Microsoft PowerPoint - Projekcija - Ekolosko najcistejsa el energija HE Savica _

Transkripcija

1 POSVET NA 13. SREČANJU TURISTIČNIH DRUŠTEV OBJEZERSKIH KRAJEV SLOVENIJE 27 Tema: Slovenska jezera izzivi in priložnosti Referat 3: EKOLOŠKO NAJČISTEJŠA ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVEGA VIRA HIDROELEKTRARNE SAVICA Avtor: DRAGO PAPLER Bohinj, 2. junij 27

2 Uvod Gorenjske elektrarne so prepoznaven proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na okolju prijazen način imajo 15 hidroelektrarn na območju Gorenjske (grajene v obd in 1998) 3 male fotovoltaične (sončne) elektrarne skupna instalirana moč je 11,7 MW letna proizvodnja 5 milijonov kwh električne energije strateški cilj je zanesljivo in optimalno izkoriščanje hidrološkega potenciala reke Save in njenih pritokov. HE Soteska I. in II. Instal. moč 1,436 MW (1979, 1998)

3 Hidroelektrarne HE SAVICA, 3.31 kw (1949) HE SAVA, kw (1924,1968,1974) HE SOTESKA, kw (1979,1998) HE KRANJSKA GORA, 152 kw (199) HE MOJSTRANA, 54 kw (1989) HE JELENDOL, 5 kw (1989) HE LOMŠČICA, 2. kw (1991) HE PRISTAVA, 2 kw (196) HE ŠKOFJA LOKA, 282 kw (1919,1989) HE RUDNO, 175 kw (1935,1989) HE SORICA, 1 kw (1989) HE DAVČA, 27 kw (1987) HE STANDARD, 155 kw (1984) HE KOKRA, 228 kw (1998) HE CERKLJE, 9 kw (1924) Sončne elektrarne MFE Radovljica, 16 kw (25) MFE Labore, 31 kw (26) MFE FERI, 7 kw (26) Proizvodni viri

4 Slap Savica Savica je naravna lepota s čudovitim slapom je navdušila pesnika dr. Franceta Prešerna v znameniti pesnitvi Krst pri Savici je koristna za proizvodnjo električne energije že od leta 1916, ko je bila zgrajena vojaška elektrarna Savica v bohinjskem Ukancu in leta 1949 sedanja HE Savica. Stara elektrarna Savica ( ) leta 1916 zgrajeno staro elektrarno, ki jo je postavila avstrijska vojska, je bila pomembna za načrtno elektrifikacijo Bohinjskega območja med obema vojnama. in rojstva elektromehaničnih servisnih delavnic Kranjskih deželnih elektrarn (KDE), ki so se kasneje preselile v Žirovnico in leta 1933 v Črnuče.

5 Nova hidroelektrarna Savica Potek izgradnje izgradnja je potekala od leta 1947 v zelo težavnih okoliščinah zaradi izjemno zahtevnih terenskih pogojev, zato so bili pomembni napori, ki so utirali pot domačim izvajalcem in industriji. Voda slapa Savice je bila zajeta z nizkim jezom ob njegovem vznožju; jez in vtočne naprave so bile načrtovane in zgrajene zelo premišljeno, tako da ni bilo prizadeto okolje; zgradba HE Savica je postavljena na izbranem mestu in v mogočnem zavetju strmih skalnatih vrhov. Izgradnja 2 kilometra dolgega rova v navpični steni Komarče je bila večinoma ročna, ker je bila tedaj mehanizacija na zelo skromni ravni. Montiran je bil železni cevovod dolžine 634 metrov, preseka 8 in 7 mm, ki vodi do strojnice elektrarne. Vgrajene so bile prve štiri domače Peltonove turbine z močjo KM, turbinski regulatorji, dva sinhronska generatorja 2.2 kva, 6,3 kv, transformatorja 6,3/35 kv in prvi domači zaščitni releji. Izgradnja je trajala 21 mesecev. Leta 1949 zgrajena nova HE Savica je bila prva hidroelektrarna po osvoboditvi v takratni Jugoslaviji. Prvi povojni agregat domače proizvodnje se je zavrtel 3. decembra 1949, drugi pa maja 195.

6 Tehnični podatki Tip elektrarne: srednjetlačna pretočno derivacijska Vodotok: potok Savica Inštalirani pretok: 4 x,75 m3/s Inštalirana moč: 4,4 MVA Število agregatov: 2 Neto padec: 219,8 m Leto izgradnje: 1949 Moč turbin: 4 x 126 kw Moč generatorjev: 2 x 22 kva Srednja letna proizvodnja: MWh el. energije Rov Cevovod

7 Rov in cevovod v Komarči Potok Savica Vtok Rov Cevovod

8 Strojnica elektrarne v Ukancu Stari gonilnik Komandni prostor Strojnica Stavba HE Savica

9 Posodobitev HE Savice V letih je potekala prenova HE Savica: Vgradnja oljetlačne naprave za mazanje ležajev agregatov in hidravljični turbinski regulator za krmiljenje turbin Zamenjava klasičnega vzbujalnega sistema s statičnim vzbujalnim sistemom napetostne regulacije na agregatih 1 in 2 Zamenjava vseh štirih turbinskih tekačev in ostalih delov turbinske opreme. Zaradi prehoda na 2 kv napetostni nivo bohinjskega področja sta bila zamenjana oba energetska transformatorja moči 2 x 2,5 MVA, 2/6,3 MVA Izvedena revitalizacija upravljalnega sistema (lokalno avtomatsko in daljinsko vodenje HE) Gradbeno sanirana jezovna pregrada po poškodbah potresa leta 1998 Izvedena protipotresna sanacija na strojnici HE Savice po poškodbah iz leta 1998 Zamenjava Peltonovih gonilnikov na agregatu 1 z boljšimi izkoristki Zamenjava statorskega navitja generatorja 1. Proizvodnja Po obnovi gonilnikov in revitalizaciji upravljalnega sistema (1996 2) se je proizvodnja HE Savica povečala za 12 %; v letih 1991 do 1995 je bila povprečna letna proizvodnja kwh, po obnovi pa kwh.

10 Okoljevarstvo Elektrarna Savica po klasifikaciji glede na instalirano moč (4,4 MVA) spada sicer med male hidroelektrarne. Pomembno vlogo ima zaradi naslednjih vidikov? Izkorišča vodni potencial in proizvaja ekološko najčistejšo električno energijo iz obnovljivega vita. Glede na specifičnost lokacije lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici. Elektrarna zagotavlja 44,4 delež proizvodnje električne energije Gorenjskih elektrarn ter zagotavlja 2,2 % delež letnih potreb po električni energiji v gorenjski regiji. 27. maja 27 je HE Savica proizvedla 1... kwh električne energije. 1 TWh električne energije predstavlja: prihranek 1,2 milijona ton premoga, oz. 6. vagonov po 2 ton, kar predstavlja vlakovno kompozicijo, dolgo 9 km, če so 2-tonski vagoni dolžine 15 m ter za 85 kilo ton zmanjšanja emisij CO2. Okoljevarstvo Vsaka proizvodnja, tudi proizvodnja električne energije, je nujno povezana z vprašanjem vpliva na okolje. Stremimo za čim boljšo izrabo naravnih danosti in seveda za čim manjšo obremenitev okolja.

11 Prihranki premoga in emisij CO2 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih Električna energija (MWh), premog (t), CO2 (kt) L. 195 L L L L L. 196 L L L L L. 197 L L L L L. 198 L L L L L. 199 L L L L L. 2 L. 22 L. 24 L. 26 Izračun: D.Papler HE SAVICA Proizvodnja električne energije (MWh) Prihranek premoga (t) Zmanjšanje emisij CO2 (kt)

12 Letni prihranki premoga in emisij CO2 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov s prikazom prihrankov premoga (t), emisij CO2 (kt) v letih Leto Povprečje 93-6 Proizvodnja (kwh) Prihranek premoga (t) Vlakovna kompozicija (km) 15,223 17,499 14,28 18,89 16, ,71 19,618 18,36 2,23 16,641 2,452 16,154 18,115 17,487 Zmanjšanje emisij CO2 (kt)

13 Proizvodnja z vidika sezon Povprečna mesečna proizvodnja električne energije po obdobjih

14 Povezanost dejavnikov proizvodnje Korelacija med proizvodnjo električne energije in pretokom vode, 24

15 Obnovljivi viri energije Delež obnovljivih virov (OVE) v primarni energetski bilanci Slovenije je 8 %. Slovenja si je za cilj postavlja dvig deleža OVE na 12 % do leta 21 in na 2 % do leta 22 (sklep EU, ). V Resoluciji Nacionalnega Energetskega Programa (ReNEP) je kot strateški cilj uvajanja OVE predvideno povečanje deleža v primarni energiji na 12 %. Proizvodnja električne energije iz OVE naj bi do leta 215 dosegla 43 GWh (brez velikih HE; večjih od 1 MW). V Sloveniji predstavljajo glavno proizvodnjo iz obnovljivih virov energije hidroelektrarne. V letih 2 22 se je delež malih hidroelektrarn moči do 1 MW gibal od 4,9 % do 4,6 % (leta 23 4,5 %), delež srednjih hidroelektrarn moči od 1 do 1 MW se je gibal od 5 % do 6,5 % (leta 23 4,6 %), delež velikih hidroelektrarn nad 1 MW pa se je gibal od 9,1 do 89,9 % (leta 24 89,4 %). Slovenija med OVE daje ob hidroelektrarnah usmeritev v izgradnjo sončnih elektrarn, vetrnih elektrarn, kogeneracij (biomasa) in bioplinskih elektrarn.

16 Elektroenergetska bilanca Slovenije O b j e k t Skupna moč (MW) Neposredni uporabniki (21,6%) (19,6%) (18,3%) (18,4%) Distribucijski uporabniki (76,2%) (66,9%) (62,8%) (,62%) Izvoz (Hrv : Slo = 5% : 5% Ostali izvoz Izgube na omrežju 253 (2,2%) 264 (1,9%) 278 (1,8%) 284 (1,8%) Skupaj potrebe HE na Dravi (2,2%) HE na Savi (2,4%) HE na Soči (3,4%) NE Krško (42,3%) TE Šoštanj (23,6 %) TE Trbovlje (4,3%) TE-TO Ljubljana (3,%) TE Brestanica (,76 %) Uvoz (HE Golica) (,13%) Skupaj razpoložljivo Primanjkljaj (18,8 %) Viški Uvoz (18,9 %) Izvoz 1.281

17 Trajnostni razvoj Sestava primarnih virov električne energije Elektro Gorenjska Leto 25 Premog in lignit 5,6 % Konvencionalni viri energije - 82,3 % Jedrsko gorivo 31,4 % Ostali konvenc. viri: zemeljski plin, naftni derivati,9 % Obnovljivi viri energije 17,7 % Vodna energija 16,7 % Ostali obnovljivi viri: veter, sončna energija,,4 % Trajnostni razvoj bo v bodoče pravo ravnotežje med: ohranitvijo okolja in zagotavljanjem dohodka za prebivalstvo. Vlaganja v obnovljive vire energije v preteklosti so na primeru HE Savica pred skoraj 6. leti dokaz, da se da povezati okoljske zahteve in energetske priložnosti v edinstven projekt.

18 1 TWh proizvedene elektrike Proizvodni jubilej Hvala za pozornost! Za sodelovanje se priporočamo! Kontakt: GSM