PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

Transkripcija

1 PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna agencija Republike Slovenije za energijo ( Statistični urad Republike Slovenije ( Borzen d.o.o. ( ZSFI GIZ, ( Statistični podatki fotovoltaičnega trga v letu 213 v Sloveniji Število novih sončnih elektrarn v letu Skupna moč novih sončnih elektrarn v letu ,9 MW Število vseh sončnih elektrarn 3293 Skupna moč vseh sončnih elektrarn Proizvedena električna energija iz sončnih elektrarn (podatek za leto 212) 22,8 MW 163 GWh Delež proizvedene električne energije iz sončnih elektrarn (podatek za leto 212) 1 % Delež fotovoltaike med obnovljivimi viri energije (proizvodnja v letu 212) 18 % Letni prihranek emisij CO kt CO 2-eq Število zaposlenih ljudi na področju fotovoltaike v Sloveniji (ocena za leto 212) 7 Število podjetij (ocena za leto 212) 1 3 Število raziskovalcev na področju fotovoltaike v Sloveniji > 4 Letni promet > 1 mio. Delež letnega prometa, ki se nameni za raziskave,1 1 % Poročilo fotovoltaičnega trga v Sloveniji, K. Brecl, PVportal

2 Statistika sončnih elektrarn Skupna instalirana moč sočnih elektrarn v Sloveniji. 3 2 SKUPNA INSTALIRANA MOČ (MW) Podatki o instalirani moči novih sončnih elektrarn v lanskem letu temeljijo na Registru deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov, zaradi česar se razlikujejo od dejanskega stanja na trgu. Datumi izdaje deklaracij so lahko tudi nekaj mesecev za dejanskim priklopom sončne elektrarne na električno omrežje. Prva sončna elektrarna v Sloveniji je bila nameščena leta 21 na Agenciji za prestrukturiranje energetike d.o.o. v Ljubljani. Njena moč je 1,1 kw. Druga sončna elektrarna nazivne moči 4, kw je bila nameščena na turistični kmetiji Abram na Nanosu leta 23. Elektrarna je bila v začetku vključena v otočni sistem skupaj z dizelskim generatorjem, ob izgraditvi električnega voda do kmetije pa se je priklopila na električno omrežje. Leto kasneje je bila na električno omrežje priklopljena tretja sončna elektrarna nazivne moči kw na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru. Od leta 2 je število sončnih elektrarn pričelo počasi rasti. Investitorji so bili posamezni navdušenci na področju fotovoltaike, ki jih takratna visoka cena investicije ni ovirala, da bi se odločili za naložbo v ta obnovljiv vir energije. Hitrejši zagon fotovoltaičnega trga pa lahko opazimo 29 leta, ko je bila sprejeta Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je s pomočjo odkupnih cen sončne elektrarne naredila zanimive tudi za zasebne investitorje. Trg sončnih elektrarn je zelo hitro rastel v letih 211 in 212, ko so bile zajamčene odkupne cene izredno visoke in so omogočale hitro povrnitev investicije. Konec leta 212 je Vlada Republike Slovenije drastično znižala odkupne cene električne energije proizvedene iz sončnih elektrarn, zaradi česar se je trg sončnih elektrarn v lanskem letu skoraj popolnoma ustavil.

3 INSTALIRANA MOČ (MW) Regijska statistika sončnih elektrarn Skupna instalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji do konca leta 213 Instalirana moč sončnih elektrarn po letih v Sloveniji in po regijah. Slovenija Ljubljana Podravje Celjska Gorenjska Goriška Primorska Dolenjska Prekmurje

4 Cena el. energije ( /kwh) Odkupne cene električne energije proizvedene iz sončnih elektrarn Odkup električne energije proizvedene iz sončnih elektrarn je opredeljen v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Uredba je bila prvotno sprejeta leta 29 in je do danes doživela že kar nekaj sprememb (UL RS, št. 37/29, UL RS, št 94/21, UL RS št. /211, UL RS, št. 43/212 ). Po uredbi so sončne elektrarne uvrščene v več razredov glede na moč in način montaže. V začetku so se cene zajamčenega odkupa spreminjale enkrat letno, nato na pol leta, od decembra 212 pa se cene odkupa električne energije vsak mesec znižajo za 2 %. V kolikor trenutna uredba ne bo spremenjena, bo zajamčena cena električne energije za sončne elektrarne do kw v letu 22 znašala le še dobra 2 c /kwh (glej sliko)..4 Cena zagotovljenega odkupa.4.3 Cena el. energije ( /kwh) P < kw kw < P < 1 MW Cena električne energije proizvedene iz tipične majhne sončne elektrarne je, ob upoštevanju 7 % diskontnega faktorja in letnem obdobju delovanja, v letu 213 znašala. c /kwh, kar je le malo višje od cene električne energije za povprečno gospodinjstvo skupaj z vsemi dajatvami. Ob upoštevanju 2 % rasti cene električne energije za gospodinjstva bo cena električne energije iz sončnih elektrarn že čez dve leti nižja od odjemne cene za gospodinjstva, kot je prikazano na spodnji sliki. Na sliki je vrisana tudi cena zagotovljenega odkupa za sončne elektrarne do kw, ki je bila v letih od 21 do 212 višja od same cene električne energije iz sončnih elektrarn..6 Cena električne energije..4 Cena električne energije iz SE Cena električne energije za povprečno gospodinjstvo - brez DDV Cena zagotovljenega odkupa za SE P < kw

5 Pri primerjavi cene električne energije iz sončnih elektrarn in zagotovljenih odkupnih cen je potrebno upoštevati tudi višino investicije v sončne elektrarne, ki je od leta 28 do danes padla za slabih 7 %. Na sliki prikazana višina specifične investicije v sončne elektrarne do kw. Iz grafa je razvidno, da se je strmi padec višine investicije v lanskem letu ustavil. V nekaterih primerih se je investicija v sončne elektrarne v lanskem letu celo dvignila. Potek cene sončnih elektrarn v Sloveniji (P < kw) Cena sistema ( /kw) Deleži obnovljivih virov energije v Sloveniji v letu 213 Inštalirana moč elektrarn na obnovljive vire energije - november 213 Hidroelektrarne do 1 MW, 16.6% Elektrarne na biomaso in bioplin, 26.6% Vetrne elektrarne,.4% Ostale naprave, 1.4% Soproizvodnja z visokim izkoristkom, 11.9% Sončne elektrarne, 43.1%

6 Sončno obsevanje na vodoravno površino v Sloveniji v letu 213 Sončno obsevanje v Sloveniji je bilo v letu 213 na ravni dolgoročnega povprečja vendar za okoli 1 % nižje od prejšnjih dveh let. V Ljubljani je po podatkih Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko znašalo 119 kwh/m 2. Sončno obsevanje na vodoravno površino v Ljubljani SONČNO OBSEVANJE (kwh/m 2 ) 2 1 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december