemškim. Zato poskušajo pri nas volitve bojkotirati, vendar pri tem niso bili uspešni. 4. Izhajati začnejo številni časopisi: Slovenija, Celske slovenske novine, Slavljanski rodoljub. 5. Dobimo enoten slovenski črkopis, priznan in uporabljan s strani države-gajica. 6. Usoda programa Zedinjena Slovenija Organizirali so peticijsko gibanje (zbirajo podpise v podporo Zedinjeni Sloveniji), ki pa ni bilo uspešno, saj je pri nas še vedno prevladovala deželna zavest. Proti programu so tudi Nemci, ki so živeli pri nas, z navdušenjem pa so ga sprejeli na Vselovanskem kongresu v Pragi, kjer ga je predstavil Stanko Vraz. V dunajskem parlamentu ga podpre tudi nemška levica. 7. Slovenski etnični prostor je geografsko opredelil Peter Kozler z Zemljevidom slovenskih dežel in pokrajin. Ker je nastal v času Bachovega absolutizma (stroga cenzura), je prepovedan, izide šele v času ustavnosti (1861). Katera območja so Peter Kozler in njegovi sodelavci opredelili kot slovenska? Svoj izbor utemelji z zgodovinskimi dokazi. OBDOBJE BACHOVEGA ABSOLUTIZMA ( ) 1. S silvestrskim patentom je bila ukinjena oktroirana ustava iz 1849 leta, začelo se je obdobje Bachovega absolutizma. 2. Značilnosti tega obdobja: a. Okrepljen policijski nadzor: Policija nadzoruje kulturne prireditve, knjižnice, gledališča, politike, ki so bili aktivni 1848 leta (Bleiweis) b. Povečana cenzura tiska: 158