UDK : :536.2 Termodinamika prenosa energije s stisnjenim zrakom Thermodynamics of Energy Transmission by Compressed Air FRANC VIDERGAR -

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UDK : :536.2 Termodinamika prenosa energije s stisnjenim zrakom Thermodynamics of Energy Transmission by Compressed Air FRANC VIDERGAR -"

Transkripcija

1 UDK : :536.2 Termodinamika prenosa energije s stisnjenim zrakom Thermodynamics of Energy Transmission by Compressed Air FRANC VIDERGAR - FRANC RUNOVC 0. UVOD Rudniki so bili vedno veliki porabniki mehanskega dela, zato je razumljivo stalno iskanje virov, ki naj omogočajo pokrivanje potreb po vse večjih močeh. Iznajdba, ali bolje razvoj parnega stroja do uporabne stopnje sta povzročila pravo industrijsko revolucijo v mnogih proizvodnih panogah. Okoliščine pri rudniškem, predvsem jamskem delu so pri tem terjale določene posebnosti. Za uporabo parnega stroja v rudarstvu je bilo odločilno: prepoved pridobivanja pare v parnem kotlu v jamskih prostorih zaradi nevarnosti požara, velikih količin dimnih plinov pa tudi zaradi porabe kisika; pridobivanje je bilo tako omejeno samo na zemeljsko površje; razvod vroče pare s površja v območja jamskih delovišč ni bil mogoč. Uporaba parnih strojev v rudnikih je bila po navedenem mogoča le na površju za pogon izvažalnih strojev, črpalk, strojev v pomožnih obratih ipd., jamska delovišča pa so ostala brez tega učinkovitega vira mehanskega dela. Rešitev množinske oskrbe dislociranih delovišč z mehanskim delom je prinesla tehnična izvedba posredne uporabe parnega stroja, tako da je stisnjen zrak pri normalni temperaturi okolice primeren za pogon strojev. Agregati s kompresorji, ki so jih poganjali parni stroji, so se uporabili tudi v drugih panogah, ne samo v rudarstvu. Za delo na jamskih deloviščih, ki jih je bilo mogoče z razvejanim cevovodnim omrežjem tudi na velike razdalje oskrbovati s stisnjenim zrakom iz glavne kompresorske postaje na površju, so bila posebej dobrodošla vrtalna in odkopna kladiva ter motorji za transportne stroje. Na prvem mestu je treba poudariti prednosti strojev na stisnjen zrak: razmeroma preproste in cenene izvedbe pogonov, z vrtenjem in premim gibanjem ali obojnim; robustne, vzdržljive in neobčutljive konstrukcije z nezahtevnimi popravili in preprostim vzdrževanjem; za upravljanje s samimi napravami niso potrebni posebej usposobljeni strežniki; 0. INTRODUCTION Mines have always been great consumers of mechanical work, therefore, the steady search for sources to meet the greater power demand is understandable. The discovery, or rather the development of the steam engine, Up to the application stage, caused a real industrial revolution in many production branches. Here, the circumstances in which the mining works above all those underground are performed, require certain particularities. For the application of the steam engine in mining the following points were decisive: prohibition of steam production in a steam boiler in mines because of the danger of fire, great amounts of flue gases and because of oxygen consumption, as well. Thus, steam production has been limited to the surface only, hot steam supply from the surface to the underground faces of work wasn t possible. According to the facts cited above the application of steam engines to the mines was possible on the surface of the earth to winding engines, pumps and machines in accessory plants only, whereas the mine faces of work remained without this important source of mechanical work. The solution of supplying mechanical work in great quantities to dislocated faces of work was brought about by the technical accomplishment of indirect steam engine application so thet at normal surrounding temperatures, compressed air is suitable for driving the working machines. The aggregates, with compressors driven by steam engines, have been used not only in mining, but also in other branches. For the work on mine faces, which by means of a ramified pipeline network could ber supplied with compressed air from the main compressed air stations on the surface also to long distances, the hammer drills, pneumatic pics and engines for transportation machines were especially welcome. Firstly, emphasis must be placed on the advantages of compressed air engines: comparatively simple and low-priced designs of drives with rotary and straight movement, or both; robust, endurable and insensitive constructions with modest repairs and simple maintenance;

2 precejšnja oziroma zadostna specifična moč; popolno eksplozijsko varno obratovanje; izrabljeni medij izboljšuje jamsko klimo. Razvoj elektrotehnike je najprej omogočil zamenjavo parnega stroja za pogon kompresorja z elektromotorjem. Takrat, verjetno pa že poprej, so spoznali, da je prenos energije s stisnjenim zrakom povezan z velikimi izgubami, saj se v delovnih strojih izrabi le majhen delež dela, ki ga dovajamo na pogonsko gred kompresorja. Nadaljnji razvoj je prispeval k razdeljevanju električne energije do samih jamskih delovišč in zamenjavi motorjev na stisnjeni zrak z električnimi. Tudi pri vrtalni tehniki je celo na področju udarnega vrtanja prišlo do uvedbe elektrohidravličnih sklopov namesto pogonov s stisnjenim zrakom, vendar gre v tem primeru za razmeroma velike agregate. Glede na omenjene prednosti uporabe stisnjenega zraka ostaja za jamsko rudarjenje še vedno zanimiv pogon udarnih kladiv, avtonakladalnikov, premikalnih naprav, predvsem pa za pnevmatski transport in zasip. Prednosti morajo odtehtati predvsem ekonomski vidik, kajti po vseh izboljšavah, predvsem pa gospodarnostnih kompromisih tudi v sedanjem času lahko računamo samo z 10 do 30-odstotnim izkoristkom mehanskega dela. V celotnem izkoristku: especially trained operators are not needed for operating the devices; a substantial or satisfactory specified power; fully explosion proof operation; the used medium improves the mine climate. The development of electrical engineering enabled the replacement of the steam engine with the electromotor as the compressor drive. It was that time, that they probably came to realize that energy transportation by compressed air is connected with high losses since only a small share of work supplied to the compressor s drive shaft is fully utilized by working machines. Further development has contributed to electrical energy distribution to mine faces and to the replacement of compressed air motors with electric motors. Also In drilling engineering it lead to the introduction of electrohydraulic systems instead of compressed air drives, even in the field of impact drilling, but the question is of comparatively large aggregates in this case. In view of the advantages of compressed air applicatons cited above, the drive of impact hammers, automatic loaders and shifting devices still remains interesting for undergroung mining, especially for pneumatic transportation and stowing. The advantas above should compensate for the economic aspect since with the improvements and economic compromises only a 10 to 30 percent mechanical work efficiency can be reckoned on, also at the present time. The total efficiency of: rj = 0,1-0,3 ( 1 ) so zajeti delni izkoristki, kakor so: izkoristek kompresorja: comprises the partial efficiencies such as compressor efficiency: jjk = 0,8 0,9 (2), če ga definiramo kot razmerje med močjo teoretično potrebnega indikatorskega diagrama in močjo, dovedeno na gred kompresorja. Tu so zajete izgube zaradi nujnega podtlaka ob nasesavanju zraka in nadtlaka pri potiskanju zraka v rezervoar in mehanske izgube zaradi trenja v gibljivih sklopih. Vrednostni interval je naveden za pogoje, kakršni so potrebni za rudniško obratovanje. Izkoristek razvoda upošteva dva učinka, in sicer: prostorninski izkoristek medija (stisnjenega zraka) zaradi netesnosti omrežja krmilno-regulacijske opreme in priključkov: defined as the ratio of the power of the theoretically required indicator diagram to the power supplied to the drive shaft of the compressor. Herein, the losses due to the indispensable underpressure at the air suction, and overpressure at air delivered into the tank, and the mechanical losses due to friction in hinged joints, are included. The value interval is given for conditions required in mine operation. The distribution efficiency takes two effects into account: the volumetric efficiency of medium (compressed air) due to network leakage of the control and regulating equipment and fittings:

3 izgube delovne zmožnosti zraka zaradi tlač- lessenning of working capacity of air due to nih izgub. Če pri delovnem tlaku 7 bar dopustimo pressure losses. If, at a working pressure of 7 bar, tlačne izgube do delovnih strojev na 5 bar, je a decrease of pressure loss to 5 bar is permitted,,,,,, as far as the working machines, the corresponding ustrezni izkoristek približno: efficiency is about t?a = 0,8 (4). Tako je izkoristek razvoda: Thus, the distribution efficiency is: >7c = >7v = 0,5-0,7 (5). Mehanski izkoristek delovnih strojev glede na robustnost izvedb v povprečju ne more biti boljši od: 7md Pri delovnih strojih je pomembno da praktično ne morejo obratovati z minimalno polnitvijo, ampak mora biti le-ta med 70 in 100 odstotki, s čimer je izkoristek stisnjenega zraka: In view of the robustnes of the working machines their mechanical efficiency cannot be higher than: 0,85 (6). on average. With the working machines it is important that practically they cannot practically operate at the minimum charge, but should operate between 70 and 100 percent by which the compressed air efficiency is: >?Ad = 0,6-0,8 (7). S tem pa je izkoristek v delovnih strojih: and herewith the efficiency the of working machines becomes: ^?d ^md ' nad = 0,5-0,7 (8). Pojasnila: V posameznih kompresorskih postajah rudniških obratov še vedno obratujejo tako stari kompresorji, še iz desetletij prve polovice stoletja, kakor tudi novejši izdelki, podobno velja tudi za druge agregate kompresorskih instalacij. Glede na to je primerno navajanje podatkov v intervalih. Koristni učinki oziroma izkoristki praktično nikoli niso navedeni v obliki, ki bi ustrezala našemu namenu, zato jih je na primerni zapis treba še prevesti. Izhodiščne podatke povzemamo po enem od standardnih priročnikov, ki ga svetovno tehnično rudarstvo upošteva in ga praksa potrjuje tli. Navedba celotnega izkoristka vložene energije 0,125 0,143 (1/7 1/8) spada v spodnjo polovico intervala (1), ki smo ga dobili kot zmnožek vseh definiranih izkoristkov. Prostorninske izgube medija naj bi bile v povprečju 35-odstotne. Če je dobava zraka do delovnih strojev po pretežno varjenih cevovodih, so izgube seveda manjše. Glede na navedbe in praktične izkušnje izberemo izkoristek v intervalu po enačbi (3). Explanations: In particular mine compressor stations both old compressors, from the first half of this century and the newer ones, are still in operation. A similar statement can be made for other aggregates of compressor installations. In view of this the data quotation in intervals is suitable. The effective outputs or efficiency are practically not given yet in a form corresponding to our purpose, therefore they must still be translated to a convenient form. The starting data is assumed according to one of the standard manuals considered by the world of minig engineering and confirmed by the practice 111. The quotation of total input energy efficiency (1/7 1/8) belongs to the lower half of the interval (1) obtained as the product of all defined efficiencies. The medium volume losses should be 35 percent on average. If the air is predominantly supplied through welded pipelines to working machines, the losses are lower, of course. With respect to the quotations and practical experience the efficiency is chosen in the interval as quoted in equation (3).

4 Delovnim strojem je treba zagotoviti tlak v višini vsaj 5 bar. Običajno so v rudarstvu razdalje med mestom pridobivanja stisnjenega zraka in mestom porabe tudi nekaj km, zato je navedeni podatek osnovna zahteva za ureditev ustreznega razvodišča. Če je ekspanzijsko delo zraka s tlakom 7 bar 100-odstotno, je zmogljivost zraka s tlakom 5 bar samo okoli 80 odstotkov (4). Po podatku, da delovni stroji porabijo za 1 kwh m3 nasesanega zraka v normalnih razmerah je, ob upoštevanju začetnega tlaka 5 bar, mehanskega izkoristka in tudi delnih izgub medija v samih strojih, tolikšna poraba mogoča, če je polnitev 100-odstotna. Če med delovne stroje vključimo tudi instalacije za pnevmatski transport in zasip, pri katerih je del ekspanzije le v cevovodu, je optimistično mogoče predvideti tudi 70-odstotno polnitev. Če je politropna ekspanzijska delovna sposobnost zraka s tlakom 5 bar pri minimalni polnitvi 1, je pri 70-odstotni polnitvi 0,8 in pri 100-odstotni polnitvi le 0,6. S tem je določena vrednost intervala (7). Za izkoristek kompresorja upoštevamo, da mora oskrba s stisnjenim zrakom ustrezati časovno zelo spremenljivi porabi in zato v večini kompresorskih postaj obratuje po več batnih kompresorjev; da so kompresorji različnih starosti pokončni in vodoravni. Mehanski izkoristek (^m) pokončnih kompresorjev je 0,90-0,95, vodoravnih pa 0,88 0,92. Če naj skupno zajamemo mehanski izkoristek kompresorjev, je ta: 0,88 0,95. Razmerje med teoretičnim diagramom p- V in indikatorskim diagramom (indicirani izkoristek p,) je 0,94 0,98. Izkoristek kompresorjev??k = r]tn-r]l z zaokroženima mejnima vrednostima je s tem podan z enačbo (2). Delovni stroji so razmeroma manjši in po funkciji zelo različni (npr.: vrtalna kladiva, motorji nakladalnih lopat nakladalnikov, zasipni stroji), za njihov skupni mehanski izkoristek ocenimo izkoristek, kakršen velja za majhne kompresorje 121 in takega navajamo v enačbi (6). Pri pridobivanju stisnjenega zraka ne upoštevamo izkoristka morebitnega mehanskega prenosa (pogonski motor kompresor), pa tudi ne električnega izkoristka pogonov, zato se v enačbi (1) navedeni izkoristek nanaša na izkoristek moči, ki je dovedena na gredi kompresorjev. V vseh navedenih izkoristkih pa ni zajet termodinamični izkoristek celotnega procesa, ki je predmet tega članka in ga želimo kakovostno in kolikostno nedvoumno določiti. Ob stalnem prizadevanju po zniževanju izdelavnih stroškov je razumljivo, da tam, kjer je uporaba stisnjenega zraka nujno potrebna, posebej bode v oči njegova izredno velika energijska razsipnost. A pressure of at least 5 bar should be ensured to working machines. The distances between the place of compressed air production and that of its consumption are usually several km long, therefore, the cited data is a basic requirement for arranging a corresponding distribution system. If the expansion work of air at a pressure of 7 bar is 100 %, the capacity of air at a pressure of 5 bar is only about 80 % (4). According to data, 55 to 70 m3 of air sucked up in normal conditions is consumed by working machines for 1 kwh; taking into account the initial pressure of 5 bar, mechanical efficiency and also partial medium losses in the machines themselves, the consumption of such weight is possible, if the charge is 100 percent. If also the pneumatic transportation and stowing installations, in which the expansion occurs in pipelines only, are numbered among to working machines, a 70 percent charge can also be optimistically anticipated. If the polytropis expansion working capacity of air at a pressure of 5 bar is 1 a minimum charge, it is 0.8 at 70 percent charge, and only 0.6 at a 100 percent charge. By this the value of the interval (7) is determined. As for compressor efficiency, the fact that the compressed air supply must correspond to the high consumption variations with time and that, for this reason, several reciprocating compressors operate in the majority of the compressed air stations, is taken into account and so is the fact that the compressors of diferent ages are either upright or horizontal. The mechanical efficiency (^m ) of the upright compressors is , and that of the horizontal ones is The mechanical efficiency of all compressors together is The ratio of the theoretical p -V diagram to the indicator diagram (the indicated efficiency ^ m ) is Thus, the compressors efficiency j?k = j?m. r)^ with the two limit values rounded up is given by the equation (2). The working machines are comparatively small and intended for various functions (e.g. hammer drills, motors of mechanical shovels and loaders). Their total mechanical efficiency is considered to be that of small compressors 121, and as such is given in equation (6). In compressed air production the efficiency of eventual mechanical transmission (drive motorcompressor) is not taken into account and neither is the electrical efficiency of drives. Therefore, the efficiency given in equation (1) is related to the efficiency of power supplied to the compressor shaft. But the thermodynamic efficiency of the whole process which is the subject of this paper and whose quality and quantity we wish to unambiguously determine, is not included in all the efficiencies cited above. At constant efforts are made to lower to production costs it is understandable, that in places where compressed air is indispensable the extraordinarily high waste of energy

5 Z vsemi mogočimi ukrepi se poskuša zvečati izkoristek celotne instalacije. Posebej v zadnjem času je slišati mnenje uporabnikov in s tem porajajoče upanje, da bi bilo z računalniškim vodenjem mogoče doseči imenitno gospodarno izboljšanje. Nadaljnje natančno definiranje termodinamičnih razmer s kolikostno oceno, kakršne so navedene za izkoristke v (2) do (8), ima končni cilj, da bomo analizirali, kje še lahko pričakujemo kakšno izboljšavo in v kolikšni meri. 1. TERMODINAMIČNI PROCESI Termodinamični proces komprimiranja, razvoda in porabe zraka želimo izločiti od drugih vplivov, s tem bomo lahko tudi termodinamični izkoristek celotnega procesa določili kot elementarni izkoristek, ki izhaja iz naravnih danosti, brez kakršnihkoli dodatkov, ki pogosto povzročajo zmedo in dvoumnost. Prehod na čisto termodinamični proces jemljemo kakor, da se vse delovne faze odvijajo brez kakršnihkoli izgub, tako snovnih kakor energijskih zaradi mehanskega trenja in uporov. S tem prevzemamo, da so vrednosti vseh poprej definiranih izkoristkov (2) do (8) enake 1. Tako izločeni proces bi bil načelno lahko tudi termodinamično povračljiv, zato bomo v nadaljevanju analizirali tudi tako, vsaj teoretično in primerjalno pomembno domnevo. 1.1 Povračljlve preobrazbe Z upoštevanjem povedanega bi bila povračljivost celotnega procesa dosežena na dva načina: 1. Kompresijo zraka od začetnega do končnega stanja bi morali dosegati po izotermi in v delovnem stroju bi morala ekspanzija potekati izotermno od končnega do začetnega stanja. S tem bi bili preobrazbi kompresije in ekspanzije po isti izotermi»naprej«in»nazaj«brez kakršnihkoli energijskih izgub. Praktično bi se morala kompresija dosegati ob izdatnem hlajenju, ekspanzija pa ob intenzivnem ogrevanju. Ker gre za izmenjavo toplote z okolico, bi bilo zadostno hlajenje in ogrevanje mogoče le, če bi obe preobrazbi potekali zelo počasi. To pa praktično Izključuje kakeršnokoli tehnično uporabo. 2. Kompresija poteka od začetnega stanja z adiabatno preobrazbo in prav tako ekspanzijo od končnega do začetnega stanja dosegamo po izentropi. Da bi bil tak proces povračljiv, bi morali biti izpolnjeni pogoji: pri adiabatni kompresiji se vse vloženo delo spremeni v notranjo energijo stisnjenega zraka; zato se njegova temperatura ustrezno zviša; is particularly noticeable. Taking all the possible measures into account it is hoped that the efficiency of the whole installation will increase. Especially in recent times the opinion of consumers is that by computer conducting it would perhaps be possible to attain a remarkable economical improvement from which new hopes can arise. The analysis of the question where and in what degree any improvement can still be expected is the final target of further specifications with quantity estimates as given for efficiencies in equations (2) to (8). 1. THERMODYNAMIC PROCESS We wish to isolate the thermodynamic process of compression, distribution and consumption of air from other Influences in order to determine the thermodynamic efficiency of the whole process in this way, as an elementary efficiency originating from the natural conditions free of whatever additions frequently cause confusion and ambiguity. The transition to a pure thermodynamic process in considered as if all working phases develop free of any losses, both the matter and energy loss as well, due to mechanical drictlon of resistances.by this it is assumed that all efficiency values defined in equations (2) to (8) are equal to 1. The process isolated in this way might also be thermodynamically reversible in principle, therefore, such an assumption theoretically and comparatively important at least, will also be analysed in the continuation. 1.1 Reversible Transformations Taking into account all of the facts cited above the reversibility of the whole process would be attained in two ways: 1. The air compression from the initial to final state should be attained following the isotherm, and the expansion in the working machine should run isothermally from the final to initial state. Thus, the compession and expansion transformations following the same isotherm»forwards«and»backwards«would be free of any losses. Practically, the compression should be attained aat efficacious cooling and the expansion at intensive heating. As previously, the question is of heat exchange with the surroudings, a satisfactory cooling or heating would only be possible if both transformations took a very slow course. This condition however, practically excludes any technical application. 2. The compression develops with adiabatic transformation from the initial to final state, and likewise, the expansion from the final to initial state is attained following the isentrope. In order for the process to be reversible the following conditions should bo satisfied:

6 ta visoka temperatura mora ostati konstantna pri razvodu zraka, tako da ob adiabatni ekspanziji v delovnem stroju dobimo iz notranje energije nazaj vse vloženo delo, s čimer se uporabljeni zrak vrne v prvotno stanje. Praktično ni mogoče od začetka kompresije do konca ekspanzije vzdrževati popolno toplotno izoliranost celotne naprave. S tem tudi ta različica povračljivega procesa ni tehnično izvedljiva. 1.2 Termodinamični prikaz dejanskega procesa Za začetek postavitve termodinamičnega modela je primerno vzeti v določeni meri idealizirane preobrazbe, nakar bodo opravljeni popravki, da se bo model čimbolj približal stvarnosti. Zaradi jasnosti bomo veličine ponazorili tudi kolikostno, pri čemer bomo upoštevali praktične omejitve. Za začetno stanje vzamemo: prostornina V, = 1 m3 zraka, temperatura Tx = 273 K, tlak p, = 1,01 bar, gostota nasesanega zraka je s tem pi = = 1,29 kg/m3, masa zraka v procesu m = 1,29 kg. Iz začetnega stanja se doseže izentropna kompresija na tlak p2 «7 bar, tako da je kompresijsko razmerje s = p2/p x = 7. Po doseženi kompresiji prevedemo zrak iz stanja»2«v stanje»3«, tako da ga pri konstantnem tlaku ohladimo na začetno temperaturo, torej: T2 T3 = Tv v bistvu se doseže izobarna kompresija iz stanja»2«v stanje»3«. Ker gre domnevno za sistem brez snovnih in energijskih izgub zaradi trenja in uporov, lahko iz stanja»3«proces neposredno nadaljujemo z adiabatno ekspanzijo do stanja»4«, ki je določeno s tlakom, enakim začetnemu: p4 = pr Iz stanja»4«se proces krožno vrne v začetno stanje»1«, tako da zrak pri konstantnem tlaku segrejemo na začetno temperaturo Tv torej TA Tt, ali drugače: iz stanja»4«se doseže izobarna ekspanzija v stanje»1«. Navedeni krožni proces v koordinatnem sistemu p -V z navedbo veličin stanja ponazarja slika 1, ki v bistvu prikazuje Jouleov krožni proces 131. Iskane vrednosti nekaterih veličin stanja ugotovimo iz znanih razmerij za izentropne spremembe stanja. at an adiabatic compression all input work changes in the internal energy of compressed air; therefore, its temperature increases correspondingly; this high temperature must remain constant in air distribution such that all input work is retrieved from the internal energy at adiabatic expansion in the working machine by which the used air is returned to its original state. It is practically impossible to maintain a perfect heat isolation from the beginning of compression till the end of expansion. Thus, also this alternative of the reversible process is not technically practicable. 1.2 Thermodynamic Representation of the Actual Process At the biginning of setting up the thermodynamic model it is convenient to take the transformations idealized to a certain degree, whereupon the corrections will be performed such that the model will as real as possible. For clarity the magnitudes will also be represented by their quantities, whereat the practical liminations will be taken into account. For the initial state we take: volume: = 1 m3 of air temperature: Tx = 273 K pressure: p, = 1.01 bar density of the sucked up air: p,= 1.20 kg/m3 mass of air in the process: m = 1.29 kg From the initial state the isentropic compression to a pressure of p2 rs 7 bar is attained such that the compression ratio becomes s = p2/p t = 7. After the attained compression the air is rendered from state»2«into state»3«so that at constant pressure it is cooled to the initial temperature, viz.: T2 T3 = Tyt Essentially, the isobaric compression from state»2«to state»3«is attained. Since, supposedly, the question is of a system free of matter and energy losses due to friction and resistances, using the adiabatic expansion the process can be directly continued from state»3«to state»4«defined by a pressure that equals the initial one: p4 = pr From state»4«the cyclic process reverts to the initial state»1«in such a way that at constant pressure the air is heated to the initial temperature Tv i.e. T4 * Tx or In another way: from state»4«the isobaric expansion into state»1«is attained. The cited cyclic process in the p-incoordinate system with the quotation of state quantities is illustrated in fig. 1 showing essentially the Joule cycle 131. The values of some state quantities searched for are found from the known ratios for the isentropic state changes.

7 Sl. 1. Diagram p - V procesa prenosa energije s stisnjenim zrakom. Fig. 1. p -V diagram of the process of energy transmission by compressed air X - l T2 = T,. e x T2 = = 476 K Pri tern je x = cp/ c v = 1,4 eksponent adiabate zadvoatomske pline oziroma razmerje specifičnih toplot: where x = cp / c v = 1.4, the adlabate power for two-atoms gases or the ratic of specific heats: /1 \ l / 1,4 V2 = l,0(^-j = 0,249 m3 Za izobarno kompresijo od stanja»2«v stanje For the isobaric compression from state»23«velja: to state»3«it applies: in ker je T3 = Tv sledi: and as T3 = Tx, it follows;: T 273 ^3 = J - v 2 = ^ = 0,143 m3. Za adiabatno ekspemzijo od stanja»3«v stanje For the adiabatic expansion from the state»4«pa velja:»3«into state»4«, however, it applies: I ± = [ T3 = \p 3 ) ker so T3 = Tv p3 = p2 in p4 = p, ; sledi: As T3 = T,, p3 = p2, and p4 = p,, it follows:

8 Z navedenimi podatki lahko opravimo energijske bilance preobrazb (energijske veličine zaokrožimo na dve mesti): 1. Kompresija Po prvem glavnem zakonu termodinamike se ob kompresiji 1 2, ker je preobrazba adiabatna, delo spremeni v notranjo energijo. S tem je prostorninsko delo W12: Using the cited data the energy balances of transformations can be done (the energy quantities are rounded up to two decimal places): 1. Compression According to the first law of thermodynamics at the compression 1 2 the work is changed into internal energy, as the question is of an adiabatic change. Thus volumetric work W12 is : WX2 = AU - m c v {T\ - T2) (9), če je cv = 720 J/kgK specifična toplota zraka pri konstantni prostornini: if the specific heat of air at constant volume, cv = 720 J/kg K we have: W X2 = 1, ( ) = - 1,9 105 J. Ob izobarni preobrazbi od stanja»2«v stanje At the isobaric changes from state»2«to»3«je dovedeno dodatno prostorninsko delo: state»3«an additional volumetric work is supplied: W23 - /V ( Va - Vg = 7, (0,143-0,249) = - 0,7 105 J. Obe deli sta»dovedeni«in s tem po dogovoru negativni [41. Both of the two works are»supplied«, and, as agreed, they are negative 141. Celotno vloženo prostorninsko delo pri pre- The total input volumetric work in transforobrazbi 1 3 je: mation 1 3 is: Wxa = W12+ W23 = (- 1,9-0,7) 105 = - 2,6 105 J. Ob stanju»3«ima zrak začetno temperaturo T3 = Tv kar smo dosegli tako, da smo ob izobarni preobrazbi odvedli toploto 0 23: At state»3«the air temperature is its initial temperature T3 = 71, attained by leading off the heat Q23 at isobaric transformation: Q23 = m cp(t3 - T2) (10), če je Cp = 1010 J/kgK specifična toplota zraka pri izobarni preobrazbi. if the specific heat of air at isobaric transformation is cp = 1010 J/kgK, there is Q23 = 1, ( ) = -2,6'10* J.

9 Tudi odvedena toplota je po dogovoru in rezul- According to agreement and result the led off tatu negativna in po energijski bilanci v skladu z heat is also negative and by the energy balance it zakonom o ohranitvi energije. Is accordance with the principle of energy conservation. Delo W,3 pa dobimo tudi takole: The work Wi3 can also be obtained as fo- Hows: Wia = * = \Vi2t t (11). pri čemer je x eksponent adiabate, Wi2 t pa tehnično delo kompresije: where x is the power of adiabate and W12 t is the technical work of compression. Wi2t = 1,4 (-1,9) 105 = -2,6 105 J. Slednje ponazarja slika 2, ki prikazuje celotni pretok dela pri kompresiji. This is illustrated by Fig.2 showing the whole work development at compression. SI. 2. Diagram p -V tehničnega dela komprimiranja zraka. Fig. 2. p -V diagram of the technical work of air compression Ploščina lika 1 2 e f 1 ustreza vloženemu delu (neg.) Wi2, ploščina lika 2 3 d e 2 je ekvivalentna vloženemu delu (neg.) W23, ploščina lika 3 a c d 3 pomeni vloženo delo (neg.) za potiskanje zraka v rezervoar; zanj velja: The area of figure 1 2 e f 1 corresponds to the input work (negative) Wi2; the area of figure 2 3 d e 2 is equivalent to the input work W23 (negative); the area of figure 3 a c d 3 means the input work (negative) for feeding air into the reservoir; it is: -p3-v3 = -7,07-10s -0,143 = - 1,0 105 J. Ploščina lika 1 b c f 1 pa ob nasesavanju ustreza pridobljenemu delu (poz.) in je enako: And the area of figure 1 b c f 1 represents the work obtained (positive) at suction, which is: Z upoštevanjem predznakov preostane senčena ploščina, ki ustreza tehničnemu delu W 12, t p, V, = 1,0110s -1,0 = 1,0-10s J. Taking into account the signs the hatched area is left ofer, representing the technical work W : 12, t Wi2>t = W12(neg.) + VK.gfneg.) + p3 V3(neg.) + p, V^tpoz.) Wi2it=(- 1,9-0,7-1,0+ 1,0) 10s = - 2,6-10s J.

10 2. Ekspanzija Pri adiabatni ekspanziji iz stanja»3«v stanje»4«pridobimo prostorninsko delo na račun notranje energije, torej: 2. Expansion At the adiabatic expansion from state»3«to state»4«the volumetric work is obtained to the detriment of interna] energy, thus: W34 = At/ - mcv(t3-71,) (12), W =1, ( ) = 1, MO5 J. 34 Ob izobarni preobrazbi od stanja»4«na stanje»1«pridobimo še prostorninsko delo: At isobaric transformation from state»4«to state»1«the volumetric work is obtained: W =p (V - V ) = 1,01105-(1,0-0,574) = 0,4-105J S tem je celotno pridobljeno (pozitivno) prostorninsko delo: By this the total volumetric work obtained (pos.) becomes W31- W34 + W41 = (1,1 +0,4)-105= 1,5-105 J. Enako kakor pri kompresiji tudi pri ekspanziji opravimo energijsko bilanco. Pri izobarni ekspanziji od stanja»4«na stanje»1«je treba iz okolice dovesti toploto: In the same manner as in the case of compression, the energy balance is also made for the expansion. At isobaric expansion from state»4«to state»1«heat must be supplied from the surroundings: q41 = mcpcr, - r 4) (13), Q41 = 1, ( ) = 1,5 10s J. Similarly as at compression, the total expan- sion work is equal to the technical work: Celotno ekspanzijsko delo je podobno kakor pri kompresiji enako tehničnemu delu: BA = *^34 = w. 34, t (14), WS4ft = 1,4-1,MO5 = 1,510s J. Podobni diagram pa prikazuje slika 3. A similar diagram Is shown in Fig. 3 SI. 3. Diagram p -V tehničnega dela ekspanzije zraka. Fig. 3. p -V diagram of the technical work of air expansion

11 Ploščina lika 3 4 e d 3 ustreza pridobljenemu prostorninskemu deluw34 (poz.). Ploščina lika 3 d c a 3 ustreza pridobljenemu polnilnemu delu p3 V3 = 1,0-105 J (poz.). Ploščina lika 4 1 f e 4 ponazarja pridobljeno prostorninsko delo pri izobarni ekspanziji p4(v1 - V4) (poz.). Ploščina lika 1 f c b 1 ustreza izpušnemu delu p, - V, = 1,0 105 J (neg.). Senčeni del diagrama je torej ekvivalenten tehničnemu ekspanzijskemu delu: The area of figure 3 4 e d 3 corresponds to the obtained volumetric work W34 (pos.). The area of figure 3 d c a 3 corresponds to the work obtained at charging p 3. V3 = J (pos.). The area of figure 4 1 f e 4 represents the volumetric work obtained at isobaric expansion p4 ( V, - P4) (pos.). The area 1 f c b 1 corresponds to the accomplished work p4. Vx = J (neg.). Thus, the hatched part of the diagram is equivalent to the technical expansion work: VP34f = W3A{poz..)+ p3p3(poz.)+p4(p, - P4)(poz). + p, P,(neg.), IP34.t = (U ,4-1,0)-105 = +1,5 105 J. Iz poteka diagrama na sliki 3 je razvidna problematičnost poteka ekspanzije znotraj delovnih strojev in zakaj le-ti ne obratujejo z minimalno polnitvijo. Če prekrijemo diagrama s slik 2 in 3 in upoštevamo predznak tehničnih del kompresije (neg.) ter ekspanzije (poz.), dobimo ustrezno sliki 1 ploščino Jouleovega krožnega procesa, ki z negativnim predznakom pomeni izgubljeni delež vloženega dela: From the diagram in fig. 3 the doubtfulness of the expansion development inside the working machines, and the reasor why they dont operate at a minimum charge can be seen. If the diagrams from Figs. 2 and 3 are laid on top of eachother and the signs of technical works of compression (neg.) and expansion (pos.) are taken into consideration, in accordance with Fig.l, the area of the Joule cycle is obtained, which a negative sign, corresponds to the lost share of the input work: Wo =^Z w i r w»,t* W34,t = (-2,6M,5)-105= -U J. In conformity to our purpose the thermodyna- mie efficiency is defined as the ratio f the obtained to input works: Ustrezno našemu namenu definiramo termodinamični izkoristek kot razmerje med pridobijenim in vloženim delom: W3A t 1,5.10s ^ h = ü C i = ^ - = " 0 6 (15). 2. GOSPODARNOSTNE IZBOLJŠAVE Celotni izkoristek instalacije za prenos energije s stisnjenim zrakom z upoštevanjem posameznih izkoristkov iz enačb (2), (5), (8) in (15) bi torej bil: 2. ECONOMY 1MPOVEMENTS Consequently, taking into account the particular efficiencies from equations (2), (5), (8) and (15) the total efficiency of the energy transmission, installation would be: r ' l k ' i c Vd nth n= (0,8-0,9) (0,5-0,7) (0,5-0,7)0,6 «(0,1-0,3)

12 Iz slednjega je popolnoma razumljivo In upravičeno vsakršno prizadevanje za zvečanje vrednosti posameznih izkoristkov. Vendar pa se je treba zavedati, da vsako zvečanje vrednosti terja določeno naložbo sredstev, npr. za boljše materiale posameznih strojnih elementov, močnejše dimenzioniranje in tudi dodatne elemente. V vsakem primeru pa je treba doseči najugodnejše razmerje. Na prvem mestu navedimo izboljšave, ki imajo učinek na termodinamični izkoristek in so bile na tem področju že zelo zgodaj izčrpane gospodarske in upravičene možnosti. V fazi kompresije je z izdatnim hlajenjem kompresijskih prostorov (npr. dvojno oplaščenih valjev, okrovov ventilov) dosežena politropna preobrazba z eksponentom n = 1,3. Uvedena je stopenjska kompresija, tako da se med dvema stopnjama zrak v vmesnem hladilniku ohladi na začetno temperaturo. Ker vsaka stopnja terja dodatne naprave, kakor na primer valj pri batnem kompresorju in vmesni hladilnik, je za razmere v rudniku iz ekonomskih razlogov primerna dvostopenjska kompresija. Po znani formuli za določitev politropnega dela komprimiranja v stopnjah: From the above statements it can be seen that any effort to increase the values of particular efficiencies are quite understandable and justified. It should be realized, however, that each increse of values reguires a certain investment of means, e.g. for better materials for machine parts, greater dimensions, and also for additional elements. In any case the optimum proportion should be attained. The improvements having some influence on the thermodynamic efficiency, and those for which the economical and justified possibilities in this domain have already been exhausted, will be mentioned in the first instance. In the phase of compression a polytropic transformation with the power of n = 1.3 is attained by abundant cooling of the compression compartments (e.g. double-shelled cylinders of valve cases). A gradual compression is introduced such that between two stages the air is cooled down to the initial temperature in an intermediate cooler. As additional equipment, such as, a cylinder for a reciprocating compressor and an intermediate cooler is reqired for each stage, a two stage compression is suitable for mine conditions for economical resons. According to the known formula for determining the polytropic compression work in stages: 12, poi = Z (n-l)/zn n -1 0 (16), kjer je z število stopenj, ugotovimo za naš primer vrednost kompresijskega dela za n = 1,3 in z = 2: where z is the number of stages, the value of compresson work for n = 1.3 and z = 2 is found for our case as: 1 3 ( imzj) \ w/i2,poi= 2 Y JTY1 * 01'105'1 0 i7(2'1,3)" 1J = 2,2 IO5 J. Pri delovanju delovnih strojev ne moremo pričakovati nikakršnih termodinamičnih izboljšav, zato je že ob analizi ugotovljeno delo skrajna zgornja meja. Po definiciji (15) ugotovimo novo vrednost: In working engine operation no thermodynamic improvements can be expected, therefore the work already found by analysis is the utmost upper limit. According to definition (15) the new value is found as 7 th, m ak s IV 34, t 1,510s = 0,68 «0,7 (17). IV, 12, poi 2,2 ' 105 Dobljena vrednost pomeni največji gospodarsko upravičeni dosežek. Lahko ugotovimo, da dobljena največja vrednost termodinamičnega izkoristka ne vpliva na celotni izkoristek, da bi bil zunaj intervala podanem v (1). The value obtained means the highest economically justified achievement. It can be stated that the obtained maximum value of thermodynamic efficiency doesnt influence the total efficiency in such a way that it would be outside of the interval given in (1).

13 Analizirajmo še možnosti izboljšav drugih izkoristkov. Izkoristek kompresorja (2) je odvisen izključno od strojniško konstrukcijskih izvedb sklopov, ventilov in priključkov. Ker so že uporabljene gospodarnostno še upravičene rešitve, ni realno pričakovati kakršnekoli pomembne izboljšave. Izkoristek delovnih strojev (6), (7) in (8) tudi po analizi praktično ne more imeti pomembne večje vrednosti; zveča se lahko kvečjemu na spodnji meji intervala. Izkoristki razvoda (3), (4) in (5) so sestavljeni iz bistveno različnih dejavnikov. Del, ki upošteva znižanje tlaka (4), je odvisen od dimenzioniranja prerezov cevovoda in razdalj do uporabnikov. Za dimenzioniranje prerezov je določena gospodarnostna meja. V odvisnosti od oddaljenosti delovišč so padci tlakov lahko tudi majhni, če razdalje niso velike, če pa upoštevamo dejanske razdalje v rudnikih in ustrezni postopek optimiranja prerezov cevovoda, kakor se običajno dela, je podatek po (4) praktično optimalen in ukrepi za izboljšanje ne bi bili upravičeni. Drugi dejavnik, ki upošteva izgube zraka zaradi netesnostl (3), vzbuja več upanja. Dolgo je že uveljavljen ukrep, da morajo biti deli cevovoda zvarjeni, vendar še vedno obstajajo v bližini delovišč in na njih začasno montirani odseki, kjer so netesnostl neizbežne. Prav tako se ni mogoče izogniti izgubam na armaturah in predvsem na priključkih. Računalniško vodenje bi moglo poseči prav na to področje, in sicer tako, da bi z avtomatskim zapiranjem ventilov izključevali posamezne razvodne veje, kjer trenutno ni porabe zraka in s tem izključili izgubo zaradi netesnosti v teh vejah. Taka rešitev je mogoča samo pri močno razvejanih sistemih in pri selektivni organizaciji dela. Predvsem pa ima veliko večji vpliv na dimenzioniranje potrebne zmogljivosti kompresorske postaje kakor pa na izboljšanje izkoristka za vloženo delo pri komprimiranju. Vsekakor pa je tak postopek popolnoma konkreten, zato je treba v vsakem praktičnem primeru s temeljito analizo vseh vplivnih dejavnikov ugotoviti, ali se ukrep izplača ali ne. Težko je pričakovati, da bi vse navedeno moglo izboljšati izkoristek razvoda (5) nad zgornjo mejo intervala. Poprejšnja analiza nas lahko prepriča, da pri znani tehnologiji ni uresničljivo zvečanje izkoristka celotne instalacije za daljinsko energijsko oskrbo s stisnjenim zrakom nad 0,3. Let us still analyse the improvement possibilities for other efficiencies. The compressor efficiency (2) depends exclusively on the machine-constructional execution of aggregates, valves and attachments. As the economically justified solutions have already been used, any significant improvement cant really be expected. The working machine efficiency (6), (7), and (8), according to the analysis cant have any important higher value either; they can be increased at the lower interval limit at the most. The distribution efficiencies (3), (4) and (5) are composed of essentially different factors. The part taking into account the pressure drop (4) depends on the pipeline crossection dimensions and distances to the consumers. An economy limit is fixed for cross-section dimensioning. Dependent on the distance from the faces, the pressure drops may also be small, if the distances arent long, but if the actual distances in mines and the corresponding dimensioning method for pipeline cross-section are taken into account, the data according to (4) is practically optimum and improvement measures wouldnt be justifiable. The second factor, taking into account air losses due to leakages, (3) raises more expectations. For a long time the measure has been in force that pipeline parts should be welded, nevertheless,sections exist near the faces of work and on them in which leakages are unavoidable. Liewise, it is impiossible to avoid losses at fittings and attachments. Computer control could help in this very domain, namely in such a way, that particular distribution branches in which there is no air consumption at the moment, would be disengaged by automatically shutting off the valves and thus eliminating the leakage loss in these branches. Such a solution is only possible in highly ramified systems and in selective work organization. But primarily, its influence on the dimensioning of the required compressor plant capacity is much greater than that on the efficiency improvement for the input compression work. Such a procedure, however, is quite concrete at any rate, and for this reason, in each practical case it is necessary to find out whether a measure is worth the trouble or not. It can hardly be expected that all the cited facts could improve the distribution efficiency over the upper interval limit. The analysis already mentioned shows that at the known technology the increasing of total installation efficiency over 0.3 is not feasible for the remote compressed air supply.

14 3. SKLEP V sestavku smo izbrali Jouleov krožni proces za model celotnega termodinamičnega dogajanja pri prenosu energije s komprimiranim zrakom. Model omogoča elementarno in nadrobno analizo vseh faz dela z ustreznimi preobrazbami in na koncu dovoljuje tudi kakovostno in kolikostno oceno termodinamičnega izkoristka v proces vloženega dela. V zadnjem poglavju so glede na poprejšnjo analizo ocenjene vrednosti odločilnih dejavnikov v celotnem izkoristku, predvsem glede na možnost izboljšav. Ugotovitve dovoljujejo sklep, da ni uresničljivo zvečanje celotnega izkoristka v proces vloženega dela nad mejo rj = 0,3. 3. CONCLUSION In the paper the Joule cycle was chosen as the model of all the thermodynamic events in energy transmission by the compressed air. The model makes the elementary and detailed analysis of all work phases with corresponding transformations possible. Finnaly, it also permits the quality and quantity estimations of the thermodynamic efficiency of work put into the process. With regard to the analysis already mentioned the values of decisive factors in the total efficiency are estimated in the last chapter, above all in view of the improvements possible. From the findings the conclusion may be drawn that total efficiency increase over the limit of r] = 0.3 of work put into the process is not attainable. 4. LITERATURA 4. REFERENCES III Fritzsche, C.H.: Lehrbuch der Bergbaukunde. Springer-Verlag, Berlin, Weber, F.J.: Arbeitsmaschinen I. VEB Verlag Technik, Berlin, [31 DUBBEL Taschenbuch für den Maschinenbau. 16. Auflage. Springer-Verlag, Oprešnik, M.: Termodinamika (skripta). Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Naslov avtorjev: prof. dr. Franc Vidergar, dipl. inž. prof. dr. Franc Runovc. dipl. inž. oba Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani Odsek za rudarstvo Address of the authors: Franc Vidergar, D. Sc., professor, dipl. ming. eng. Franc Runovc, D. Sc., professor, dipl. eng. both of them Faculty of Sciences and Technology, University in Ljubljana, Mining Department Prejeto: Received: Recenzirano: Reviewed:

Generatorji toplote

Generatorji toplote Termodinamika Ničti zakon termodinamike Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Prvi zakon termodinamike

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv

Športno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) ,   Drsalni klub Jesenice in Zv Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum

Društvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja

Prikaži več

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim

PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)

Prikaži več

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada

ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register

Prikaži več

Elektro predloga za Powerpoint

Elektro predloga za Powerpoint AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano

Prikaži več

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom

Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx

Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota

Prikaži več

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov

ARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,

Prikaži več

untitled

untitled 1 Plinske cenovne arbitraže in priložnosti za arbitražo v energetskem sektorju STALNA ARBITRAŽA PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE KONFERENCA SLOVENSKE ARBITRAŽE Ljubljana, 4. november 2013 Matjaž Ulčar,

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut

Prikaži več

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc

Microsoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe

Prikaži več

P183A22112

P183A22112 Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA/COURSE SYLLABUS Matematična fizika II Mathematical Physics II Študijski programi in stopnja Študijska smer Letnik Semestri Fizika, prva stopnja, univerzitetni

Prikaži več

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1

REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm

UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programm UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Matematična fizika II Course title: Mathematical Physics II Študijski program in stopnja Study programme and level Univerzitetni študijski program 1.stopnje

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

Slovenska predloga za KE

Slovenska predloga za KE 23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,

Prikaži več

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani

UDK : : Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani UDK 621.438:621.311.238:504.054 Kam gre razvoj plinskih turbin In What Direction is the Development of Gas Turbines Heading MARKO PERKAVEC Kombinirani energetski postroji s plinskimi in parnimi turbinami

Prikaži več

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U

PROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna

Prikaži več

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd

Ceccato_DRA_IVR10-20hp_ENG_Final.indd DRA IVR 10-20 hp Prilagodljivi, učinkoviti, pametni: Napredna zanesljivost v stisnjenem zraku AVAILABILIT PARTNERSHIP SERVICEABILIT TEHNOLOGIJA, KI JI LAHKO ZAUPATE RELIABILIT SIMPLICIT AVAILABILIT PARTNERSHIP

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode] Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2

Prikaži več

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum,

Oznaka standarda Naslov standarda Naslov referenčnega standarda v angleškem jeziku Oznaka referenčnega standarda Oznaka nadomeščenega standarda Datum, več ne SIST EN ISO 6185-1:2002 Napihljivi čolni 1. del: Čolni z motorjem z največjo močjo 4,5 kw (ISO 6185-1:2001) Inflatable boats Part 1: Boats with a maximum motor power rating of 4,5 kw (ISO 6185-1:2001)

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

Vijačni kompresorji Serija ASK S svetovno priznanim SIGMA PROFILOM Prostorninski tok od 0,79 do 4,65 m³/min, tlak od 5,5 do 15 bar

Vijačni kompresorji Serija ASK S svetovno priznanim SIGMA PROFILOM Prostorninski tok od 0,79 do 4,65 m³/min, tlak od 5,5 do 15 bar Vijačni kompresorji Serija ASK S svetovno priznanim SIGMA PROFILOM Prostorninski tok od 0,79 do 4,65 m³/min, tlak od 5,5 do 15 bar www.kaeser.com Serija ASK ASK še zmogljivejši kompresorji Uporabnik dandanes

Prikaži več

Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str. 5-18, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. SV: (97)1-R1 Izkoriščanje eksergije pri ekspanzi

Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str. 5-18, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. SV: (97)1-R1 Izkoriščanje eksergije pri ekspanzi Strojniški vestnik (43) št. 1-2, str. 5-18, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. SV: 0039-2480(97)1-R1 Izkoriščanje eksergije pri ekspanziji zemeljskega plina The Use of Exergy in the Expansion

Prikaži več

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:

Prikaži več

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc

Microsoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL.

REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. REŠITVE Inteligentna ventilska tehnologija na enem mestu SMART IN FLOW CONTROL. SAMSON razvija in izdeluje regulacijske ventile praktično za vse zahteve in procese od kovanega krogelnega ventila do obvodnega

Prikaži več

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd

Ceccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd DRB 20-34 Novi rang fiksnih in frekvenčno vodenih kompresorjev Zanesljiv,enostaven,pamete n: Naprednja zanesljivost v stisnjenem zraku TEHNOLOGIJA KI JI LAHKO ZAUPATE DRB 20-34 direktni prenos DRB 20-34

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:628.8: UDC

Strojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:628.8: UDC Strojni{ki vestnik 46(2000)7,454-465 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7,454-465 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.9:628.8:621.574.013 UDC 620.9:628.8:621.574.013 P. Pregledni Donjerkovi} znanstveni

Prikaži več

Dia 1

Dia 1 SPTE z uplinjanjem lesne biomase Eko vas Kempele, Finska Radoslav Irgl COGENERA, Artim d.o.o. rado.irgl@artim.si Kaj je uplinjanje lesne biomase? Termalna razgradnja biomase Termalna reakcija Delež kisika

Prikaži več

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne

Schöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj

Prikaži več

UVOD

UVOD Diplomsko delo IZBIRA NAJPRIMERNEJŠEGA HLADIVA ENOSTOPENJSE ALI DVOSTOPENJSE VISOOTEMPERATURNE TOPLOTNE ČRPALE Marec, 2016 Simon Ceglar Simon Ceglar Izbira najprimernejšega hladiva enostopenjske ali dvostopenjske

Prikaži več

ANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc

ANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc ANALIZA HLAJENJA ZRAKA IZ KOMPRESORSKEGA POLNILNIKA PRI AVTOMOBILIH Diplomski seminar na študijskem programu 1. stopnje Fizika Jean Frumen Mentor: doc. dr. Mitja Slavinec Somentorica: asist. Eva Klemenčič,

Prikaži več

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d

GEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000

Prikaži več

Energetska proizvodnja

Energetska proizvodnja Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Katedra za energetsko strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Gradivo za avditorne vajenaslov Avtor: Boštjan Drobnič Ljubljana, september 2015 1 Pojem 'energetska

Prikaži več

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij

Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih

Prikaži več

Einsatzgrenzendiagramm

Einsatzgrenzendiagramm Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.

Prikaži več

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB

ENERGETSKO UPRAVLJANJE STAVB NRGTSKI INŽNIRING energetsko upravljanje in knjigovodstvo nergy management and bookkeeping Notranje usposabljanje podjetja UTRIP, d. o. o. Celje, 21. januar 2014 Cveto Fendre cveto.fendre@guest.arnes.si

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr

Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 25, 40) AFQ/VFQ 2(1) povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pr Tehnični list Regulator pretoka (PN 16, 5, 40) AFQ/VFQ ( povratek in vgradnja v dovod Opis Ima regulacijski ventil z nastavljivim omejevalnikom pretoka in pogonom z regulacijsko membrano. Na voljo sta

Prikaži več

Vsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev

Vsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev Vsebina Energija pri gorenju notranja energija, entalpija, termokemijski račun, specifična toplota zgorevanja specifična požarna obremenitev P i entropija, prosta entalpija spontani procesi, gorenje pri

Prikaži več

Microsoft Word Cimperman Blaž, Metronik, Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu

Microsoft Word Cimperman Blaž, Metronik, Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu Blaž Cimperman, Saša Sokolić Metronik, d. o. o., Stegne 9a, 1000 Ljubljana blaz.cimperman@metronik.si, sasa.sokolic@metronik.si Energy

Prikaži več

SPREMEMBE

SPREMEMBE Predmet: Course Title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DELOVNE PRIPRAVE IN NAPRAVE II WORK APPLIANCES AND DEVICES II Študijski program in stopnja Study Programme and Level Študijska smer Study Field

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke Prihranek energije pri posobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V primeru posobitve ogrevalnega sistema stanovanjske zgradbe je potrebno ugotoviti letno porabo toplotne energije. Približno

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Janez JELEN OPTIMIRANJE TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK- VODA Z ZUNANJIM TOPLOTNIM PRENOSNIKOM Diplomsko delo Visok

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Janez JELEN OPTIMIRANJE TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK- VODA Z ZUNANJIM TOPLOTNIM PRENOSNIKOM Diplomsko delo Visok UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Janez JELEN OPTIMIRANJE TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK- VODA Z ZUNANJIM TOPLOTNIM PRENOSNIKOM Visokošolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo Maribor, September

Prikaži več

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek

Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str , 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK /.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Strojniški vestnik (44) št. 3-4, str. 137-144, 1998 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 621.643/.644:532:697.3:519.61/.64 Strokovni članek Journal o f Mechanical Engineering (44) No. 3-4, pp.

Prikaži več

2_Novosti na področju zakonodaje

2_Novosti na področju zakonodaje Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe

Prikaži več

ARS1

ARS1 Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -

Prikaži več

Sonniger katalog_2017_DE_ indd

Sonniger katalog_2017_DE_ indd GRELNIKI ZRAKA ZRAČNE ZAVESE ŠT. 1 v Evropi Novo v naši ponudbi NOVA zračna zavesa ŠT. 1 v Evropi SONNIGER JE EVROPSKI DOBAVITELJ INOVATIVNIH, EKOLOŠKIH IN OPTIMALNO PRILAGOJENIH GRELNIKOV ZA INDUSTRIJSKE

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:

Strojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2: Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec

Prikaži več

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S

SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Workhealth II

Workhealth II SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6

Strojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6 Strojni{ki vestnik 46(2000)10,671-682 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10,671-682 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.5.013:621.5.011 UDC 621.5.013:621.5.011 Izvirni znanstveni ~lanek B. (1.01)

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Zagotavljanje kakovosti v Programu Svit na področju patohistologije Snježana Frković Grazio Patologija v presejanju za raka DČD dejavnost patologije igra v presejanju pomembno vlogo, saj je obravnava udeležencev

Prikaži več

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO

PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NARO PRILOGA 1: SODELOVANJE NA JAVNEM NAROČILU - ENOSTAVNI POSTOPEK ANNEX 1: PARTICIPATION IN THE TENDER SIMPLIFIED PROCEDURE 1. OPIS PREDMETA JAVNEGA NAROČILA/ SUBJEST OF TENDER: Predmet razpisa je svetovanje

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko

Prikaži več

Microsoft Word - Delovni list.doc

Microsoft Word - Delovni list.doc SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama

Prikaži več

MAG_Vivod_Niko_1965_R

MAG_Vivod_Niko_1965_R Niko Vivod TEHNOLOŠKA REŠITEV KONTROLNIH POSTOPKOV PRI PROIZVODNJI TOPLOTNIH ČRPALK Velenje, februar 2011 Magistrsko delo Tehnološka rešitev kontrolnih postopkov pri proizvodnji toplotnih črpalk Študent:

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - Prek-kakovost-zraka [Samo za branje] Kakovost zraka v bivalnih prostorih doc. dr. Matjaž Prek, univ. dipl. inž. str. 25. januar 2018 ZAKON o graditvi objektov (ZGO-1) 9. člen (gradbeni predpisi) (1) Z gradbenimi predpisi se za posamezne vrste

Prikaži več

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc

Microsoft Word - si-6 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije IKT v gospodinjstvih 1 cetrt 05.doc 9. JANUAR 2006 9 JANUARY 2006 št./no 6 29 INFORMACIJSKA DRUŽBA INFORMATION SOCIETY št./no 1 UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE (IKT) V GOSPODINJSTVIH IN PO POSAMEZNIKIH, SLOVENIJA, 1. ČETRTLETJE

Prikaži več

UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi

UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi UDK 911.3:371.3:502.7=863 Tatjana Ferjan i UREDHOTEHJE OKOLJA - POTREBA SEDANJEGA ČASA Ob naraščajočih problemih v našem okolju se odpirajo tudi novi pogledi v zvezi z izobraievanjem in vzgojo mladih.

Prikaži več

Microsoft Word - D-4-Senegacnik-SLO.doc

Microsoft Word - D-4-Senegacnik-SLO.doc 20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ORC PROCES ORGANSKI DELOVNI KROŽNI PROCESI TUDI V SLOVENIJI Andrej SENEGAČNIK, Uroš GLAVINA, Mihael SEKAVČNIK POVZETEK Članek

Prikaži več