ITS novice december 2018 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, pred vami je zadnja letošnja številka S-ITS novic. Konec leta je tudi čas za pregled društven

Transkripcija

1 ITS novice december 2018 Uvodnik Spoštovani člani S-ITS, pred vami je zadnja letošnja številka S-ITS novic. Konec leta je tudi čas za pregled društvenih aktivnosti. Poleg same promocije inteligentnih transportnih sistemov v Sloveniji, elektronskih novic s področja ITS, sodelovanja v Network of ITS smo organizirali tudi mednarodni simpozij ISEP 2018, ki je bil uspešen iz vseh vidikov. Člani smo se v letošnjem letu udeležili strokovne ekskurzije in izmenjave izkušenj s kolegi iz Bavarske. Intenzivno pa se pripravljamo tudi na ISEP 2019, kamor vas vabimo, da prispevate k kvaliteti ali z referati vašega dela ali pa kot sponzorji simpozija. V kolikor ima vaša organizacija v svoji paleti zanimiv produkt ali ste v zadnjem času izvedli projekt, ki bi ga radi predstavili ostalim članom S-ITS, prosim posredujte več informacij na društveni naslov info@sits.si. Enako velja, če imate zanimivo ITS novico. Sicer pa vam ob koncu letu želim vesel december, mirne prihajajoče praznike, veliko sreče in zdravja ter obilico delovnih uspehov v prihajajočem letu. In seveda, prijetno branje novic. Lep pozdrav, Robert Rijavec Predsednik S-ITS

2 Novice članov društva S-ITS Kongres o cestah in prometu Združenje za promet in prometno infrastrukturo Slovenije je v sodelovanju z DRC, Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije d.o.o. in Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Prometnotehniškim inštitutom, Univerzo v Mariboru, Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za pomorstvo in promet, Zavodom za gradbeništvo Slovenije, IZS Inženirsko zbornico Slovenije organiziralo 14. Slovenski kongres o cestah in prometu, ki je potekal med 24. in 26. oktobrom 2018 v Kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu.

3 Iz vidika inteligentnih transportnih sistemov sta bili zanimivi predvsem sekciji 3 Trajnostna prometna infrastruktura (3.3 Elektro-mobilnost, 3.4 Nove tehnologije za trajnostno prometno infrastrukturo) ter sekcija 6 Slovenija in prometna varnost (6.2 Elektronika v prometu (interakcija med infrastrukturnimi elektronskimi sistemi in elektronsko opremo v vozilih za izboljšanje prometne varnosti), 6.3 Asistenčni sistemi v vozilih in avtonomna vožnja), kjer je referate predstavilo kar nekaj naših članov. Na temo razvojnih projektov komunikacije med infrastrukturo in vozili sta v svojih člankih govorila mag. Ulrich Zorin iz DARSa (Komunikacija med infrastrukturo in vozili na avtocestah) ter mag. Savin Gorup iz podjetja Asist (Razvojni projekt V2I Pametna avtocesta-pilotski V2I sistem). Prvi je predstavil aktivnosti DARSa pri sledenju novitetam na področju interakcije med infrastrukturo in vozili. V ta namen DARS sodeluje v več evropskih projektih, kjer nameščajo razno ITS opremo na avtocestah ter izvajajo pilotne projekte prenosa informacij med sistemi in vozili. V prispevku so bile predstavljene dosedanje aktivnosti na področju komuniciranja med avtocestnimi sistemi in vozili ter opis projektov, ki so načrtovani v prihodnosti. Mag. Savin Gorup je predstavil prvi pilotski V2I ETSI- G5 sistem na slovenskih avtocestah. Opisana je bila arhitektura sistema, sestavni deli posameznih sklopov ter bistvene komponente programske opreme. Predstavljeno je bilo delovanje osnovnih funkcij, kot je sprejem in oddaja CAM (Cooperative Awareness Messages, sporočila za vse udeležence v prometu) in DENM (Decentralized Environmental Notification Messages, decentralizirana sporočila o izrednih dogodkih in stanjih). Prikazane so bile dejanske izkušnje, pridobljene med trimesečnim testnim delovanjem sistema, ki sta ga sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

4 Boštjan Smrdelj, vodja regionalnega nadzornega centra Dragomelj, ki upravlja z avtocestnim prometom na ljubljanski obvoznici je predstavil referat na temo samodejne zaznave zastojev z obveščanjem na priključku Ljubljana zahod, ki ga je DARS postavil v letošnjem letu. Opisal je problematiko nastajanja zastojev v jutranji konici na priključku Ljubljana zahod, kjer iz smeri Primorske v jutranjih konicah vsakodnevno nastajajo zastoji. Poleg zastojev je dodaten problem prepletanje prometnih tokov v razcepu Kozarje med prometnima tokovoma, ki prihajata eden iz smeri Primorske in drugi iz smeri zahodne ljubljanske obvoznice. Zastoji nastanejo zaradi bližine izvoza za Vič, kjer se morajo vozila na Tržaško cesto vključiti v semaforiziranem križišču. Zaradi gostote prometa se zastoji raztegnejo po celotnem priključnem kraku do avtoceste, večkrat pa tudi do razcepa Kozarje in nazaj proti zahodni obvoznici ter priključku Brezovica. Zaradi stoječe ali počasi premi-kajoče se kolone nastane velika verjetnost naleta vozil. Zaradi navedenega je družba DARS pristopila k namestitvi sistema za samodejno detekcijo kolone ter ustrezno obveščanje voznikov o nastanku kolone in njeni dolžini. Z izvedbo samodejne zaznave in obveščanja je nadzornikom prometa v nadzornem centru Ljubljana delo poenostavljeno in so lahko pozorni na druge posebnosti v prometu. Brane Nastran, vodja prometno-informacijskega centra na DARS je predstavil članek z naslovom Posredovanje prometne informacije v sodobnem komunikacijskem okolju. Republika Slovenija v strateškem pogledu na več ravneh zasleduje cilj»vizija 0«, ki povezuje odgovornost vseh udeležencev in deležnikov na področju prometa v prizadevanjih, da v prihodnje zaradi prometnih nesreč ne bo smrtnih žrtev. Prispevek družbe DARS d.d. k tej viziji je povezan z gradnjo infrastrukture, njenim rednim vzdrževanjem in upravljanjem. Vodilo oz.

5 poslanstvo upravljanja avtocestne infrastrukture je varnost, pretočnost ter nenazadnje udobje uporabnikov avtocest. Članek je v kontekstu upravljanja slovenskega avtocestnega omrežja predstavil enega od spektrov vzpostavljanja večje pretočnosti in varnosti, in sicer obveščanje o stanju cest in prometa na njih. Obveščanje povezuje odgovornost upravljavca (podajanje ažurne prometne informacije) z odgovornostjo uporabnika (sprejem prometne informacije in s tem povezano ravnanje). V prispevku so bili predstavljeni kanali komuniciranja, preko katerih dosegamo uporabnike avtocest, rast iskanja prometne informacije in predstavitev učinka uporabe prometne informacije. mag. Ulrich Zorin je v svojem drugem referatu predstavil uporabo odstavnih pasov na avtocesti za vožnjo t.i. pas za Konični Promet (PKP). Na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji namreč ob koničnih urah prihaja do zgoščenega prometa in posledično zastojev. Odseki, kjer je pojav pogost, so v bližini glavnega mesta Ljubljana (vse štiri vpadnice), kjer se vpadnice vključujejo na ljubljanski avtocestni obroč. V prispevku so bile predstavljene aktivnosti DARS, ki že nekaj let aktivno pripravlja strokovne podlage za uvedbo pasu za konični promet. Vodja elektro vzdrževalne službe na DARS, mag. Boris Milič je predstavil vzdrževanje in pomembnost nemotenega delovanja aktivnih požarnih sistemov v avtocestnih predorih. Požari, ki se v predorih razvijejo predvsem kot posledica prometnih nesreč oziroma kot posledica okvar na vozilih (pregrevanje, puščanje goriva, dotrajanost itn.) ter predorske cevi, ki s svojo obliko dimnika in hitrim pretokom velikih količin svežega zraka pospešujejo gorenje in posledično spodbujajo razvoj požara so kritični elemnt varnosti na avtocestah. Hitro in zanesljivo zaznavo le-teh zagotavljajo vgrajeni aktivni požarni sistemi. Izjemno agresivno in»vetrovno«predorsko okolje zahteva kakovostno opremo za hitro in zanesljivo zaznavanje požarov. Tem izzivom so kos tako imenovani linijski

6 javljalniki požara, ki tudi v najneugodnejših predorskih razmerah opravljajo svoje delo. Seveda pa njihovo nemoteno in zanesljivo delovanje zagotavlja le kakovostno in strokovno vzdrževanje. Vse prevečkrat se pozablja, da je le natančno, temeljito in strokovno vzdrževanje pogoj za nemoteno in zanesljivo delovanje sistemov. Bolj kot so sistemi zahtevni, bolj zahtevno in pomembno je vzdrževanje. Zakonski predpisi določajo osnovne zahteve za vzdrževanje. Dobro organizirani in strokovno podkovani vzdrževalci lahko s svojim dodatnim programom in kakovostnim sistemom vzdrževanja raven zanesljivosti dvignejo še na bistveno višjo raven. S tem zagotovijo optimalno delovanje aktivnih požarnih sistemov. Pravočasno odpravljanje motenj in napak s strani vzdrževalnih služb je najboljše zagotovilo za nemoteno in varno obratovanje predorov.

7 Podjetje VTO nov član društva S-ITS V mesecu novembru smo dobili novega člana in sicer podjetje VTO, raziskovalne in razvojne dejavnosti, iz Žalca. Podjetje se ukvarja pretežno z projektiranjem in izdelavo mobilnih varnostno nadzornih sistemov. Podjetje ponuja varnostno-nadzorne stolpe. To so mobilne, hitro postavljive naprave, ki omogočajo varovanje in nadzor nad lokacijo na kateri so nameščene. Zaradi svoje mobilnosti in možnosti hitre namestitve, ki znaša nekaj minut, predstavlja idealno rešitev za začasno, mobilno ali stalno uporabo. Gre za naprave, ki so popolnoma mobilne, modularne in energetsko neodvisne: Mobilnost: naprava je na kolesih, na kratkih razdaljah jo je mogoče prestavljati ročno, za daljše razdalje pa se uporablja avtomobilska prikolica. Modularnost: na napravo je mogoče namestiti poljubno tehnično opremo (kamere, radarje, detektorje, senzorje) za nadzor, spremljanje in varovanje objektov, gradbišč, prometa, itd... Energetska neodvisnost: naprava je lahko priključena na klasično 220V napajanje, lahko pa je popolnoma avtonomna. V napravo je namreč lahko vgrajena gorivna celica ki zagotavlja energijo za delovanje vseh nameščenih tehničnih naprav. Delovanje gorivne celice je v primerjavi z drugimi viri energije (disel agregati, fotovoltaika) veliko bolj zanesljivo in tiho. Avtonomija takšnega sistema je nekje do 12 tednov, nato pa je potrebno zamenjati gorivne rezervoarje (metanol ali vodik). Prenos žive slike, posnetkov, alarmov... iz omenjene naprave je omogočeno preko mobilnega 3G/4G/LTE/WiFI omrežja. Posnetki s terena se tako lahko prenašajo neposredno v nadzorni center, lahko se spremljajo preko aplikacije na mobilnem telefonu, oziroma preko katerega-koli osebnega računalnika, ki je povezan v svetovni splet.

8

9 Ali veste, kateri dan v tednu je ljubljanska zahodna obvoznica najbolj obremenjena? Z Darsa so sporočili, da letošnji statistični podatki glede obremenitve zahodne ljubljanske obvoznico kažejo na to, da je najbolj obremenjen dan v tednu ponedeljek. V poletnih mesecih je bila na njej povprečna hitrost čez dan tam le 57 km/h. Drugi najbolj obremenjen del tedna pa je sobota, ki je bila v preteklosti najbolj značilna za zastoje na zahodnem obroču. Na eno od sobot v poletnih mesecih je bila povprečna hitrost 70 km/h.

10 Novi napovednik postajališč na zaslonih v avtobusih LPP LPP je v sodelovanju z Media Bus d.o.o. na avtobusih LPP uvedla novi, izboljšan napovednik postajališč na zaslonih. Do sedaj ste lahko spremljali možne prestope na bližajočem postajališču, sedaj pa je na predvidenem mestu še več koristnih informacij za udobnejše in hitrejše potovanje. Napovednik postajališč prikazuje dve informaciji, ki se na zaslonih izmenjujeta vsakih 15 sekund. Prva informacija je možnost prestopov na naslednjem postajališču, vključno s časovnim prihodom vsake linije. Nova informacija pa je napoved naslednjih postajališč. Tako boste lahko spremljali, kateri sta naslednji dve postajališči, smer vožnje in katera je končna postaja linije na, kateri sevozite. Prikazana naslednja postajališča imajo navedeno ime in čas prihoda avtobusa na dotično postajališče. Prikaz naslednjega postajališča se prilagaja glede na potek avtobusa po linji do končnega postajališča. Poleg slednjega, vam je na voljo tudi informacija, koliko časa boste porabili do končne postaje oz. obračališča.

11 Predstavitev najnovejše znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa Javna agencija RS za varnost prometa je organizirala okroglo mizo, namenjeno strokovni javnosti, na kateri je bila predstavljena znanstvena raziskava o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa. Znanstvena in strokovna raziskava je bila izvedena s strani Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti (UL) in je bila osredotočena na dejavnike, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji. Okrogla miza se je dotaknila najnovejših znanstvenih ugotovitev s področja varnosti cestnega prometa, pravno-kazenskih zadev ter reklam, ki vplivajo na udeležence v cestnem prometu.

12 Čez predor Markovec se je peljal v invalidskem vozičku Darsove kamere so ujele moškega, ki se je skozi predor Markovec ponoči zapeljal kar z invalidskim vozičkom. 65-letnega domačina so na izvozu za Izolo odstranili s hitre ceste in mu izdali plačilni nalog. Za povrh se je izkazalo, da neodgovornež sploh ni invalid. Skrajno neodgovorno dejanje se je torej k sreči končalo brez nesreče, na Darsu pa so na družbenem omrežju twitter zapisali, da to početje ni samo nevarno, ampak gre tudi za zlorabo invalidskega vozička.

13 Slovenija bo avtonomne mobilne storitve razvijala skupaj z Madžarsko in Avstrijo Slovenija je v Budimpešti naredila nov pomemben korak v razvoju cestnega prometa v prihodnjih desetletjih. Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je namreč na Madžarskem z avstrijskim zveznim ministrom za promet Norbertom Hoferjem in madžarskim ministrom za državni razvoj Mihályjem Vargo podpisal Memorandum o čezmejnem sodelovanju pri razvoju in preizkušanju električnih, povezanih in avtonomnih mobilnostnih storitev. Podpis memoranduma bi v praksi lahko pospešil razvoj avtomobilov brez voznika, saj bo omogočal in spodbujal znanstveno sodelovanje, izmenjavo dobrih praks in poenotenje zakonodaje v vseh treh državah. Prihodnost je tukaj. S podpisom tega sporazuma smo ji odprli vrata. Veseli me, da bodo na to pionirsko pot stopili tudi podjetja in raziskovalne institucije v Sloveniji, je ob podpisu dejal minister Gašperšič. Podpisniki memoranduma so ob tem edini, da sta digitalizacija in razvoj električnih ter avtonomnih avtomobilov pravi odgovor na vse večje število avtomobilov na naših cestah. Na eni strani bodo namreč avtonomna vozila pripomogla k zmanjšanju škodljivih izpustov, na drugi pa k večji varnosti v prometu.

14 Prikazovalniki hitrosti v 24 slovenskih občin Javna agencija RS za varnost prometa je v sklopu projekta Skupaj za večjo varnost Namestitov prikazovalnikov hitrosti Vi vozite del, že osmo leto zapored pripravila razpis, na katerem se lokalne skupnosti potegujejo za brezplačni najem prikazovalnikov hitrosti. Na razpis se je prijavilo 29 občin, od katerih je strokovna komisija izbrala 24 občin, ki bodo prejele prikazovalnik hitrosti Vi vozite v brezplačno 10 mesečno uporabo. Tudi tokrat sta v akciji sodelovali podjetji Intermatic d.o.o. in Sipronika d.o.o., ki sta prav tako v brezplačno uporabo prispevali prikazovalnike hitrosti. Na omenjenem razpisu je bilo izbranih 24 slovenskih občin, ki bodo prejele v desetmesečni brezplačni najem prikazovalnike hitrosti: Vransko, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Šmartno ob Paki, Gorje, Kobarid, Grad, Dornava, Mokronog, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Šentjur, Majšperk, Nova Gorica, Sevnica, Pivka, Šmarješke toplice, Ptuj, Žalec, Štore, Polhov Gradec, Apače, Beltinci, Ankaran ter Hoče-Slivnica. Občine so bile izbrane na podlagi razpisnih kriterijev, in sicer so imele prednost občine kjer ob lokaciji poteka šolska pot, vendar ni zagotovljen minimalni standard za šolsko pot, lokacije z nevarnimi mesti (visoka stopja prometnih nesreč) lokacije z pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim PLDPjem.

15 EU in svetovne ITS novice Podaljšanje zelene luči za kolesarje Kolesarjenje ob glavnih mestnih prometnicah je lahko zelo duhamorno. Medtem ko je zeleni val na semaforjih prilagojen prometu motornih vozil, pa kolesarji veliko pogosteje naletijo na rdečo luč. Nenehno ustavljanje in speljevanje zelo vpliva na udobje potovanja s takšnim prevoznim sredstvom, neustrezna infrastruktura pa preganja s koles še tiste, ki bi bili pripravljeni na ta način razbremeniti mestni promet. V Nemčiji je so to problematiko naslovili s tehnologijo, ko se zeleni val na semaforjih za kolesarje prilagajajo dvokolesom. Aplikacija Si-Bike App na mobilniku bo prek podatkov GPS, hitrosti in smeri kolesarja 60 metrov prej pričela opozarjati semafor, da se bliža kolesar in da obstaja možnost, da še ujame zeleno luč. V teh primerih bo faza zelene luči podaljšana za dodatno sekundo. Na ta način naj bi poskrbeli za precej bolj tekoč promet kolesarjev in pripomogli k temu, da bi se še več ljudi odločilo za kolesarjenje. Vir: Siemens

16 Tesla uvaja tehnologijo za avtonomno vožnjo, a naj bi preteklo še nekaj let, da bodo avti vozili sami Proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je napovedal, da bodo vsi njihovi modeli imeli opremo, ki omogoča popolnoma avtonomno vožnjo. A čeprav so predstavili nove kamere, senzorje, radarje in nov računalnik, naj bi preteklo še nekaj let, da bodo avtomobili res samovozeči. Kot so sporočili iz Tesle, sistem omogoča, da avtomobil vidi svet, ki ga voznik ne, saj lahko vidi v vse smeri hkrati in na nivojih, ki jih človeška čutila niso sposobna. Nova oprema bo na voljo za že obstoječa modela S in X, prav tako pa tudi za model 3, ki šele prihaja na trg. A preden bodo aktivirali novo opremo, bodo opravljali še številne teste pri realni vožnji, da bodo lahko izboljšali sistem. Šef Tesle Elon Musk je pojasnil, da je nova oprema ''super-računalnik v avtomobilu'', a bodo šele regulatorji in javnost odločili, kdaj bodo samovozeči dejansko vozili po cestah. Za zdaj bo tehnologija delovala v ozadju, kjer bo zbirala podatke, kdaj bi lahko tehnologija povzročila ali pa se izognila nesrečam. Musk upa, da bo Tesla lahko z dokazi regulatorjem pokazal, da je samovozeča tehnologija varnejša od ljudi. Prvi mož podjetja meni, da bo tehnologija kar dvakrat varnejša od človeka, v končni fazi po vseh testiranjih in izračunih pa kar desetkrat. Avtomobili bodo opremljeni z osmimi kamerami, do zdaj je imel avtopilot na voljo eno, 12 ultrazvočnih senzorjev bo omogočalo zaznavanje objektov na dvakrat daljši razdalji kot zdajšnji sistem. Radar pa bo sistemu dodajal dodatne podatke o svetu, saj bo lahko videl v močnih nalivih, megli, prahu, zaznaval pa bo okolico tudi skozi pred avtomobilom vozečim vozilom. Računalnik pa bo po besedah Muska omogočal kar 12 bilijonov operacij na sekundo. Vir: Tesla

17 Prihajajoči dogodki Povabilo k oddaji referatov za simpozij ISEP 2019 v Ljubljani med 25. in 26. marcem 2018 Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme v sodelovanju z Elektrotehniško zvezo Slovenije organizira 27. Mednarodni simpozij o elektroniki v prometu pod sloganom»internet stvari (IoT) v ITS«(angl. Internet of Things in Intelligent Transport Systems and Services), ki bo potekal med 25. in 26. marcem 2019 v Ljubljani. Tema simpozija ISEP 2019 se osredotoča na pomen aktualne dejavnosti na področju povezane mobilnosti, v času ko se "stvari" in ljudje vedno bolj povezujemo. Infrastruktura, prevozna sredstva in ljudje imamo različne»senzorje«(merilnike), ki bi nas, še posebej v urbanih območjih, lahko obveščali o stanju prometa in okolja, izrednih dogodkih, porabi energije itd. Poleg infrastrukturnih merilnikov postajajo uporabniki inteligentnih transportnih sistemov in storitev»mobilni senzorji«tudi z uporabo osebnih komunikacijskih naprav. In tako lahko tudi sistemi vozil oziroma prevoznih sredstev povečajo nabor podatkov povezan z mobilnostjo. Na ISEPu 2019 je tako priložnost razpravljati o Internetu stvari (IoT), ki je osnova za analizo množice podatkov in informacij (Big Data), ki je osnova upravljanja mobilnosti v prihodnje ne glede na prometni način: ceste, železnica itd. Cilj simpozija je promocija strateških usmeritev v integracijo in krepitev evropske raziskovalne dejavnosti na področju sonaravnega transporta v Sloveniji, drugih mladih članicah ter pridruženih in sosednjih državah. 25. marca 2019 bodo raziskovalci in strokovnjaki z različnih področij transporta predstavljali izbrane referate v tehnični in plenarni sekciji. Referati bodo predstavljeni v zborniku simpozija. 26. marca sledi strokovna ekskurzija. Pomembni datumi: 14. januar 2019 Najava z oddajo povzetka referata 21. januar 2019 Potrdilo o sprejemu prispevka na simpozij 28. februar 2019 Oddaja osnutka referata 11. marec 2019 Oddaja končnega referata Več informacij na