Microsoft Word - DIPLOMSKA NALOGA -J.Budja word 2003.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Jerneja BUDJA Maribor, 2010

2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO ZA RAZVOJ VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE Mentorica: Viš. pred. Sabina Šinko Kandidatka: Jerneja BUDJA Maribor, 2010

4 Lektorica: Mateja Pučko, prof. slov. Prevajalka: Liana Miholič, prof. nem. in ang.

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, višji predavateljici Sabini Šinko, da mi je omogočila izbiro teme, o kateri sem pisala z velikim navdušenjem, ter za strokovno pomoč in predloge pri nastajanju diplomskega dela. Iskrena hvala mami in očetu, ki sta me usmerila v svet otrok, in me vodila ter vzpodbujala na moji novi poti, katere cilj je bil postati vzgojiteljica. Hvala vsem, ki so mi na moji poti kakorkoli pomagali in tako soustvarjali nov delček mozaika za boljši jutri.

6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Jerneja BUDJA, rojena , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom LUTKA KOT MOTIVACIJSKO SREDSTVO ZA RAZVOJ VERBALNE IN NEVERBALNE KOMUNIKACIJE pri mentorici viš. pred. Sabini ŠINKO, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Jerneja BUDJA Maribor, 2010

7 POVZETEK V teoretičnem delu diplomske naloge sta na podlagi strokovne literature opredeljena lutka in njen pomen za predšolskega otroka. V nadaljevanju so podrobno predstavljeni razvoj in načini razvijanja komunikacije z lutko v vrtcu. Namen praktičnega dela je bil, preko različnih načinov komunikacije z lutko, razviti verbalno in neverbalno komunikacijo, s tem pa priti do končne izvedbe lutkovne predstave Sonce gre na potep. Predstavljene so tako priprave za izvajanje lutkovne dejavnosti, z natančno zastavljenimi cilji, potekom dela, kakor tudi evalvacija. Dodan je slikovni material, ki je nastal ob izvajanju dejavnosti v vrtcu Križevci pri Ljutomeru, v starostni skupini 4-6 let. V projekt je bila v vključena tudi mlajša skupina otrok, in sicer 2-3 let. Projekt je zajemal deset priprav, v katere so bila vključena vsa vzgojna področja iz Kurikuloma. Čas priprave lutkovne predstave je zajemal dva tedna. Otroci so zavzeto in z zanimanjem sodelovali prav v vseh vodenih dejavnostih, ki smo jih pripravili. Pri tem smo jih vzpodbujali, upoštevali njihove interese, sposobnosti, jih usmerjali ter pomagali pri uresničitvi njihovih idej, predlogov, želja. S projektom smo dosegli svoj namen ter na podlagi različnih načinov komunikacije z lutko razvili verbalno in neverbalno komunikacijo v skupini predšolskih otrok. Otrokom smo ponudili prijetno izkušnjo ob igri z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela. KLJUČNE BESEDE: Predšolska vzgoja, otrok, lutka, načini razvijanja komunikacije, razvoj komunikacije z lutko, projekt, lutkovna dramatizacija, medpredmetne povezave.

8 SUMMARY In the theoretic part of my thesis the puppet and its significance for the pre-school child is determined on the basis of professional literature. What follows is a detailed presentation of the development and the ways of developing communication by using the puppet in the kindergarten. The practical part was aimed at developing verbal and non-verbal communication through different ways of communicating with the puppet and as a result having the final performance of the puppet show called Sonce gre na potep (the Sun goes for a stroll). Both the lesson plans for working with the puppet, with precisely set goals and the course of work as well as the evaluation are presented. Enclosed is photographic material that came into existence when these activities were going on in the kindergarten Križevci pri Ljutomeru in the age group 4-6. Another younger group of children aged 2-3 was included in the project as well. The project comprised ten lesson plans which included all educational areas of the curriculum. The preparation of the puppet show took two weeks. The children were really attentive and they took part in all activities which we prepared for them with great interest. We encouraged them, we considered their interests and abilities and directed and helped them realise their ideas, suggestions and desires. The project reached its purpose and on the grounds of different ways of communication with the puppet, we developed verbal and non-verbal communication in the group of pre-school children. The children were given an enjoyable experience while playing with the puppet, which as a motivational means contributes to the implementation of the educational work. KEY WORDS: Pre-school education, child, puppet, ways of developing communication, the development of the communication with the puppet, project, puppet dramatization, cross curricular links

9 KAZALO KAZALO VSEBINE 1. UVOD TEORETIČNI DEL IGRA Z LUTKO IN NJEN POMEN Predšolski otrok in igra Otrokov razvoj ob igri z lutko Lutkovni kotiček v igralnici NAČINI RAZVIJANJA KOMUNIKACIJE Spontana igra z lutko Priprava prizorov z lutko Pripovedovanje z lutko Pogovarjanje skozi lutko Učenje in poučevanje z lutko Izdelava lutke RAZVOJ KOMUNIKACIJE Z LUTKO Lutka kot komunikacija skozi metaforo Posredna komunikacija z lutko Neverbalna komunikacija Gesta lutke Pantomima Dialoška dramska igra Razvoj verbalne komunikacije preko simbolne igre Simbolna igra kot vzpodbuda za verbalno komunikacijo Jezik v simbolni igri Cilji na področju govora, ki ga uresničujemo preko igre z lutko PROJEKTNO DELO PROJEKT OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROJEKTA VLOGA VZGOJITELJA PRI PROJEKTNEM DELU VLOGA OTROKA PRI PROJEKTNEM DELU...25

10 KAZALO 3.5 DELO PRI PROJEKTU GLAVNE ETAPE PRI PROJEKTNEM DELU NAČINI RAZVIJANJA KOMUNIKACIJE Z LUTKO UTEMELJITEV PROJEKTA - NAMEN RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV PROJEKTA CILJI PROJEKTA POBUDA UDELEŽENCI PROJEKTA IZVEDBA PROJEKTA PRIPRAVE SKLEP LITERATURA...89

11 KAZALO KAZALO SLIK Slika 1:»Sem lutka Cvetka, izdelana iz naravnega odpadnega materiala« Slika 2: Lutka Cvetka pripoveduje zgodbo o Soncu, ki gre na potep Slika 3: Ponovitev zgodbe Sonce gre na potep Slika 4 : Stekel je pogovor med otroci in lutko Cvetko Slika 5: Otroci prepoznavajo naravni odpadni material Slika 6: Naravni odpadni material Slika 7: Sonce za našo predstavo Slika 8: Deklica Cvetka Slika 9: Sonce Slika 10: Ptice Slika 11: Žabe Slika 12: Čuk Slika 13: Sova Slika 14: Deklica Cvetka,sonce, ptice, sova, čuk in žabe Slika 15: Skupaj izdelujemo sceno Slika 16: Še ena rdeča rožica! Slika 17:»To bo cvetoč travnik.« Slika 18: Naenkrat se v daljavi zasliši:»u HU, U HU HU.« Slika 19: Skupaj zapojemo pesmico Slika 20: Med učenjem, pozorno sledijo poteku Slika 21: Navdušeni nad izdelanimi lutkami Slika 22: Učimo se drže lutk, prostorske orientacije Slika 23: Triangel in palice iz naravnega Slika 24: Ostali instrumenti iz naravnih odpadnih Slika 25:»Kaj je to amfiteater?« Slika 26: S skupnimi močmi izdelamo plakat Slika 27: Med poslikavo vstopnic je stekel pogovor Slika 28: Slikanje z voščenimi barvicami na karton Slika 29:»To je sonce, ki je šlo na potep!« Slika 30: Z nasmehom na obrazu ob končanih vstopnicah Slika 31: Izdelane vstopnice za lutkovno predstavo

12 KAZALO Slika 32 : Vsebina vabila je napisana Slika 33: Vabilo še likovno dopolnimo Slika 34: Liki, ki nastopajo v zgodbi Slika 35: Končno vabilo Slika 36: Pred vstopom v igralnico je vsak Slika 37: Preden vstopim in si ogledam lutkovno predstavo, Slika 38: Prihod otrok, na ogled lutkovne predstave Slika 39: Nastop otrok Slika 40: Dialog med soncem in deklico Cvetko Slika 41: Dialog med soncem in ptico Slika 42: Žabon skoči iz mlake Slika 43: Otroci z glasbili, pozorno spremljajo potek lutkovne predstave Slika 44: Po odigrani lutkovni predstavi se vsi skupaj priklonimo... 85

13 1. UVOD V vsakdanjem življenju ni predmeta, ki bi ga ne bilo mogoče oživiti, mu dati nek nov, simbolični pomen. Vsak kamen, lesena žlica ali košček papirja lahko oživi s pogledom in z gibom. Otrok lahko da vsakemu predmetu nov pomen, s katerim bo sporočil del svojega intimnega, izkustvenega ali podzavestnega sveta. Ne samo predmeti, tudi naše roke, prsti, stopala itd. so zelo uporabni za vsakodnevno komunikacijo med odraslim in otrokom (Korošec, 2003). Lutke so idealno didaktično sredstvo za spodbujanje govora, bogatenje besednega zaklada in razvijanje motoričnih spretnosti. Z lutko otroci izgubijo strah pred nastopanjem, pri izdelavi pa razvijejo vse svoje kreativne sposobnosti. Lutki z igro vdahnejo življenje, se z njo poistovetijo, pri tem pa pride do različnih načinov komuniciranja, ki ga otroci uporabijo med spontano igro. Otrok ni vedno sposoben izraziti svojih čustev in občutkov z besedami, zato mu simbolična igra z lutko omogoča posredno komunikacijo z okoljem tudi na neverbalni način. Uporaba lutke v vzgojnem procesu lahko opazno prispeva k bolj humanemu in manj stresnemu vključevanju otroka v socializacijski proces. V diplomski nalogi želimo predstaviti lutko kot motivacijsko sredstvo za razvoj verbalne in neverbalne komunikacije. Na podlagi načinov komuniciranja z lutko smo izvedli lutkovno dramatizacijo z otroki v vrtcu. V projektno delo smo vključili vsa vzgojna področja. Napisali smo priprave, po katerih smo izvajali dejavnosti v vrtcu z otroki, starimi 4-6 let. V sklopu dejavnosti v vrtcu nas predvsem zanima, ali se bodo medsebojne komunikacijske sposobnosti otrok s komunikacijo preko lutke izboljšale, kako različno intenzivno motiviramo oz. vlivamo s posameznimi načini komunikacije ter vrsta komunikacije otrok pri pripravi lutkovne predstave, pri izvedbi le-te in pri poseganju za lutkami izven lutkovne dejavnosti ter sposobnost otrok vživljanja v različne osebe. 6

14 V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej predstavljeni igra z lutko in njen pomen, načini komunikacije z lutko ter razvoj komunikacije z lutko. Teoretičnemu delu sledi praktični del, v katerem je opredeljen namen projekta, razčlenitev in podrobna opredelitev, cilji, pobuda, udeleženci projekta in priprave. Podrobno je predstavljena izvedba celotnega projekta z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne predstave z otroki v vrtcu. Dodan je tudi slikovni material, ki nazorno prikazuje potek celotnega dela. 7

15 2. TEORETIČNI DEL 2.1. IGRA Z LUTKO IN NJEN POMEN Predšolski otrok in igra»igra je način, kako otrok spoznava zunanji svet, igra je za otroka učenje, igra je zanj resna oblika vzgoje, igra je nujno potrebna otroškemu organizmu, ki raste.«(krupska) Otrok se od pričetka življenja sam od sebe loteva dejavnosti, ki postajajo postopoma čedalje bolj sistematične in ustvarjalne, torej vse bolj podobne delu. To je otroška igra in je ena od pomembnih in specifičnih dejavnosti, ki je na različne načine vpletena v načrtovane dejavnosti kot tudi v siceršnje življenje otrok (Marjanovič Umek, 2008, str. 44). Različne psihološke teorije in modeli predšolske vzgoje dajejo osnovo za interpretacije otroške igre, v njih je moč prepoznati vrsto skupnih značilnosti, ki opredeljujejo igro predšolskega otroka: v vsebini igre se odražajo pomembni dogodki in odnosi iz otrokovega življenja, igrače in drugi igralni materiali sodoločajo igro, je notranje motivirana in njen cilj je lahko igralna dejavnost sama. Igra otroka osebnostno močno angažira, zato je njena izraznost zelo velika. V igri se spontano prepletajo različna področja otrokovega razvoja, od čustvenega, socialnega, gibalnega do spoznavnega, gre za dejavnost, za katero je značilna visoka stopnja divergentnosti (prav tam). Za kakovostno igro predšolskih otrok v vrtcu so potrebni določeni pogoji, ti so: čas, prostor in druga različna kakovostna sredstva; ustrezen in primeren kurikulum, ki daje možnost za pridobivanje različnih igralnih izkušenj in vzpostavlja ravnotežje med vzgojiteljičinimi in otrokovimi namerami; primerno kombinacijo dejavnosti in izkušenj na gibalnem, miselnem in socialnem področju, in sicer tistih, ki jih izbere otrok sam, in tistih, ki jih ponudi vzgojiteljica; podporo za spoznavanje drugih, vrstnikov in odraslih; 8

16 možnosti za razvoj zaupanja in samospoštovanja; možnosti za razvoj odgovornosti za učenje in vedenje, kar vključuje izbire in odločitve, načrtovanje, prošnje za pomoč in nudenje pomoči drugemu; spoštovanje s strani drugih, predvsem to da ga drugi poslušajo in vzamejo zares. (Marjanovič Umek, Zupančič, 2006, str. 146) Otrokov razvoj ob igri z lutko»potrebno je ohranjati domišljijo, zaupati radovednosti otrok; odrasli pa moramo poskrbeti za prostor, čas in situacije v katerih lahko otroci eksperimentirajo s» če bi bilo «, še preden padejo na tla realnega sveta «(Mead, v McCaslin,1989, str. 21). Igra z lutko je pomembna, ker vpliva na kognitivni, socialni čustveni in fizični razvoj otroka, spodbuja različne aspekte otrokovega izražanja (likovno, jezikovno, glasbeno, gibalno, dramsko), prispeva k otrokovi psihični razbremenitvi in skozi verbalno izražanje spodbuja jezikovni razvoj. Otrok v igri z lutko preizkuša življenjske situacije, se osvobaja egocentričnosti, se identificira z različnimi karakterji in si ob igri razvija empatijo. Skozi igro z lutko razrešuje konflikt, v njej oponaša situacije v družbi in družini. Lutke izzivajo domišljijo in ustvarjalnost, oboje pa je dota za nadaljnji razvoj (zapiski iz predavanj, Lutkovno-gledališka vzgoja z metodiko, 2006). Lutka in prizori z lutkami so lahko naš pomočnik, skozi katerega otroci sporočajo svoj način razumevanja sveta, svoje emocije, učne snovi ali domišljije. Otroci potrebujejo ob lutkovnih dejavnostih, v katerih sodelujejo, dovolj svobode za razvoj idej, s tem si razvijajo samozavest in krepijo samopodobo. Vsak otrok je individualnost zase, zato tudi izdela in ustvari karakter lutke na svojstven, njemu lasten način, pri tem ga vzgojitelj samo spodbuja. Igra otrok z lutkami, naj bo, bodisi prirejena, improvizirala ali izmišljena. V igri je otrok ustvarjalec in ne igralec, proces je tisti, ki šteje in ne končni rezultat predstava. S starostjo, 9

17 razvojno stopnjo in otrokovimi izkušnjami se umetniška vrednost povečuje. (Korošec, 2006, str. 111, 112) V prvi starostni skupini predšolskih otrok je dominantna motorična komponenta. Otrok zelo živo manipulira z lutko. Izraža se z celim telesom, mimiko, gibi, njegov besedni zaklad je še skromen in govor nejasen. (Pokrivka, 1985, str. 24) Pri igri z lutko so otroci druge starostne skupine predšolskih otrok motorično manj aktivni. Otrok se izraža v logično povezanih, daljših monologih ali dialogih. Igra je namenjena logično omišljenim gibom lutke. Otrok uporablja svojemu razvoju primerne slovnične strukture (Pokrivka, 1985, str 24, 25) Lutkovni kotiček v igralnici Lutkovni kotiček je v bistvu prostor, v katerem otroci uživajo, v spontanem dramskem igranju z izdelavo in uporabo lutk. Ena od najboljših in preprostih metod za seznanjanje otrok z umetnostjo lutk je lutkovni kotiček, kjer se otroci sporazumevajo z lutko. Igra, ki se odvija v samem lutkovnem kotičku, je organizirana s strani otrok in je običajno ne vodi vzgojitelj. Pomembno je, kam postavimo lutkovni kotiček, upoštevati moramo, da je vabljiva lokacija stran od glavnega dogajanja, če je možno, poskusimo najti prostor s preprogo, malo mizo, kjer bo prostora za štiri do pet otrok in jim bo hkrati omogočalo premikanje. Razpoložljivost prostora, različne možnosti in primerne poti za prikaz, uporabo in shranjevanje lutk so pomembne pri ureditvi lutkovnega kotička. (Hunt in Renefro, 1985). Lutke je smiselno razdeliti v skupine ( ljudje, živali ), katere pa lahko večkrat spreminjamo glede na letni čas, na praznike, na junake določene pravljice Zbirka lutk naj bo se sestavljena iz različnih živalskih in človeški figur, ki so popularne in jih je možno uporabiti za različne poklice, za družinske člane Najprimernejši material za lutke je blago, ker je pralno in trpežno (zapiski iz predavanj, Lutkovno-gledališke vzgoje z metodiko, 2006). 10

18 Lutkovna prizorišča v lutkovnem kotičku naj bodo priročna in enostavna za otroke, npr. naslonjala stolov, obrnjene mize, obešeno blago med dva stola, namizno gledališče, tla, paravani za zavesami, predpasniki, lončki (prav tam). V lutkovnem kotičku za shranjevanje lutk lahko uporabimo različne stvari, npr. različno velike škatle, stenske obešalnike, obešalnike za perilo, viseče košare, vrvice za perilo,škatle za jajca (prav tam) NAČINI RAZVIJANJA KOMUNIKACIJE N. Renfro in T. Hunt izpostavljata šest različnih tehnik, oz. načinov razvijanja komunikacije z lutko, katere nam dopuščajo veliko različnih načinov za njeno uporabo in povezavo z vsakodnevnim delom v skupini. (Korošec, 2006, str. 127) Spontana igra z lutko Že v času od 1930 do 1970 so bili pedagogi in psihologi enotni glede tega, da igrata spontana in dramska igra pomembno vlogo predšolskega otroka. Spontana igra je bistvena komponenta v otrokovem socialnem in intelektualnem razvoju ter v rasti kreativnosti in osebnosti. Ta oblika igre ima pomembno vlogo pri otrokovem raziskovanju samega sebe, sveta in odnosov, v njej otrok najbolj realizira svoje želje, zato je pomembno, da se vzgojitelj zaveda prave mere poseganja vanjo. Gre za svobodno dejavnost, katere cilj ni zadovoljevanje potreb, čeprav spontano do tega pride. Glavni cilj spontane igre je zadovoljiti željo po igri. (Korošec, 2003) V otroško spontano igro se odrasli lahko vključi in jo pomaga razvijati, ne sme pa dejavnosti organizirati na novo, le tako se bo ohranila vsa sproščenost, ustvarjalnost in neposrednost. Lutke bi morale biti otrokom v vrtcu dostopne v vsakem trenutku, le tako ima otrok možnost igranja z lutko in tako ohrani smisel ter bistven namen lutke, katera živi samo v roki animatorja (otrok, vzgojitelj). (Korošec, 2003) 11

19 Preprosta oblika lutkarstva, ki se zgodi spontano, gre za t.i. obliko simbolne igre, pri kateri se otrok sam sproščeno in svobodno pogovarja z lutko, se igra z več lutkami hkrati in med igro spreminja vloge; v interakciji sta lahko dva otroka vsak s svojo lutko, eksperimentira lahko več otrok, bodisi za mizo, pred ogledalom ali kar v lutkovnem kotičku. (Korošec, 2006, str. 127) Priprava prizorov z lutko Skrbno pod vodstvom odrasle osebe se pripravljajo prizori, kateri so na osnovi zgodbe, poezije, skladbe, realnega življenja ali domišljije. S tehnikami kreativne drame vzgojitelj usmerja otroke, k pripravi prizorov. Prizori se pripravljajo ob improviziranih dialogih in gibanju, pri tem pa otroci niso omejeni z odrom, svobodno pohajkujejo po igralnem prostoru in s tem raziskujejo gibanje svojega telesa v odnosu do svoje lutke. (Korošec, 2006, str. 128) Otroci lahko pri pripravi prizorov svobodno prispevajo svoje ideje, dialog in scenarij, saj ni določenega scenarija in besedila za učenje na pamet. Pomembno je, da vzgojitelj ni pod pritiskom nastopa, le tako lahko otroke prepusti lastni ustvarjalnosti. Nujno potrebno je, da otroci svoje prizore zaigrajo pred občinstvom (vrtnikom, mlajšim vrstnikom ), le ti bodo z ogledom nagradili trud otrok. Priprava predstavitve pozitivno vpliva na posameznika in celotno skupino. (Korošec, 2006, str. 128) Pripovedovanje z lutko Pripovedovanje zgodb, predstavitev poezije, učenje pesmi ali vsebine knjige s pomočjo lutk, je eno največjih bogastev, ki nam jih lutke dajejo. Zgodbo doživimo na čisto drugačen način, če zgodbo pripoveduje junak v prvi osebi ali če jo nekdo bere. Literarno doživetje obogati kombinacija literarne umetnosti in lutk s svojo obliko, barvo, dimenzijo in gibanjem. Med predstavitvijo je pristen dialog, med otroci in lutkami, katerega pri branju ali pripovedovanju zgodbe ni. Otroci 12

20 spodbujajo, sprašujejo, spreminjajo glasove, like globlje doživljajo in se tako vsak na svoj način vživljajo v lutkovne junake. (Korošec idr., 2006, str. 128) Od stopnje otrokovega govornega in kognitivnega razvoja je odvisna ena od govornih spretnosti, tako imenovana pripovedovanje. Otrokovo pripovedovanje je v začetku, zato je potrebno, da spodbujamo otrokovo samostojnost k pripovedovanju in postopoma stopnjujemo zahtevnost, tako da vzgojitelj poda začetek zgodbe, otrok pa potem nadaljuje. S spodbujanjem pripovedovanja pomagamo otroku, da širi svoj besedni zaklad, se uči oblikovati govorna sporočila, tako da jih bodo razumeli poslušalci, preizkuša svojo domišljijo, se vživlja v junake, ki jih vidi na slikah, doživlja pozitivna čustva, povezana s pripovedovanjem. Hkrati pa lahko otrok vpleta svoja trenutna čustva ali morebitne stike, ter jih na ta način ubesedi in se z njimi lažje sooči. (Ajdišek, 2008, str ) Pogovarjanje skozi lutko Pogovarjanje skozi lutko temelji na socialnem in emocionalnem razvoju otroka. Otroci še ne znajo z besedami opisati svojih misli, kar pa nikakor ne pomeni, da ne zmorejo izraziti svojih čustev in doživetij, potrebno jim je le ponuditi pravi medij, da se bodo lahko lažje izrazili. Lutka nam na tem področju lahko zelo pomaga, saj pomaga razvijati pri otroku kako prepoznati, razumeti in verbalizirati notranje misli in čustva. (Korošec idr., 2006, str. 129) Zaupati odraslemu je v direktni komunikaciji včasih res težko. Bolj sproščeno bo otrok spregovoril skozi svojo lutko, katera mu predstavlja ščit, zato se v tej neposredni komunikacije ne počuti izpostavljenega. Prav tako se otrok ne čuti odgovornega za besede in dejanja, ki jih lutka naredi, zato je bolj sproščen. Kadar lutko animira vzgojitelj, otrok pozabi nanj, saj vso pozornost usmeri v lutko. V medsebojni komunikaciji so s tem podrte vse ovire. (Korošec idr., 2006, str. 129) Komunikacija skozi lutko pomaga razvijati otrokove verbalne sposobnosti. Otrok se bo v večkratni igri lažje izražal in lažje razumel sebe. Lutka-ljubljenček je 13

21 dobrodošla v primerih, ko otroci prinesejo od doma različne emocionalne težave. Te pa takrat lahko zaupajo lutki, katera je z njimi vedno in povsod, saj je ravno lutka senzibilna poslušalka, nežna z otrokom ga ne obtožuje in ne graja. (prav tam) Učenje in poučevanje z lutko Različne preproste lutkovne tehnike so vzgojiteljem v vrtcu v pomoč pri doseganju kurikularnih ciljev, pri boljši motivaciji za delo, pri dobrem pomnjenju in razumevanju didaktičnih vsebin. Z njimi posredujejo vzgojitelji informacije na zanimiv in vznemirljiv način, otroci pa ob izdelavi in igri z lutkami učijo celostno. (Korošec idr., 2006, str. 129) Ob učenju z lutko otroci uživajo, se zabavajo, imajo občutek, da zmorejo, ko pojejo, so čustveno vpleteni, se lahko prosto izražajo, ni jih strah narediti napak, lahko uporabljajo svoje celo telo in priznana je njihova individualnost. (Korošec idr., 2006, str. 129) Izdelava lutke Sama izdelava lutke otroku nudi možnost za projekcijo čustev, želja in misli. Otrok mora imeti toliko svobode, da bo lahko oblikoval karakter lutke po svoje. Pri mlajših otrocih je pomembno, da otrok verjame, da je naredil slona, čeprav mu ni nič podoben, saj ni pomembno, kako lutka izgleda. Vzgojitelj je dolžen verjeti in sprejeti otrokovo kreacijo. Senzibilnost vzgojitelja je zelo pomembna pri uskladitvi zahtev izdelave z otrokovimi sposobnostmi, hkrati pa upoštevati otrokovo kreativnost. (Korošec idr., 2006, str. 129,130) Ob izdelavi lutke bo otrok razvijal fino motoriko, koordinacijo roka-oko, spoznaval različne materiale, širil znanje o pojmih, izražal čustva ob kreiranju lika. Otrok bo lutko, ki jo je sam izdelal, bolj cenil kot katerokoli drugo in z njo vzpostavil intimen in pristen odnos. Vzgojitelj je tisti, ki se mora omejiti pri 14

22 izdelavi lutke na nudenje praktične pomoči, da bi otrok lažje izrazil svoje ideje in občutke v fizični in materialni obliki, (prav tam) Nikakor ne moremo strogo ločiti posameznih načinov dela z lutko, saj se ti načini komuniciranja z lutko med seboj povezujejo, dopolnjujejo in prepletajo. Vsi pa prinašajo med vzgojitelje in otroke veliko pozitivnega vznemirjenja, kreativnost in medsebojno povezovanje. (prav tam) 2.3. RAZVOJ KOMUNIKACIJE Z LUTKO Lutka kot komunikacija skozi metaforo Lutkovna umetnost izvira iz davnih ritualov, ker vsi obredi predstavljajo nekakšno komunikacijo med ljudmi in energijo, ki jo ob tem čutimo. Ta pa se odvija s stiliziranimi gibi, glasom in vizualno pojavnostjo. Predmet, oblikovan s človekovo voljo, dobi nov simbolični pomen, s tem postane novo bitje, osebek-metafora. Lutkar je tisti, ki verjame v čarobno moč preobrazbo predmetov, le-ti postanejo nova bitja, osebki-metafore. (Korošec, Majaron, 2002, str. 45, 46) Vzgojitelj mora verjeti v moč lutke, le tako mu je lahko ta v veliko pomoč pri posredovanju vzgojno-izobraževalnih ciljev. Velikokrat otroci bolj zaupajo lutki kot pa vzgojitelju, čeprav ga imajo radi, a vendarle predstavlja avtoriteto. Otroci lahko lutki popolnoma zaupajo, čeprav ta oživi še le v rokah vzgojitelja. Hkrati pa so prepričani, da za skrivnosti, ki jih delijo z lutko, vzgojitelj ne ve. To je magična moč lutk. (Korošec idr., 2006, str. 108) Posredna komunikacija z lutko Igralec v lutkovnem gledališču se mora odreči svojemu jazu in vso energijo usmeriti v lutko, ki je posrednik, preko katerega komunicira z občinstvom. V vrtcu si bo plašen otrok upal komunicirati z lutko, saj mu bo ta ščit, drugi jaz, skozi katerega bo sporočal. V tem primeru bo moral egocentrični otrok svoj ego 15

23 podrediti lutki, če bo želel vzpostaviti skozi lutko odnos z drugimi (Korošec idr., 2006, str. 109). Igra z lutko pomaga vzgojitelju pri vzpostavljanju stika z otroci, z njo se izboljša njihova medsebojna komunikacija, ki je sekundarna in poteka v več smereh. V času, ko je otrok izpostavljen vsakdanji komunikaciji, je pomembno najti sredstvo, da mu to olajšamo. S tem pripomoremo k bolj sproščenemu vzdušju v skupini. Za boljše razumevanje med vzgojiteljem in otrokom je lahko rešitev komunikacija z simbolnim, verbalnim ali neverbalnim jezikom. (prav tam) Lutke nudijo preko komunikacije široke možnosti za dosego vzgojnoizobraževalnih ciljev: spodbujanje kreativnega izražanja, stimuliranje in povečevanje domišljije, razvijanje spontanega besednega izražanja, izboljšanje govora in izgovorjave, pridobivanje občutka za vrednotenje literature, pridobivanje sposobnosti za reševanje problemov. (Korošec idr., 2006, str. 110) Neverbalna komunikacija»človek je otrok pogovora, rezultat pogovora od spočetja do smrti, da bi nastal, se razvijal in obdržal, potrebuje pogovor z besedami in brez njih.«(brajša, 1993, str. 5) Pri neverbalni komunikaciji gre za sporočila z obrazom, z gibi posameznega dela telesa, tudi celega telesa, to je drže; sporočanje z uporabo prostora in časa kot medija za komuniciranje, sporočanje s pomočjo predmetnega okolja. Najbolj pogosto med vsemi vrstami neverbalnega sporočanja je sporočanje prek gibov oz. z gibi, kar v komunikologiji imenujejo kinestetično komuniciranje, ki je poleg uporabe besed najbolj množično. Najstarejša človeška govorica je govorica gibov. (Koročec, Majaron, 2000, str. 34) 16

24 Majhni otroci veliko prej razumejo gibe kakor besede. Takoj ob rojstvu in še nekaj mesecev potem, otrok komunicira s svojo mamo in okolico prav na neverbalen način. Najbolj primaren in naraven način komunikacije, verbalizacija pa kasneje izpodrine neverbalen način. Pravo vsebino besed razumemo šele, ko jo povežemo z obrazno mimiko, z višino in barvo glasu, z telesom in s spremljajočo gestikulacijo. (prav tam) Vsako izgovorjeno besedo spremljamo z množico neverbalnih znakov, ki dajejo smisel in moč vplivanja. (Brajša, 1993, str. 27) Otroke, ki si ne upajo vključiti v komunikacijo zaradi različnih čustvenih težav, nizko sposobnostjo verbalnega izražanja ali z nizko intelektualno sposobnostjo, prav neverbalni vidik igre z lutko spodbudi in opogumi za komuniciranje. (Korošec idr., 2006, str. 118) Neverbalna sporočila vzgojitelja otroci dobro zaznajo in so nanje zelo občutljivi. Z njimi zaznajo kdaj je vzgojiteljeva drža sproščena in kdaj napeta. Njegovo razpoloženje in resnično mnenje presodijo po izrazu na obrazu. Mlajši otroci si bolj želijo vzgojiteljeva dotika, starejši manj. Nekateri si želijo da se jim vzgojitelj med komuniciranjem približa, drugi se ogradijo. Ni vsak trenutek primeren za komuniciranje. Vzgojiteljeva naloga je, da otroke čim bolj spozna in s tem komunikacijo prilagodi njihovim osebnostnim lastnostim. (Korošec, Majaron, 2000, str. 35) V okviru neverbalne komunikacije imamo možnost otroka seznaniti z različnimi stili komunikacije, npr. nekateri narodi se, ko se srečajo z znanci, objamejo in poljubijo, drugi si samo podajo roko. Različnost med ljudmi se ne pojavlja samo v izbiri komunikacije. Med seboj se razlikujejo tudi po kulturi, navadah in obnašanju. Vse to se odraža tako v verbalni, kot neverbalni komunikaciji. (Marjanovič Umek, 2008, str. 81) 17

25 Gesta lutke Gésta : gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja, kretnja (SSKJ, 1995). je vzel kos lesa, si ga položil v naročje, in glej: to je krasna lutka z živimi očmi, dolgimi lasmi, govori, joka, se smeji. Kos lesa otrok položi na tla, in glej: avto, tramvaj, gasilski avto ali vodni konj.«ta opis nam odkriva začetek in osnovno materialno sredstvo lutkovnega gledališča to je lutka. (Korošec, 2003) Osnovne geste pri lutki: Simbolna gesta predstavlja simbolno okrajšavo neke misli ali naloge, npr.: gesta pokornosti, prošnje grozilnosti ali gesta pozdrava. Psihološka gesta izraža duševno stanje osebe: jezo, utrujenost, žalost, veselje. Likovna gesta ima predvsem likovno, torej vizualno funkcijo. Povezana je z množičnimi nastopi, kjer je pomemben enoten likovni videz gest. Poudarjalna gesta podčrtava določene misli, izražene z besedo. (Trefalt, 1993, str. 40) Lutka upodablja določen karakter v določeni situaciji, kar zahteva zunanjo karakteristiko lika, izraženo z gesto, za razliko od dramskega igralca, kjer je gesta le zunanja karakterizacija. Splošne hoje, splošne geste in splošne karakterizacije lutka nima. Vsaka gesta, dejanje, mora biti premišljeno in resnično. Lutkar pa se mora zavedati, kaj dela, zakaj nekaj dela in kako. (Trefalt, 1993, str. 41) 18

26 Pantomima O pantomimi govorimo, ko se izražamo brez besed. Za mlajše otroke predstavlja povsem naraven način izražanja. Otrok, ki nima govornih spretnosti, se zelo uspešno izraža z govorico telesa, kar mu je spodbuda za verbalno izražanje. S pomočjo pantomime lahko uresniči idejo, saj nima sposobnosti za ubeseditev lete. (Korošec, Majaron, 2000, str. 44) Z igranjem pantomime otrok razvija domišljijo, krepi samozavest in se uči izražati neverbalno. Skupinske vaje so tiste, v katerih začnemo s prikazovanjem pantomime. V njih se mora otrok počutiti varnega, biti mora sproščen in graditi samozavest. Kasneje v individualnih urah otrok mora dobiti občutek, da je vse, kar prikaže, dobro in prav. Tako se ne bo več ukvarjal s kritičnim občinstvom, temveč samo z nalogo, ki jo je dobil. (prav tam) Dialoška dramska igra Glavni namen pri dialoški dramski igri z lutkami je otroka vključiti v dialog, ki ga naj začne vzgojitelj. Z opazovanjem odraslega otrok dobi pogum, da postopoma sam vstopi v igro ali drugače sodeluje v njej. Dramska igra otroku, ki še nima razvitih govornih spretnosti, znatno razširi zaklad izraznih sredstev, kot so obrazna mimika, telesni gibi, lutke, različni zvoki, in mu na tak način pomaga pri izražanju misli z neverbalnimi sredstvi. Z dramskimi dejavnostmi torej spodbujamo otrokovo mišljenje, domišljijo in verbalno izražanje, saj otrok živahno in lahkotno spregovori o igri in o svojih občutkih med predstavo. (Korošec, Majaron, 2002, pov. po Bredikyte, str. 21) Razvoj verbalne komunikacije preko simbolne igre Simbolna igra kot vzpodbuda za verbalno komunikacijo Simbolna igra je najbolj tipična igra za otroke v starostnem obdobju od dveh do šestih let. V simbolni igri se prepletajo kognitivni, sociokognitivni, socialni, jezikovni, kulturni, pogled na otrokov razvoj, ki zahteva poznavanje določenih 19

27 sposobnosti in spretnosti, ki sodefinirajo razvojno stopnjo simbolne igre. Otrok je simbolne igre sposoben, kadar obvlada svoj egocentrizem in je zmožen razumeti pogojnost znaka. (Marjanovič Umek, Zupančič, 2006, str. 47, 48). V procesu poučevanja in učenja predšolskih otrok ima simbolna igra pomembno vlogo. V njej se udejanja igranje vlog, ki pa predstavlja stopnjo napredka v razvoju otrokove igre. Zelo pomembno je, da odrasli spodbujajo otroka pri prvih poskusih verbalizacije, z njim naj ponavljajo in širijo njegove izreke ter se prilagajajo izbiri teme pogovora. Na otrokove glasove in gibe je pomembno, da odrasli ustrezno reagirajo, ker jim s tem nudijo informacijo o menjavanju vlog, to pa eno od glavnih načel govorjene komunikacije (načelo sodelovanja med govorci). Možnosti simbolne igre, kot načina učenja, se kažejo v različnih razsežnostih: na ravni znanja in razumevanja, v načinu mišljenja, v vedênju, v pričakovanju, kaj lahko nudi igranje vlog, v jeziku, v zavedanju drugih in potreb drugih. (Marjanovič Umek, 2008, str. 81, 82). Situacije, v katerih jezik nudi ugodje otroku, je potrebno spodbujati. Otrok se naj igra z glasovi, posnema odrasle, posluša preproste zgodbice, pesmice, opise dogodkov ter čim več pripoveduje o vsakodnevnih dejavnostih. Tako bo spoznal funkcijo jezika v vsakodnevni komunikaciji in se hkrati izpopolnil v svoji jezikovni zmožnosti. (prav tam) Igra vlog kot najvišja oblika simbolne igre vključuje dve vrsti kognitivnih operacij, in sicer reverzibilnost (povratnost) in decentracijo. Reverzibilnost pomeni otrokovo zavedanje, da se lahko kadarkoli vrne v realnost iz vloge, ki jo igra. Pri decentraciji pa gre za otrokovo razumevanje, da je v igri še vedno on sam in hkrati oseba, katere vlogo igra. V svoji igri mora otrok ohraniti tudi namišljene 20

28 identitete igrač, lutk čeprav le-te ne ustrezajo realnim podobam. (Kroflič idr., 2001, str. 47) Jezik v simbolni igri Simbolna igra spodbuja rabo jezika v več funkcijah, raba jezika v več funkcijah pa se posledično kaže tudi v napredku skladnje jezika. (Marjanovič Umek in Lešnik Musek, 1999) Zaradi svoje simbolne narave spodbuja simbolna igra izrazni govor. Igranje vlog in uporaba različnih predmetov imajo v igri drugačne funkcije kot v realnem življenju, zato mora otrok- igralec te simbolne transformacije definirati verbalno, da imajo jasen pomen in so razumljive tudi drugim v igri. Otroci uporabljajo jezik v različnih funkcijah; npr. domišljijski (igrajmo se, kot da smo ), ki jo dopolnjuje pretvarjanje s predmeti (npr. bolnik reče:» Jaz imam mobitel s sabo.«in drži v roki kartonček), interakcijski funkciji, v okviru katere se pojavlja socialno transformiran govor (npr. otrok v vlogi zdravnika se obrača na mamo in govori dojenčku lutki, ki je vključena v dogajanje), urejevalni funkciji, ko gre za t.i. režiranje igralnih dejavnosti. ( Marjanovič Umek, 2008, str. 48, 49) V prvi starostni skupini je komunikacija vezana predvsem na igralni dejavnosti, povezane s predmeti, prisotna sta tako egocentrični govor kot socialni govor, ki pa nima igralne transformacije. Otroci se pogovarjajo o stvareh, ki jih počnejo, in ne v funkciji vlog, ki jih imajo v igri. (prav tam) Simbolna igra je tesno povezana z jezikovnim razvojem. Različne stopnje jezikovnega pretvarjanja so odvisne tudi od stopnje razvoja otrok, te pa se kažejo v njihovih izjavah. (Marjanovič Umek idr., 2008, str. 82). Navajajo štiri tipe takih izjav: 1. Izjava, s pomočjo katere otrok spremeni osebno identiteto, prevzame vlogo - kot da bi. (Zdaj sem zdravnik.). 21

29 2. Izjava, ki opredeli istovetnost objektov s pomočjo jezikovnih simbolov (To je termometer. za svinčnik). 3. Izjava, ki pomeni zamenjavo za dejavnost (Igram se.). 4. Izjava, ki opisuje situacijo (Ne grem se več.). (prav tam) Cilji na področju govora, ki ga uresničujemo preko igre z lutko Govor je zelo pomemben v človekovem razvoju, je tisti, kateri oblikuje človeka kot posameznika (individualna funkcija) in s pomočjo katerega vzpostavimo komunikacijo z okolico (družabna funkcija). ( Marjanovič Umek, 1990, str. 11) V procesu komunikacije omogoča govor otroku, da uporablja organiziran simbolni sistem, to je jezik. Govor je le ena oblika komunikacije (besednosimbolna), kako človek komunicira in pri tem izraža svoja čustva, počutje in misli. (Marjanovič Umek, 1990, str. 49) Cilji, ki jih uresničujemo preko igre z lutko na področju govora: Razvoj kreativnega besednega izražanja. Izboljšanje govora in glasovne usmerjenosti. Razvijanje socialnih načinov izražanja pri otroku. Dajanje in povzemanje idej. (Latshow, 1978; povz. Po OHare, str. 66) 22

30 3. PROJEKTNO DELO 3.1 PROJEKT»Projekt je ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja. Do tega cilja se prihaja postopoma z doseganjem posameznih podciljev. Pobuda za projekt lahko vsebuje samo en končni cilj ali pa vse podcilje.«(vir: Namen projektnega dela je ustvarjanje pogojev za aktivno učenje in vzpodbujanje otroka k odkrivanju in izgrajevanju lastnega znanja. Pri projektu je pomembno, da znanje in pridobivanje spretnosti ni le neposredno posredovano, ampak je rezultat otrokove aktivnosti (Glogovec, Žagar, 1992). Projekt je enkratna in časovno omejena organizacijska tvorba, ki ima svoj začetek in konec, ko so zastavljeni cilji doseženi. Rezultat projekta je proizvod stvari in pomeni novo izkušnjo v vseh pogledih. (prav tam) 3.2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI PROJEKTA Za projektno učno delo je značilno, da lahko poteka individualno, kot delo v parih ali kot skupinsko delo. Skupino lahko tvorijo eden ali več oddelkov. Sam projekt lahko poteka v presledkih ali nepretrgoma. Glede na število udeležencev in trajanje obstajajo različno veliki projekti. Strokovnjaki jih delijo na male, srednje in velike projekte. (Frey, 1984) Projektno učno delo je mogoče uporabiti v različnih starostnih obdobjih, v vrtcu, v osnovni šoli, v srednji šoli in kasneje na univerzi. (Novak, 1990, str. 37) Projektno delo se zaradi najrazličnejših karakteristik kvalitativno razlikuje od tradicionalnega načina poučevanja, saj spreminja položaj in odnose med udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. (Novak idr., 1990, str. 25) 23

31 Med osnove značilnosti projektnega dela uvrščamo: Tematsko-problemski pristop je pristop, kjer si zastavimo problem, katerega skušamo pripeljati do končnega izdelka. Pri reševanju lelega vključujemo znanja iz različnih področij in se poslužujemo povezovanja z drugimi medpodročnimi dejavnostmi. Konkretnost tematike, pri čemer gre za reševanje dejanskih problemov, s pomočjo katerih otroci uvidijo smisel in pomen. Konkretni izdelek je končni namen dejavnosti pri projektnem delu. Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost, ki jo izvajajo otroci. Vsem udeležencem projekta so skupni cilji. Pri postavljanju le-teh je pomembno načrtovanje, trajanje projekta, opredelitev števila udeležencev, kraj, prostor in aktivnost. Upoštevanje interesa otrok in njihovih sposobnosti je pogoj za njihovo motiviranje in vključitev v projekt. Kooperativnost, kjer gre za skupno izvajanje projekta vseh udeležencev. Pri tem se razvija potreba po sodelovanju med otroci samimi in vzgojiteljem. Odprtost projektnega dela mora biti naravnana na več virov znanja. Poudarek na izkustvenem učenju, kjer otroci pri uresničevanju ciljev aktivno uporabljajo čim več svojih čutil. Učinkovitost učenja se s tem poveča. Za projektno delo je značilno, da združuje umsko in telesno delo, mišljenje in aktivnost, to pa vpliva na dolgotrajnejše ohranjanje vsebin. Poudarek na učenju kot procesu zaradi primarno-vzgojne funkcije, ki pa dejansko predstavlja končni produkt projektnega dela za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev. (Novak idr., 1990, str ) 3.3 VLOGA VZGOJITELJA PRI PROJEKTNEM DELU Naloga vzgojitelja med potekom projekta je, da spodbuja, usmerja in pomaga otrokom pri učenju oziroma pri izvajanju aktivnosti, ki so jih otroci prevzeli ob načrtovanju izvedbe projekta. Vzgojitelj vodi otroke skozi učni proces postopno, v 24

32 smeri uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev in nalog. Otroci preko lastne aktivnosti in posnemanja vzgojitelja prihajajo do neposrednih spoznanj in znanja. (Novak idr., 1990, str. 22) Naloga vzgojitelja je doseči čim večjo skladnost med individualnimi posebnostmi otrok, njihovimi interesi in zmožnostmi ter zastavljenimi cilji. Če v projekt vključi medpodročno povezovanje, s tem otrokom omogoči pridobivanje znanj, izkušenj, na različnih vzgojnih področjih, hkrati pa je možna uresničitev ciljev. V projekt mora vzgojitelj vključiti vse otroke in jim dati možnost za sodelovanje. Zelo pomembno je, da jih spodbuja k iskanju širših pojmov v zvezi s temo, postavlja spodbudna vprašanja in na tak način pripomore k uspehom otrok pri zastavljenem projektu. (Žifko, 2008, str. 32) 3.4 VLOGA OTROKA PRI PROJEKTNEM DELU Pri projektnem delu otrok pridobiva nove izkušnje, spoznava nove pojme, razvija se na več področjih hkrati. Prisotna je celostna vzgoja otroka. S tem, ko otrok sodeluje v razpravah, izraža svoja čustva, želje, ideje, se počuti pomembnega in koristnega pri uresničevanju skupnega cilja. (prav tam) 3.5 DELO PRI PROJEKTU Pri projektu poteka delo po etapah, kjer vzgojitelji izbirajo različne metode dela in uporabljajo različne učne aktivnosti. Etape prestavljajo pobude, kjer se zbirajo ideje, nato pa se vsebinsko konkretizirajo osnovne zamisli in izvede se zamisel z načrtovanjem. Do izvedbe osnovne zamisli pride z usklajenimi aktivnostmi. V sklepnem delu se predstavijo izdelki. Oblike in metode dela vključujejo: diskusijo, igro vlog, delo z vprašalniki, ekskurzijo, terensko delo, skupinsko delo ter sodelovalno učenje. 25

33 Pri učni aktivnostih gre za postavljanje širših vprašanj, miselne modele v več manjših skupinah, tekmovanje v izvirnih idejah in miselne izzive. Dokončno se oblikujejo cilji (Kaj? Zakaj? Kako?). Projekt se konča z izdelkom in igro. (Novak idr., 1990) 3.6 GLAVNE ETAPE PRI PROJEKTNEM DELU K. Frey projekt razčleni v sedem sestavin, od katerih je pet glavnih in dve vmesni. Glavne etape projektnega dela: 1. Pobuda-iniciativa, ko se oblikuje tema projekta. Otroke vzpodbudimo k iskanju izvedbenih možnosti, vključimo ustvarjalnost otrok, vzgojitelja in staršev. 2. Skiciranje projekta, ko vzgojitelj skupaj z otroki pripravi skico projekta. Nujna je samostojnost otrok, s katero odkrivajo pot do informacij ter ugotavljajo, katere informacije potrebujejo. Svoje ugotovitve delijo z drugimi otroki in z vzgojiteljem. 3. Načrtovanje izvedbe. Tukaj se otroci skupaj z vzgojiteljem odločajo, kaj, kako in s kom bodo sodelovali. 4. Izvedba, pri kateri je vsak otrok samoaktiven. V dejavnost vlaga napor, se trudi, da nalogo opravi čim bolje, pri tem pa uporabi svoja znanja iz različnih področij in išče tudi nova ter sodeluje z drugimi otroci. 5. Sklepna etapa, pri kateri so po Freyu možni trije tipi: Zavesten konec projekta, ki se izraža v obliki končnega dosežka. Povratek k pobudi, ki je primerjava dosežkov v zadnji etapi z začetno iniciativo. 26

34 Svobodni iztek projekta, ko se aktivnost projektne skupine nadaljuje v drugih oblikah aktivnosti. Vmesni etapi pa sta še: 1 Usmerjanje, ki je praviloma vodena medetapa. Zaradi specifičnosti razvoja predšolskih otrok, je pogosto usmerjena in vzgojitelju omogoča vrsto ustvarjalnih pedagoških aktivnosti. Posredno razrešuje največ drobnih problemov, medsebojnih konfliktov, ki so raznolikih izvorov. 2 Usklajevanje je vmesna etapa, ki se pojavlja v vseh etapah, od pobude do idejnega osnutka, načrta, izvedbe in sklepnega dela. Otroci potrebujejo pregled nad tem, kako delo poteka; veliko je medsebojnega informiranja, ki ga otroci ne morejo sami opraviti, zato jim pri tem pomaga vzgojitelj. (Novak idr., 1990, str ) Po izvedbi projekta dobijo otroci določene izkušnje, poglobijo, razširijo ali utrdijo svoje znanje iz določenega področja. Pomembno je, da razvijejo določene sposobnosti, se navajajo medsebojnega sodelovanja, da samostojno prihajajo do določenih spoznanj, se učijo iskati in uporabljati različne vire informacij. S tem so spodbujene njihove ustvarjalne sposobnosti, zlasti tiste osebnostne lastnosti, ki so še posebej pomembne za njihovo uspešno vključevanje v javno življenje ter za sožitje med ljudmi nasploh. (Novak idr., 1990, str. 68) 4. NAČINI RAZVIJANJA KOMUNIKACIJE Z LUTKO 4.1 UTEMELJITEV PROJEKTA - NAMEN Praktični del diplomske naloge opisuje izvedbo projekta z naslovom Načini razvijanja komunikacije z lutko. Za izvedbo tega projekta smo se odločili z namenom, da otrokom v vrtcu ponudimo igro z lutko, jim damo možnost, da spoznajo in sodelujejo pri različnih načinih komunikacije z lutko, ki smo jih 27

35 načrtovali. Lutka ima za otroka v predšolskem obdobju velik pomen, kar sem spoznala preko izkušenj v vrtcu. Pri izvedbi projekta Načini komuniciranja z lutko želimo ponuditi otrokom v vrtcu možnost za: razvoj na govornem področju, razvoj neverbalne komunikacije, vživljanje v različne osebe, izražanje vsebine zgodbe z igro s pomočjo lutke, razvoj domišljije, razvoj kreativnosti, sodelovanje med otroci pri izdelavi lutke, sproščeno in prijazno ozračje. 4.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV PROJEKTA Komunikacija z ali skozi lutko ni lahka naloga za otroka, ki je naravnan egocentrično in se težko vživi v drugo osebo, zato pa je toliko lažje otroku, ki je sramežljiv ali se težko vključi v neposredno komunikacijo. Zaradi tega je zelo pomembna vloga vzgojitelja, ki spodbuja in daje otrokom možnost, da lažje vzpostavijo stik med sabo oziroma z odraslo osebo, s tem pa jim daje možnost, da se igrajo, razvijajo in hkrati tudi učijo. Med opravljanjem prakse med šolanjem ter pri predmetu Lutkovno gledališka vzgoja z metodiko smo dobili pobudo za delo z lutkami, učenje preko lutke in njihovo izdelavo. Pri opazovanju otrok v vrtcu in pri dejavnostih, ki so jih izvajale vzgojiteljice, smo videli navdušenje otrok pri aktivnostih z lutkami. Tudi izven vodenih dejavnosti v vrtcu so otroci v veliki meri posegali po lutkah. To nas je spodbudilo k temu, da tudi mi otrokom predstavimo različne načine komuniciranja, z in skozi lutko, in jim ponudimo dodatno izkušnjo pri izdelavi lutke. 28

36 V različne načine komuniciranja z lutko bomo vključili vzgojna področja iz Kurikuluma in preko teh ponudili otrokom možnost razmišljanja, izražanja idej, ustvarjanja, pomnjenja, razvoja govora, bogatenje besednega zaklada in igre. Pri izdelavi lutke bomo otroke vzpodbudili k individualnemu in skupinskemu ustvarjanju. Preko učenja z lutko, kot načinom komunikacije, bodo pridobili na besedišču. 4.3 CILJI PROJEKTA GLOBALNI CILJI: doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti preko različnih načinov komuniciranja z lutko. OPERATIVNI CILJI: ugotoviti želimo, kako se otroci vživljajo v vloge, ki jih zastopajo v lutkovni predstavi, ugotoviti želimo, ali obstajajo razlike pri uporabi verbalne in neverbalne komunikacije glede na starost predšolskih otrok, ugotoviti želimo, ali se bodo medsebojne komunikacijske sposobnosti otrok s komunikacijo preko lutke izboljšale, dokazati želimo, da ne obstajajo razlike v pomenu prisotnosti lutk glede na spol predšolskih otrok, ugotoviti želimo, ali z različnimi načini komuniciranja z lutko različno intenzivno motivirajo oziroma vplivajo na predšolske otroke, dokazati želimo, da se bo s komunikacijo preko lutke besedni zaklad predšolskih otrok nadgradil. UMETNOST: Likovna: stimuliranje in širjenje domišljije, otrok izdeluje lutko (izbrani lik iz zgodbe), razvijanje fine motorike, 29

37 sposobnost reševanja problemov, otrok ustvarja s suhimi slikarskimi materiali, razlikovanje in tipanje naravnih odpadnih materialov (bambus, trstika, dreta, industrijska konoplja, rafija, zamašek iz plute, drevesna skorjalubje, koruzna lupina, karton, les, orehova lupina) dajanje in prevzemanje idej, otrok soustvarja pri izdelavi scene. Glasbena: otrok manipulira z instrumenti, otrok preizkuša značilnosti glasbil, otrok ustvarjalno ozvoči zgodbo z različnimi zvoki, izmišlja si, improvizira krajše glasbene motive, otrok iz naravnega odpadnega materiala izdeluje majhne improvizirane instrumente. JEZIK: stimuliranje in širjenje domišljije, spoznavanje z literaturo, ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe otrok razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje, otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov, razvoj slušnih lastnosti, otrok razvija zmožnost odzivanja na neverbalno izražanje želja in predlogov drugih, otrok gleda predstavo in razlikuje gledališka sredstva (scena, lutke), otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta, predvsem podobo književne osebe, razvijanje besednega izražanja, izboljšanje govora in glasovne usmerjenosti, otroci aktivno sodelujejo pri izdelavi vabila, 30

38 otroci samostojno pripovedujejo zgodbo. GIBANJE: otrok razvija zmožnost odzivanja na neverbalno izražanje želja in predlogov drugih, otrok se igra, vživlja in posnema živali, osebe odnose med njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke. DRUŽBA: delo v skupini, delo v tandemu, otrok ob nastopanju pridobi samozavest in osebno zadovoljstvo, otroci predstavijo lutkovno predstavo otrokom iz mlajše skupine. NARAVA: spoznavanje in opis živali, oseb ki nastopajo v zgodbi, preko lutke otroci spoznavajo lastnosti o Soncu, otrok s čutili prepoznava različne naravne odpadne materiale ter pridobi dodatne zanimive podatke o njih (kje jih pridobivamo in zakaj jih uporabljamo). MATEMATIKA: otrok izdeluje lutko (izbrani lik iz zgodbice), izbira material različnih oblik, iz kartona, koruzne lupine ter lubja izrezuje dele telesa za lutko, otrok soustvarja izdelavo scene, iz kartona izrezuje nepravilne oblike za drevesa, rože, valove, razvijanje občutka za prostorski in časovni čut, otroci izdelujejo vstopnice za lutkovno predstavo, na hrbtno stran vstopnice nalepijo izrezane geometrijske like iz papirja. 31

39 4.4 POBUDA Ideja za diplomsko nalogo Lutka kot motivacijsko sredstvo za razvoj verbalne in neverbalne komunikacije se je začela razvijati pri opravljanju prakse, katero smo opravljali v različnih vrtcih. Tam smo opazili navdušenje otrok nad lutkami ter konkretne primere dejavnosti z lutkami, ki so jih izvajale vzgojiteljice, pri nekaterih smo tudi sodelovali. Teoretično znanje o lutkah smo pridobili pri predmetu Lutkovno gledališka vzgoja z metodiko. S projektom želimo otrokom približati svet lutk ter različne načine komuniciranja z in skozi lutko. 4.5 UDELEŽENCI PROJEKTA Praktični del diplomske naloge bomo izvajali v vrtcu Križevci, v skupini starejših otrok, starih od 4-6 let, v kateri je 21 otrok, vključili bomo tudi mlajšo skupino otrok, starih 2-3 let. 4.6 IZVEDBA PROJEKTA Predvidoma v času dveh tednov bomo z različnimi načini komunikacije z lutko pripravili lutkovno dramatizacijo literarnega dela Sonce gre na potep, in sicer na podlagi 10-ih priprav, v katerih smo načrtovali teme, enote, cilje, metode dela, oblike dela, prostor, sredstva, področja/korelacije, metodični postopke in potek dela. 32

40 4.7. PRIPRAVE 1. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Uvodna motivacija in pripovedovanje zgodbe z lutko. CILJI: Stimuliranje in širjenje domišljije. Spoznavanje z literaturo. Ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe otrok razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; s književno osebo se identificira, ter doživlja književno dogajanje. Otrok si ob poslušanju zgodbe bogati besedni zaklad. Otrok ustvarja s suhimi slikarskimi materiali. Otrok preko igre spoznava ljudi, ki ga obkrožajo v skupini. METODE DELA: pogovor poslušanje pripovedovanje OBLIKE DELA: skupna individualna PROSTOR: igralnica SREDSTVA: ročna lutka in scena 33

41 PODROČJA / KORELACIJE: jezik likovna umetnost narava METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Otroke povabimo na preprogo, kjer se običajno pogovarjajo o tem, kaj bodo počeli čez dan. Za začetno motivacijo v igralnico prinesemo velik klobčič rdeče barve. Otroci si ga radovedno ogledujejo in takoj vprašajo, zakaj smo ga prinesli, kajti ne vedo, čemu nam bo. Povemo in razložimo jim pravila igre, katero se bomo igrali z rdečim klobčičem. Vsak otrok se bo s klobčičem v roku predstavil, povedal bo ime, koliko je star ter ali je bil že kdaj na potepu, potem bo klobčič podal naprej. Da otroci lažje razumejo, povemo naprej primer. Igra jim je zanimiva. Skupaj ugotovimo, da nas je rdeč klobčič vse povezal. S klobčičem smo spletli mrežo prijateljev, hkrati pa ugotovili, kje se najraje potepamo. Eden izmed otrok ugotovi, da je nastala pajkova mreža. Na koncu jim postavimo vprašanje, kam bi pa šli na potep, če bi vas sonce povabilo s seboj? Otroci vstopijo v svet domišljije in podajo primere. Otrokom povemo, da jih bo danes obiskala lutka po imenu Cvetka. Otroci so bili navdušeni, spraševali so se, kdaj pride. Nato postavimo sceno in preko lutke Cvetke, ki jim pripoveduje dogodivščino s Soncem, predstavimo zgodbo Sonce gre na potep. Po pripovedovanju zgodbe se pogovorimo o potepu Cvetke in Sonca in o tem, kaj se bi zgodilo, če sonce nikoli več ne bi zašlo in kaj, če ne bi vzšlo. Otroke s podobnimi vprašanji vzpodbudimo k razmišljanju, kako bi izgledal svet. Povabimo jih k slikanju. 34

42 POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Otroke motiviramo s rdečim klobčičem, s pomočjo katerega se spoznamo. Preko lutke Cvetke jim pripovedujemo zgodbo o Soncu, ki gre na potep. Vzpodbudimo jih k razmišljanju o njihovih dogodivščinah in o tem, kam vse bi se oni šli potepat s soncem. Povemo jim, naj naslikajo, kako bi izgledal svet, če sonce ne bi zašlo. Ne dajemo jim drugih navodil, kajti vsak ima v mislih nekaj drugega in na ta način vzpodbudimo njihovo domišljijo in kreativnost. Aktivnosti otrok: Otroci z zanimanjem sodelujejo skozi celotno motivacijo (poslušajo, sprašujejo, odgovarjajo na vprašanja ). Pri slikanju narobe sveta otroci sproščeno in ustvarjalno izdelajo vsak svoj izdelek. Tehniko slikanja s suhimi slikarskimi materiali že dobro poznajo, zato jim glede tega ni potrebno podajati posebnih navodil. Nastanejo različni in zanimivi izdelki, ki jih razstavimo na panoju v skupini. EVALVACIJA: Za začetek smo pripravili igro, preko katere smo se med sabo spoznali. Otroci so spoznali nas in mi njih. Motivirali smo jih z vprašanji o potepanju, z iskanjem odgovorov so vstopili svet domišljije, katere plod so bili zanimivi odgovori. Različni načini komunikacije imajo pri ustvarjanju lutkovne predstave pomembno vlogo. Otroci določen način komunikacije individualno dojamejo in se nanj odzovejo. Pripovedovanju zgodbe Sonce gre na potep, katero smo jim posredovali preko lutke Cvetke, so otroci z zanimanjem spremljali in ob tem tudi uživali. Pripravili smo jim sceno, in ročno lutko Cvetko. Nismo dali velikega poudarka na sceno ter lutko, temveč na temo zgodbe. Po pripovedovanju smo skozi lutko Cvetko vodili pogovor o zgodbi in dogajanju v njej. Tudi sami so preizkušali lutko Cvetko in jo vzeli v roke ter se z njo poskušali igrati. 35

43 Z razmišljanjem o dogodivščinah in o vsebini zgodbe ter slikanjem le-teh smo zaključili vodene aktivnosti. Pri slikanju s suhimi slikarskimi materiali smo opazili, da so otroci bili vztrajni, pa tudi tema za slikanje jim je bila zanimiva. Nastali izdelki so se razlikovali glede na sposobnosti otrok. Barve so izbirali svobodno, niso bili obremenjeni z barvnimi znaki. Nastali so ustvarjalni in izvirni izdelki. Slike smo skupaj pritrdili na pano in tako okrasili steno. Pri izvedbi smo skušali uresničiti cilje, ki smo si jih zastavili. Mislimo, da smo jih nekaj uresničili v celoti, nekatere pa le delno, toda prepričani smo, da bomo tudi te v prihodnje postopoma uresničili. Predvsem mislimo na cilj, da si otrok ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe, razvija zmožnost domišljijske rabe jezika; s književno osebo se identificira ter doživlja književno dogajanje. 36

44 Slika 1:»Sem lutka Cvetka, izdelana iz naravnega odpadnega materiala«. Slika 2: Lutka Cvetka pripoveduje zgodbo o Soncu, ki gre na potep. 37

45 2. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Pogovor o zgodbi Sonce gre na potep preko lutke, ponovitev lete in neverbalna komunikacija. CILJI: stimuliranje in širjenje domišljije, spoznavanje z literaturo, otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov, razvoj slušnih lastnosti, otrok razvija zmožnost odzivanja na neverbalno izražanje želja in predloge drugih, otrok si pozorno ogleduje pripovedovanje z lutko Cvetko ter razlikuje gledališka sredstva ( scena, lutka). METODE DELA: pogovor poslušanje pripovedovanje igra izražanje doživetij z gibalno komunikacijo OBLIKE DELA: skupna individualna PROSTOR: igralnica 38

46 SREDSTVA: ročna lutka in scena knjiga: Sonce gre na potep (Mojca Osojnik) PODROČJA/KORELACIJE: jezik gibanje narava METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Pri uvodu se spomnimo, kaj smo delali zadnjič. Nato z lutko Cvetko pripovedujemo zgodbo o Soncu, ki gre na potep. Tudi tokrat otroci z zanimanjem poslušajo. Celotno zgodbo podrobneje analiziramo. To pomeni, da se pogovorimo, katere osebe nastopajo v zgodbi, povemo kakšne barve so, kje katera žival domuje, kako se oglaša. Ponovimo, s kom je šlo sonce na potep, kam sta se Sonce in Cvetka odpravila na potep, katere živali sta srečala, katere pesmi sta si prepevala, te tudi skupaj zapojemo in zakaj sta se na koncu odločila, da gresta spat, vzpodbudimo jih s vprašanji, tako da otroci iščejo odgovore POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Pogovor nadaljujemo na temo o živalih, ki nastopajo v zgodbi. Odigramo prizor žalost in nato veselje sove. Zraven zapojemo pesmico Čuk se je oženil. Otroke vzpodbudimo z vprašanji, kakšna razpoloženja je kazala sova med predstavo (žalost, veselje, zaskrbljenost ) in kaj se je z njo dogajalo. Zatem vzpodbudimo otroke, da pokažejo z obrazno mimiko žalost, veselje, jezo, zaskrbljenost... Nato povemo pravila za igrico posnemanja. Z izštevanko izštejemo otroka, kateremu povemo, katero osebo iz zgodbe naj uprizori. Otrok 39

47 prikaže njeno gibanje, ostali pa ugotavljajo, kateri lik igra. Vsi skupaj na koncu prikažemo z mimiko gibanja vse nastopajoče osebe. Nato prelistamo knjigo Sonce gre na potep. Osredotočimo se na ilustracije, ki nazorno prikazujejo potek zgodbe, ki jo obnovimo. Aktivnosti otrok: Otroci prepevajo pesmico Sonce čez hribček gre, Barčica po morju plava, Čin čin čin drežnica, Čuk se je oženil, Žabe svatbo so imele. Z neverbalno komunikacijo prikazujejo gibanje oseb, ki nastopajo v zgodbi. Sodelujejo tudi pri prikazovanju čustvenih stanj z obrazno mimiko. Z zanimanjem opazujejo ilustracije v knjigi Sonce gre na potep. EVALVACIJA: Pogovor je stekel o dogajanju v zgodbi, bolj natančno, vsakemu liku smo pripisali določene lastnost oz. značilnosti. V pripravi smo si namreč zastavili nalogo, da otrokom še enkrat preko lutke Cvetke pripovedujemo zgodbo, z naslovom Sonce gre na potep ter se hkrati osredotočimo na samo zgodbo. Pri opisovanju določnih likov iz zgodbe smo omenili čustva, ki so bila prisotna pri živalih, Soncu in Cvetki. Otroke smo vzpodbujali, da tudi oni z mimiko prikažejo nekatere čustvene situacije (žalost, veselje, začudenost, jezo, zaskrbljenost...). Na ta način smo otrokom približali neverbalno komunikacijo, ki smo jo nadgradili z igrico posnemanja. Otroci so se v prikazovanje likov iz zgodbe resnično vživeli in na neverbalen način prikazali značilnosti oz. lastnosti likov. Še posebej zanimivo je bilo pri skupnem posnemanju, ker smo vsi prikazali gibanje vseh živali in likov iz zgodbe. Zatem pa še enkrat ponovili celotno zgodbo ob ilustracijah iz knjige. Pri tej izvedbi smo ravnali po zastavljenih ciljih in jih vsekakor skušali v čim večji meri uresničiti. 40

48 Slika 3: Ponovitev zgodbe Sonce gre na potep. Slika 4 : Stekel je pogovor med otroci in lutko Cvetko. 41

49 3. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komuniciranja z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komunikacije z umetnostjo. ENOTA: Učenje in poučevanje z lutko na temo Sonce in Luna. CILJI: Otrok skozi lutko spoznava besedo kot vir informacij. Otrok spoznava lastnosti, značilnosti Sonca in Lune. Otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov. Otrok se uči samostojno pripovedovati. METODE DELA: poučevanja učenja pogovora OBLIKE DELA: skupna skupinska PROSTOR: igralnica SREDSTVA: ročna lutka Cvetka iz naravnega odpadnega materiala lutki na palici Sonce, ter Luna slika o legah lune odpadne škatlice voščene barvice 42

50 PODROČJA / KORELACIJE: jezik narava družba METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Po zajtrku pride na obisk lutka Cvetka, ki si poje pesmico Sonce čez hribček gre, s sabo pa ima veliko pisano vrečko. Otroci z zanimanjem čakajo, da jim pokaže, kaj je v njej. Še preden jim pokaže, kaj se skriva v vrečki, jim lutka Cvetka zastavi uganko o Soncu in Luni. Nato jih vpraša:»kaj mislite, kaj imam v vrečki?«otroci podajo različne zanimive odgovore. Lutka Cvetka jim najprej pokaže izdelano Sonce na palici ter jim zastavi vprašanja o Soncu. Zatem še razkrije Luno, prav tako izdelano lutko na palici. Sledi pogovor o Luni. Po končanem pogovoru jim predlagamo, da vsak izdela Sonce ali Luno. Otroci z navdušenjem prisluhnejo navodilom. POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Preko lutke Cvetke otrokom zapojemo pesmico in zastavimo uganko o Soncu.»Bleščeča žoga na nebu visi, večno sveti in nas greje. Ko jo gledaš se ti zdi, da se tebi smeje.«lutka Cvetka otrokom pokaže, kaj je prinesla v vrečki, razkrije jim Sonce ter jih vpraša:»kaj je to?«zatem jim zastavi vprašanja o Soncu:» Kaj je Sonce? Kje je Sonce, ko je pri nas noč? Kje je Sonce, ko dežuje? Ali mislite, da je Sonce živo? Ima Sonce noge, roke? Kaj pa nos in oči? Kako pa pride Sonce na nebo? Kdaj pa Sonce vstane? Kdaj pa gre spat? 43

51 Po vprašanjih o Soncu lutka Cvetka otroke poučuje o Soncu. Sonce je planet, žareča krogla, ki oddaja svetlobo, toploto, zaradi katere nam je ljudem toplo na našem planetu Zemlji to je planet, na katerem živimo ljudje, živali in rastline. V obliki sončnih žarkov nam daje Sonce toploto, ti pa sušijo oblačila, dokler zopet niso suha, saj posrkajo vso vodo iz oblačil. Tudi svetlobo nam daje Sonce, brez te bi rastline umrle, saj je nujno potrebna za življenje in ljudje bi bili v temi. Takrat bi morali s sabo vedno nositi svetilko, ki bi nam dajala svetlobo. Zato je Sonce zelo pomembno, brez njega bi vsi živeli v temi. Pogovor luka Cvetka nadaljuje z uganko o Luni.»Do noči se skrije, ko se zvečeri, svetla spet posije v črni čas noči.«sledi pogovor o Luni. Lutka Cvetka otrokom zastavi vprašanja:»ste že videli Luno? Kakšne barve pa je Luna? Je Luna vedno okrogla? Ali kdo živi na Luni? Nam Luna tudi daje svetlobo kot Sonce? Kakšno pa je zunaj, ko sije Luna? Je temno ali svetlo? Kje pa je Luna, ko je Sonce? Kaj mislite, sta Sonce in Luna prijatelja? Lutka Cvetka pogovor nadaljuje z zanimivosti o Luni. Luna je naravni satelit, ki kroži okoli Zemlje in najbližja soseda našemu planetu Zemlji v vesolju. Vesolje je neskončen prostor, v katerem se nahaja Sonce, planeti. Na Luni ni vode, zato tam ne more živeti nobena rastlina in žival. Luna nima svetlobe, je kot ogledalo, ki odbija svetlobo Sonca. S pomočjo slike razloži lutka Cvetka posamezne lege Lune. Mlaj prazna luna, prvi krajec, ščip polna luna, zadnji krajec. S tem pa tudi odnos med Zemljo in Soncem. Za konec lutka Cvetka povabi otroke k skupnemu prepevanju pesmic o Soncu (Sonce čez hribček gre, Sijaj, sijaj sončece, Sonce sije dežek gre ). Aktivnosti otrok: Otroci pozorno sledijo v pogovoru, ki poteka med njimi in lutko Cvetko. Aktivno se vključujejo in podajo zanimive odgovore na vprašanja, ki jim jih zastavi lutka Cvetka. Preko lutke Cvetke pridobijo nove informacije oziroma zanimivosti, ta jih namreč pouči o Soncu in Luni. Skupaj zapojemo pesmice o Soncu: Sonce čez hribček gre, Sijaj, sijaj sončece, Sonce sije dežek gre. Zatem prisluhnejo 44

52 navodilom za izdelavo sonca ali lune. Dela se lotijo z lepljenjem sprednje in zadnje strani škatlice od sira ter jo pobarvajo z voščenimi barvicami. Iz kartona izrežejo sončne žarke in jih prilepijo okoli škatlice, ki je okrogle oblike. Pri rezanju so še posebej pazljivi, nekaterim tudi mi priskočimo na pomoč. Otroci se zabavajo in sproščeno izdelajo izdelke, ki razstavimo v likovnem kotičku. EVALVACIJA: Preko lutke Cvetke, ki si je pela pesmico Sonce čez hribček gre, smo pritegnili pozornost otrok. Še bolj pa jih je zanimalo, kaj je lutka prinesla s seboj. S poslušanjem ugank smo otroke spodbudili k razmišljanju o določenih stvareh. S pomočjo značilnosti, ki so bile opisane v sami uganki, so kaj kmalu ugotovili, da gre za sonce in luno. Po prvi uganki, katere rešitev je bilo sonce, smo jim razkrili prvo izdelano lutko na palici, Sonce. Otroci so aktivno sodelovali in odgovarjali na vprašanja o Soncu in nam podali različne odgovore ter doživljali komunikacijo kot vir ugodja. Preko lutke Cvetke so otroci izvedeli zanimivosti o Soncu. Predvsem so preko nje pridobili nove informacije. Tudi uganki, ki je sledila po pogovoru, so hitro našli rešitev, ki je bila luna. Nekoliko zadržani so bili pri pogovoru o luni. Zatem smo razkrili še drugo lutko na palici, ki je predstavljala Luno in s tem privabila otroke. Lutka Cvetka jih je poučila o lastnostih in značilnostih Lune, s tem so pridobili na besednem zakladu ter spoznali besedo kot vir informacij. Pri prepevanju pesmic smo vsi skupaj uživali in se zabavali, hkrati pa ponovili in se učili pravilne izgovorjave določenih besed iz besedil pesmic. Za konec so otroci v sproščenem vzdušju sami izdelali sonce ali luno iz škatlic, katere smo jim pripravili in vse skozi razvijali ročne spretnosti z rezanjem le-teh. Na koncu so jih poslikali z voščeni barvicami ter stavili dele v celoto. Pri samem poučevanju z lutko je bilo čutiti z strani otrok vznemirjenje in pozitivno navdušenje. Lutka je kot sredstvo za poučevanje novih učnih vsebin ali 45

53 podajanje novih informacij zelo dobrodošel motivacijski pripomoček. Zastavljene cilje smo, z nekaj dodatne motivacije in spodbude, v večji meri uresničili. 46

54 4. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komunikacije z umetnostjo. ENOTA: Izdelava lutk iz naravnega odpadnega materiala. CILJI: Otrok razvija sposobnost domišljijskega sooblikovanja in doživljanja literarnega sveta predvsem podobe književne osebe. Otrok izdeluje svojo lutko (izbrani lik iz zgodbe). Razvijanje fine motorike. Sposobnost reševanja problemov. Dajanje in prevzemanje idej. Preko dotika spoznava različne naravne odpadne materiale. Otrok smiselno oblikuje in izdela lutko. METODE DELA: pogovor, razlaga igra demonstracija OBLIKE DELA: v tandemu PROSTOR: igralnica SREDSTVA: karton, drevesna skorja-lubje, koruzna lupina, bambus, trstika, industrijska konoplja, rafija, lepilo za les, škarje 47

55 PODROČJA / KORELACIJE: likovna umetnost tehnika matematika METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Po zajtrku se zberemo na preprogi. Otrokom zopet z lutko Cvetko pripovedujemo zgodbico Sonce gre na potep. Med pripovedovanjem tudi sodelujejo, in sicer tako, da skupaj zapojemo pesmice Sonce čez hribček gre, Barčica po morju plava, Čin čin čin drežnica, Čuk se je oženil, Žabe svatbo so imele, tako kot si le-te sledijo med zgodbo. Nato še enkrat naštejemo osebe, ki nastopajo v zgodbi. Otroke vzpodbujamo z vprašanji, ali hočejo tudi oni igrati z lutkami, predlagamo jim, da bi izdelali svoje lutke. Nad predlogom so otroci navdušeni. Še vedno pa ne povemo, kakšne lutke imamo v mislih, ampak hočemo izvedeti od otrok, kakšne bi si radi oni izdelali, iz kakšnega materiala. Otroci so polni idej, zato dobimo veliko različnih in zanimiv odgovorov (iz blaga, papirja, lesa ). Povprašamo jih tudi, iz katerega materiala je lutka Cvetka in kje najdemo posamezni material ter za kaj ga uporabljamo. Zatem prinesemo veliko oranžno vrečko, katero si otroci radovedno ogledujejo in se sprašujejo, kaj je v njej. Povemo jim, da imamo v vrečki različne naravne odpadne materiale. Razložimo jim, da bo vsak iz med njih z zaprtimi očmi iz torbe vzel po en kos in poskušal ugotoviti, kaj ima v rokah, kakšen je na otip, ali je predmet velik oziroma majhen, ga vonjal, nato bo odprl oči in povedal barvno, kje pridobivamo in kje uporabljamo ta material. Povprašamo jih, ali bi lahko iz teh materialov sami izdelali lutke, s katerimi bi zaigrali lutkovno predstavo. Otroci z navdušenjem čakajo na izdelavo lutk, zato jih povabimo k ustvarjanju. 48

56 POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Pred samim začetkom izdelave lutk otrokom podamo navodila o nadaljnjem delu, ki nas čaka. Pokažemo jim ves material in pripomočke, s katerimi se bomo lotili izdelovanja (lubje, koruzne liste, karton, trstika, bambus, industrijska konoplja, naravna rafija, les, drevesna skorja, storži, orehi, lepilo za les). Delo jim razdelimo tako, da sta dva otroka skupaj izdelovala en lik. Pozorno smo opazovali delo v tandemu ter komunikacijo med izdelavo lutk. Več pomoči so potrebovali mlajši otroci, predvsem pri lepljenju materiala. Nekaj pomoči so rabili tudi pri rezanju kartona. Za shranjevanje lutk smo pripravili dve leseni plošči ter lesene paličice, katero smo vsako posebej zalepili na ploščico. Otroci bodo svoje lutke na palicah nataknili vsak na svojo paličico. Aktivnosti otrok: Otroci prisluhnejo natančnim navodilom o izdelavi lutk na palicah. Sledi izdelava lutk iz zgodbe Sonce gre na potep. Otroci pomagajo zaščititi mize, preden se lotijo izdelave lutk. Na razpolago jim damo naravni odpadni material. Otroka se v tandemu skupaj odločita in izbereta material, ki ga bosta uporabila za izdelavo lutke. Tako otroci po svoji domišljiji in zamislih izdelajo lutke in jih shranijo na že pripravljena stojala za palične lutke. Pri tej dejavnosti si otroci razvijajo predvsem fino motoriko, kajti večina dela opravijo sami. EVALVACIJA: Ob predlogu, da otroci izdelajo sami svoje lutke, so žareli od navdušenja. Tudi sami so podali kar nekaj zanimivih možnosti in idej, kako bi naredili lutke in z njimi tudi zaigrali lutkovno predstavo. Prinesli smo jim raznolik naravni odpadni material. Delo je potekalo v tandemu, kar pomeni, da sta dva otroka izdelovala en lik iz zgodbe, za katerega sta skupaj odločila. Med otrokoma je potekala zanimiva komunikacija, tako verbalna kot neverbalna, saj sta se dogovarjala o izbiri in izdelavi lutke. Skupaj smo ugotovili, 49

57 kakšne lutke bomo izdelali ter kako se s temi lutkami igra. Otrokom smo pokazali še ostale pripomočke in materiale, ki jih bomo potrebovali pri izdelavi. Zatem smo jim podali navodila, nato so se lotili dela. Izdelali so zanimive lutke. Pomeni, da je delo v tandemu obrodilo sadove, saj več glav pomeni tudi več idej, le uskladiti in dogovoriti se je bilo potrebno. Pri sami izdelavi smo otroke vzpodbujali z različnimi vprašanji glede tega, kateri material bodo izbrali za izdelavo svojega lika (na voljo so imeli različen naravni odpadni material: karton, drevesna skorja-lubje, koruzna lupina, bambus, trstika, industrijska konoplja, rafija). Niso bili obremenjeni z barvami, saj so le te naravne, raziskovali pa so material ter sami ugotovili različne lastnosti posameznega materiala. Za izbiro lika so se odločili v tandemu in ugotovili smo, da smo izdelali vse nastopajoče like iz zgodbe Sonce gre na potep, nekateri so bile številčnejši kot drugi. Otrokom je bilo zanimivo to, da so jih lahko shranili na že pripravljeno stojalo. Z izdelavo lutk iz naravnega odpadnega materiala so se srečali prvič, kar so mi tudi sami zaupali. Ob teh dejavnostih so pridobili dobre izkušnje in glede na njihove odzive, so bili z izdelavo lutk na palicah zadovoljni. Slika 5: Otroci prepoznavajo naravni odpadni material. Slika 6: Naravni odpadni material. 50

58 Slika 7: Sonce za našo predstavo. Slika 8: Deklica Cvetka. Slika 9: Sonce. 51

59 Slika 10: Ptice. Slika 12: Čuk. Slika 11: Žabe. Slika 13: Sova. 7

60 Slika 14: Deklica Cvetka, sonce, ptice, sova, čuk in žabe. 53

61 5. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komunikacije z umetnostjo. ENOTA: Izdelava scene iz naravnega odpadnega materiala. CILJI: Razvijanje fine motorike. Sposobnost reševanja problemov. Dajanje in prevzemanje idej. Otrok preko dotika spoznava različne naravne odpadne materiale. Otrok soustvarja pri izdelavi scene. METODE DELA: pogovor, razlaga igra demonstracija praktičnega dela OBLIKE DELA: individualna skupna skupinska PROSTOR: igralnica SREDSTVA: Scena: veliki karton različni kosi lesa 54

62 papirne vrečke voščene barvice lepilo PODROČJA / KORELACIJE: likovna umetnost tehnika matematika METODIČNI POSTOPEK Motivacija: V igralnico prinesemo samo sceno, ki smo jo imeli pri pripovedovanju z ročno lutko Cvetko, v zgodbi Sonce gre na potep. Pokažemo jo otrokom. Skupaj jo natančno pogledamo in se pogovorimo o njej. Pogovor vodimo z vprašanji, ki otroke vzpodbudijo, da razmišljajo v tej smeri, da povedo najpomembnejše stvari. To pomeni, da omenijo, da bi za večje lutke potrebovali večji travnik. Omenimo tudi besedo scena, in ugotovimo, da otroci te besede ne poznajo, toda hitro si jo zapomnijo. Otroke povprašamo, kaj menijo, kakšno sceno bi mi potrebovali za naše lutke na palicah. Dobimo različne odgovore:»narisali bi jo, naredimo jo iz škatle, papirja «. Dogovorimo se, da bomo izdelali večjo sceno za lutke in sicer iz velikega kartona. Otroke povabimo k izdelavi, ti pa zanimanjem čakajo na zaposlitev in na navodila. POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Otroke najprej razdelimo v dve skupini. Prvi skupini otrok podamo nalogo, da z voščenimi barvicami na prvi velik karton, ki je razprostrt na tleh igralnice, narišejo travnik, na drug karton morje in na tretjega otok. Drugi skupini otrok podamo navodila, ki zajamejo delo pri izdelavi glavnega dela scene. Tukaj so starejši otroci, stari pet in šest let. Na mizi imajo pripravljen 55

63 karton, iz katerega s škarjami izrežejo drevesa in liste, ki jih pobarvajo z voščenimi barvicami, ter papirnate rjave vrčke, iz katerih izdelajo valove in mlako. Na koncu z lepilom vse pritrdijo na karton. Aktivnosti otrok: Izdelava scene iz naravnega odpadnega materiala za lutkovno predstavo Sonce gre na potep. Otroci iz obeh skupin pozorno sledjo navodilom in z zanimanjem sodelujejo. V prvi skupini z voščenkami rišejo travnik, morje in otok na karton, izrezane dele drevesa sestavijo v celoto in jih nalepijo na karton. Otroci v drugi skupini izdelujejo glavni del scene. Iz naravnega odpadnega materiala izrežejo dele drevesa in liste, iz papirnate rjave vrečke izdelajo valove. Pomagamo jim pri lepljenju le-teh. Tako si izdelamo primerno veliko sceno za lutkovno predstavo o Soncu, ki gre na potep, z lutkami na palicah. Končno sceno, ki predstavlja travnik, morje in otok, umaknemo in počakamo, da se lepilo posuši, prav tako tudi glavne dele iz naravnega odpadnega materiala. EVALVACIJA: Pri motivaciji so otroci imeli težavo, saj niso razumeli besede scena, čeprav so si jo hitro zapomnili in uporabljali. Besedo scena smo otrokom približali s pomočjo scene, ki smo jo uporabili pri pripovedovanju z lutko Cvetko. Z otroki smo se pogovorili o primerni velikosti scene glede na velikost že izdelanih lutk na palicah. Po pogovoru smo otroke povabili k izdelavi scene in jim podali natančna navodila. Pri izdelavi scene smo se razdelili v dve skupini. V eni skupini so bili predvsem starejši otroci, v drugi pa mlajši. Za takšno razdelitev smo se odločili zaradi zahtevnosti dela. Pri prvi skupini smo načrtovala izrezovanje drobnih delcev drevesa in drevesnih listov ter izdelovanje valov iz papirnate vrečke, pri čemer je potrebna večja spretnost zaradi natančnega rezanja s škarjami. Za drugo skupino smo se odločili za slikanje scene z voščenimi barvicami, kar je manj zahtevno 56

64 Zastavljene cilje smo v celoti realizirali, saj smo jih skušali uresničiti skozi celotno izvedbo. Slika 15: Skupaj izdelujemo sceno. Slika 16: Še ena rdeča rožica! Slika 17:»To bo cvetoč travnik.«57

65 6. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Ponovitev zgodbe Sonce gre na potep z lutko. CILJI: Razvijanje besednega izražanja. Stimuliranje in širjenje domišljije. Razvijanje kreativnega izražanja. Sposobnost reševanja problemov. Otrok opazuje svet s čutili, da si zapomni, kaj je bilo opazovano, da to predela in obnovi s pomočjo lutk. Razvoj slušnih lastnosti. Otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov. METODE DELA: pogovor, razlaga igra pripovedovanje poslušanje OBLIKE DELA: individualna skupna skupinska PROSTOR: igralnica 58

66 SREDSTVA: lutke na palicah in scena za lutke na palicah PODROČJA / KORELACIJE: jezik METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Otroke pošljemo po lutke na stojalih. Skupaj se posedemo v polkrog na stolčke. Vzpodbudimo jih, da premikajo svojo lutko (obračajo jih sem ter tja ). Pregledamo, ali imamo vse like iz zgodbe, ki jih bomo uporabili v naši igri. Ugotovimo, da imamo vse, kar potrebujemo, ponovimo še pesmice Sonce čez hribček gre, Barčica po morju plava, Čin čin čin drežnica, Čuk se je oženil, Žabe svatbo so imele, in besedilo, ki ga govorijo liki. Otrokom povemo, da bodo odigrali lutkovno predstavo, nad čimer so navdušeni. POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Otroke najprej razdelimo v dve skupini. V prvi skupini si skupaj razdelimo vloge. Druga skupina pozorno opazuje. Pripravimo sceno (travnik, morje, otok) in podamo navodila oz. nakažemo smernice, ki bodo otrokom v pomoč pri sami predstavi. Še enkrat opozorimo na držo lutk (da morajo biti obrnjene h gledalcem, da jih držijo dovolj visoko, da takrat, ko lutka govori, premikajo roko, kot da bi lutka govorila ). Poudarimo tudi, da morajo govoriti glasno. Mi smo v vlogi povezovalca zgodbice. Aktivnosti otrok: Otroci prvič odigrajo lutkovno predstavo. Vsak ima svojo vlogo in se skuša vživeti. Otroci so bolj zadržani in se ne znajdejo dobro, saj to poskušamo prvič. Ker ne vedo, kaj morajo povedati, jim prišepetavamo. Tudi pesmice Sonce čez 59

67 hribček gre, še ne vedo vsi, ostale pesmice, Barčica po morju plava, Čuk se je oženil, Čin čin čin drežnica ter Žabe svatbo so imele, znajo vsi, zato niso imeli posebnih težav pri petju le-teh. Zaradi tega so bolj samozavestni in jih brez težav zapojejo. Poskušajo se držati smernic, katere smo jim podali, nekaterim uspeva, drugim ne. Dogovorili smo se, da liki, ki nastopajo v zgodbici, prihajajo eden za drugim izza kartona, ki stoji pokončno in predstavlja sceno. Ko določen lik ne nastopa več, se odmakne od scene za en korak. Otrokom je to izjemno všeč. Nato se skupine zamenjajo. Prva skupina igra tokrat opazuje, v drugi pa vsak otrok prevzame en lik iz zgodbe. Na koncu otroci pospravijo lutke nazaj na stojalo in skupaj pospravimo sceno. EVALVACIJA: Pri pripravi lutkovne predstave v vrtcu je potrebno kar nekaj časa, preden otroci osvojijo vse elemente, ki so prisotni v lutkovni predstavi. Ti elementi so predvsem govor, drža lutk, prostorska orientacija, časovna orientacija, vživljanje v vloge, premagovanje treme Ne moremo od vseh pričakovati enakega nastopa, saj smo vsi individualisti. V skupini, kjer pripravljamo lutkovno predstavo, so otroci z močnimi karakterji, zato moramo kar nekaj stvari prilagajati otrokovim željam in njegovim sposobnostim. Vsem otrokom pa moramo dati enake možnosti za sodelovanje pri predstavi, ki jo pripravljamo. Mi se tega dobro zavedamo, zato se v sami praksi tega tudi oprijemamo. Pri predstavi, ki smo jo odigrali, smo bili razdeljeni v dve skupini. Pri odigrani predstavi je bilo potrebno veliko naše pomoči. Predvsem na govornem področju in pri drži lutk se še niso preveč dobro znašli. Vsakega posebej smo veliko opozarjali na držo lutk, kar je razumljivo. Do sedaj še niso igrali lutkovne predstave in je za njih vsekakor nekaj novega. Pesmice Barčica po morju plava, Čin čin čin drežnica, Čuk se je oženil ter Žabe svatbo so imele, jim niso delale nobenih težav, saj so besedila in melodija le-teh enostavne in so otrokom zaradi tega hitro ostala v ušesih, razen pesmice Sonce čez hribček gre, ki jim je bila manj znana. Vsi otroci so imeli možnost nastopanja in si pridobiti to novo izkušnjo, ki jo v prihodnje nameravamo še nadgrajevati. Preko različnih načinov komunikacije je 60

68 otrokom lažje predstaviti in približati določene stvari, ki so jim nepoznane. V čim večji meri smo skušali uresničiti vse zastavljene cilje, vendar nam ni v celoti uspelo. Na uresničevanju le-teh bomo še veliko delali, predvsem pa na ciljih s področja govora. Po opaženi situaciji sklepamo, da so dejavnosti, ki jih izvajamo, otrokom zanimive in z veseljem sodelujejo pri njih. Pri otrocih smo po vodenih dejavnostih opazili, da so se vračali k lutkam in improvizirano igrali z njim ter spontano prepevali pesmice. Slika 18: Naenkrat se v daljavi zasliši:»u HU, U HU HU.«Slika 19: Skupaj zapojemo pesmico 61

69 Slika 20: Med učenjem, pozorno sledijo poteku zgodbe Sonce gre na potep. Slika 21: Navdušeni nad izdelanimi lutkami. Slika 22: Učimo se drže lutk, prostorske orientacije 62

70 7. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Izdelava glasbil iz naravnega odpadnega materiala in ustvarjanje zvočnih slik ob zgodbi Sonce gre na potep. CILJI: Stimuliranje in širjenje domišljije. Razvijanje kreativnega izražanja. Sposobnost reševanja problemov. Razvijanje slušnih lastnosti. Razvijanje besednega izražanja. Izboljšanje govora in glasovne usmerjenosti. Otrok manipulira z instrumenti. Otrok preizkuša značilnosti glasbil. Otrok ob glasbi posnema osebe, ki nastopajo v zgodbi. Otrok ustvarjalno ozvoči zgodbo z različnimi zvoki - si izmišlja, improvizira krajše glasbene motive. Otrok se uči samostojnega pripovedovanja. Otrok izdeluje male improvizirane instrumente. METODE DELA: igra pripovedovanje poslušanje ustvarjalno izražanje na instrumente izražanje doživetij z gibalno komunikacijo demonstracije 63

71 OBLIKE DELA: individualna skupna skupinska PROSTOR: igralnica SREDSTVA: lutke na palicah in scena za lutke na palicah Glasbila: lutke na palicah in scena za lutke na palicah mali improvizirani instrumenti iz naravnega odpadnega materiala in Orffovi instrumenti bambus, dreta, različne velikosti lesa, orehova lupina, zamaški iz plute PODROČJA / KORELACIJE: jezik glasba narava METODIČNI POSTOPEK Motivacija: V igralnico prinesemo pisano škatlo, napolnjeno z instrumenti. Otroci z zanimanjem čakajo, da jim pokažemo, kaj je v njej. Instrumente zložimo na preprogo, skupaj jih poimenujemo. Otroci nekatere poznajo, druge pa ne. Nekaj jih je iz Orffovega instrumentarija, ostali pa so improvizirani, iz naravnih materialov. Vsak otrok si izbere instrument, na katerega zaigra improvizirani glasbeni motiv. Ostali otroci poslušajo. Na razpolago imajo vse instrumente, ki jih preizkušajo in z njimi improvizirajo. Otrokom podamo predlog o izdelavi glasbil, 64

72 katere bi izdelali iz naravnih materialov in bi jih uporabili za spremljavo ob prepevanju pesmic v naši zgodbi. Po izdelavi le-teh skupaj določimo, katere instrumente bomo uporabili pri lutkovni predstavi. Upoštevamo ideje otrok. Nato eden izmed otrok igra na določen instrument, ostali pa prikazujejo gibanje določene živali. Po igri sledi ponovitev zgodbe Sonce gre na potep ter ustvarjanje zvočnih slik. POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Pripravimo jim naravni odpadni material (orehove lupinice, zamaške iz plute, kose iz lesa, dreto, bambus). Podamo navodila za izdelavo. Instrumente izdelujejo vsi hkrati. Pomagamo pri lepljenju določenih delov instrumenta, da ne razpade. Pri pripravi lutkovne predstave otroke razdelimo v dve skupini. Eni skupini podamo navodila za igro z lutkami, drugi skupini pa za igranje na instrumente. Med pripravo predstave otroke opozarjamo na pogovor in na pravilno držo lutk, ostalim pa povemo, kdaj morajo začeti igrati na instrument. Instrumente imamo v predstavo vključene prvič, zato se tudi mi malo več vključujemo in posredujemo. Nato se skupini zamenjata. Aktivnosti otrok: Preden se lotimo izdelave instrumentov, otroci pozorno poslušajo navodila, šele nato pridejo k mizicam, katere skupaj zaščitimo. Instrumente izdelujejo iz naravnih odpadnih materialov. Na dva koščka lesa pritrdijo na eno stran z lepilom oba konca drete, ki služi za držaj. S prsti primemo za držaj in udarjamo, to glasbilo imenujemo kastanjete. Nekateri izdelajo tolkalo, za katerega uporabijo dva zamaška iz plute ter dve orehovi lupinici, ki ju pritrdijo z lepilom, vsako na en zamašek. Tretji izdelujejo triangel iz že pripravljeno narezanih bambusovih palic. z lepilom jih sestavijo v pravilno celoto in nastane glasbilo triangel. Med samo izdelavo so jim instrumenti zanimivi in po vsej igralnici odmevajo različni zvoki glasbil. Izdelke razstavimo, da se lepilo strdi in posuši. 65

73 Pri pripravi lutkovne predstave upoštevajo navodila. Vsi so vključeni v igro z lutkami in pri igranju na instrumente. Razdeljeni so v dve skupini, ki se zamenjata. Predstavo odigrajo dvakrat. Igri smo dodali instrumente, zato so otroci sprva malo zadržani, kar je normalno, saj je to zopet nekaj novega. Pri igri z lutkami so že malo bolj iznajdljivi, pogumni in samozavestni. EVALVACIJA: Navdušenje otrok nad glasbili, katere smo jim prinesli v skupino, je bilo neverjetno, zaradi tega je bilo težko obvladati sam potek dela. Kljub navdušenju nam je uspelo dejavnosti izvesti v enem dnevu, čeprav smo vse opravili v dveh delih. Začeli smo v jutranjem krogu ter nadaljevali po zajtrku. V jutranjem krogu, takoj po poimenovanju instrumentov in po posameznih igranjih nanje, je otrokom popustila koncentracija, zato smo se odločili in jim omogočimo improvizirano preizkušanje instrumentov. Nadaljevali smo po zajtrku, tokrat so bili otroci bolj umirjeni. Skupaj smo se odločili, kdaj bomo med predstavo samo igrali s katerim instrumentom. Uprizorili smo tudi gibanja živali ob glasbenih motivih. Pri izdelovanju instrumentov so otroci z veseljem sodelovali in si v večini sami izdelali instrumente iz naravnega odpadnega materiala. Predvsem mlajši so imeli nekaj težav pri lepljenju z lepilom za les, popustila je koncentracija in vztrajnost, zato smo jim pri tem pomagali. Sledila je ponovitev lutkovne predstave, katero smo odigrali po skupinah. Sodelovali smo vsi naenkrat, vendar je ena skupina otrok igrala na izdelane instrumente, druga pa je igrala z lutkami. Nato smo skupini zamenjali. V predstavo smo prvič vključili glasbene motive, zato je bilo nekaj nerazumljenosti s strani otrok. Tudi mi smo aktivno sodelovali v lutkovni predstavi, kot povezovalci zgodbice, hkrati pa smo jih od strani vzpodbujali in jih motivirala glede na potek predstave. Otroci so se veliko bolje znašli v določenih situacijah 66

74 kot pri prvem poskusu priprave lutkovne predstave, vendar smo jih morali kljub temu veliko opozarjati na glasno govorjenje in na držo lutke. V izvedbi priprave smo zajeli vse zastavljene cilje in jih v večji meri tudi uresničili. Slika 23: Triangel in palice iz naravnega materiala imenovanega bambus. Slika 24: Ostali instrumenti iz naravnih odpadnih materialov (les, orehova lupina, zamaški iz plute, storž). 67

75 8. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Pogovor skozi lutko na temo Gledališče. CILJI: Otrok spoznava nove pojme. Razvijanje besednega izražanja. Izboljšanje govora in glasovne usmerjenosti. Otrok ustvarjalno ozvoči zgodbo z različnimi zvoki si izmišlja, improvizira krajše glasbene motive. METODE DELA: igra pripovedovanje poslušanje ustvarjalno izražanje na instrumente pogovor, razlaga OBLIKE DELA: skupna PROSTOR: igralnica SREDSTVA: lutke na palicah in scena za lutke na palicah mali improvizirani instrumenti iz naravnega odpadnega materiala fotografije različne tehnike lutk 68

76 PODROČJA / KORELACIJE: jezik glasba družba METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Lutka Cvetka povabi otroke, da se vsi skupaj posedemo v polkrog na stolčke. Lutka Cvetka jim zastavi vprašanja na temo gledališče:»ali ste bili kdaj v gledališču? Kaj je to gledališče?«otroci so podali zanimive odgovore ( seveda smo bili v gledališču, češ da je to tam, ko nekaj gledamo, tam nastopajo lutke, pa plešejo tudi...). Pokažemo jim fotografije iz amfiteatra. Deklica ugotovi, da so tu nekoč igrali igre ter da je to gledališče, ki je na prostem. Pogovorimo se o tem, kdo je igralec in kdo je gledalec ter kakšna je razlika med gledališčem in lutkovnim gledališčem. Otroke opozorimo na primerno vedenje v gledališču, kaj smemo in česar ne (motiti drugih med predstavo, moramo biti tiho, do konca predstave moramo sedeti vsak na svojem stolčku ). POTEK DELA Naloge vzgojitelja: S skupnimi močmi postavimo sceno za lutkovno predstavo. Pol skupine otrok pošljemo po lutke, ki jih vzamejo s stojala, drugi polovici pa razdelimo instrumente. Pri izbiri le-teh seveda upoštevamo želje posameznega otroka. Pred samim začetkom predstave podamo jasna navodila o poteku lutkovne predstave. Med predstavo ob strani vzpodbujamo otroke in jim svetujemo, predvsem kadar vidimo, da so v zagati in se sami ne znajdejo. Opozarjamo jih na držo lutk in na glasno govorjenje ter jih vzpodbujamo glede vživljanja v vloge; sprememba glasu, tempo govora, višina govora 69

77 Aktivnosti otrok: Preden začnemo s postavitvijo scene za lutkovno predstavo, otroci pospravijo in pripravijo igralnico. Vsak izrazi željo glede izbire vlog in glede instrumentov. Tik pred samim začetkom pozorno poslušajo podana navodila. Veliko bolj so že samostojni in pogumni pri poteku lutkovne predstave. Besedilo jim še dela nekoliko težav in govorijo še pretiho. Nekateri imajo težave pri drži lutke, ki mora biti obrnjena h gledalcem. Skupini se zamenjata in še enkrat odigrajo predstavo. Po končanem igranju vsak pospravi svoj rekvizit, lutke shranijo na stojalo, instrumente pa v pisano škatlo. Otroci pomagajo tudi pri pospravljanju scene. EVALVACIJA: Med motivacijo smo zajeli kar nekaj novih pojmov, za nekatere so otroci prvič slišali (amfiteater). Pojem so relativno hitro osvojili, kar nas je presenetilo v pozitivnem smislu. Pri pogovoru o gledališču smo zaznali, da večina otrok še ni bila v njem (razen petih otrok). Ob fotografijah, katere smo jim pokazali, so otroci ugotovili, kako izgleda gledališče, gledališče na prostem, kdo je gledalec in kdo igralec v gledališče ter kakšno je lutkovno gledališče. Ob slikah smo primerjali gledališče in lutkovno gledališče. Skupaj smo ustvarili plakat o naši temi»gledališče«. Po uvodnem delu smo se skupaj pripravili, da ponovimo našo lutkovno predstavo. Razdelili smo se v dve skupini. Ena je vzela lutke, druga pa instrumente. Dogovorili smo se, kaj kdo dela in kako. Predvsem starejši predšolski otroci so bili bolj aktivni, upoštevali navodila in bili pozorni na vrstni red nastopajočih likov, za katerega smo se predhodno dogovorili in na to, kdaj mora kdo igrati na instrument. Otroci so se med predstavo med seboj opozarjali, kdaj je kdo na vrsti ali kaj mora povedati. Opozorila med otroci so bila predvsem v obliki neverbalne komunikacije. Zastavljene cilje smo v veliki meri realizirali. Zanimanje za instrumente in motivacija za igro z lutkami je bilo tolikšno, da so otroci po končanih vodenih dejavnostih še kar posegali po lutkah in instrumentih in se igrali z njimi. 70

78 Slika 25:»Kaj je to amfiteater?«slika 26: S skupnimi močmi izdelamo plakat. 71

79 9. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo. ENOTA: Izdelava vabila, vstopnic, ter ponovitev zgodbe Sonce gre na potep. CILJI: Razvijanje besednega izražanja. Izboljšanje govora in glasovne usmerjenosti. Povečanje otroškega občutka za samovrednotenje. Pridobitev samozavesti in osebnega zadovoljstva otrok. Sposobnost reševanja problemov. Dajanje in prevzemanje idej. Napredek otroka pri ustvarjanju predstave. Spoznavanje, da je mogoče govorjene besede zapisati in jih nato znova prebrati. Ustvarjalno ozvočenje zgodbe z različnimi zvoki otrok si izmišlja, improvizira krajše glasbene motive. Aktivno sodelovanje otrok pri izdelavi vabila. Otroci izdelujejo vstopnice za lutkovno predstavo. Otroci izpopolnjujejo kar je bilo storjeno do sedaj. METODE DELA: igra pripovedovanje ustvarjalno izražanje pogovor, razlaga OBLIKE DELA: 72

80 skupna skupinska individualna PROSTOR: igralnica SREDSTVA: lutke na palicah in scena za lutke na palicah mali improvizirani instrumenti iz naravnega odpadnega materiala karton, flomastri, rafija, koruzna lupina, lepilo, škarje PODROČJA/KORELACIJE: jezik glasba likovna umetnost METODIČNI POSTOPEK Motivacija: V jutranjem krogu se pogovorimo o tem, kaj potrebujemo, ko gremo v gledališče, da si sploh lahko ogledamo predstavo. Sami ugotovijo, da rabijo vstopnico za ogled predstave. Pogovor vodimo z naslednjimi vprašanji: Kako pa izgleda vstopnica? (Pokažemo jim dve pravi vstopnici.) Kaj piše na njej? Ali mogoče kdo ve? Podajo nam različne odgovore: kako se imenuje predstava, katera vrsta je označena. Predlagamo jim, da sami izdelamo vstopnice za gledalce, ki si bodo ogledali našo lutkovno predstavo. Po zajtrku jih vprašamo, kako bi povabili otroke na našo lutkovno predstavo. Dobimo različne odgovore: napisali jim bi na list, vabimo z vabilom. Pripravimo vse potrebno (karton, flomastre) in otroke povabimo k sodelovanju. 73

81 POTEK DELA: Naloge vzgojitelja: Pred pričetkom izdelovanja vstopnic otrokom podamo navodila. Na mizice jim pripravimo na trakove narezan karton in voščene barvice. Otroke motiviramo v tej smeri, da razmišljajo, kateri liki nastopajo v lutkovni predstavi in predlagam, da narišejo motive iz zgodbe Sonce gre na potep. Poslikane vstopnice prinesejo k nam, kjer individualno z vsakim otrokom naredimo luknjice, da se lahko en del vstopnice odtrga. Pri tem otrokom pomagamo, predvsem zaradi varnosti in pravilnega ravnanja z luknjačem. Pri izdelavi vabila otroke motiviramo tako, da razmišljajo, kaj vse moramo napisati na vabilo. Vabilo napišemo mi, kajti otroci še ne znajo pisati. Da nam otroci lažje sledijo in vidijo kaj pišemo, pišemo počasi. Vsako besedo, ki jo zapišemo, jim preberemo, tako da točno vedo, kaj smo napisali. Upoštevamo tudi to, kar rečejo oni, predvsem starejši predšolski otroci, ki že zelo dobro vedo, kaj vse se napiše na vabilo. Na koncu povabimo otroke (posamezno), da dodajo vabilu še likovni del in tako slikovno opremijo karton, formata A3, z napisanim vabilom. Otrokom pripravimo sceno za lutkovno predstavo in jih razdelimo v dve skupini. Ena skupina ima lutke, druga pa instrumente. Pri lutkovni predstavi jim pomagamo in svetujemo. Aktivnosti otrok: Pri izdelovanju vstopnic upoštevajo podana navodila. Z voščenimi barvicami naslikajo like iz zgodbe na obe strani vstopnice in tako poslikano na eni strani preluknjajo. Pri tem nekateri otroci potrebujejo pomoč, starejši otroci pa so kar samostojni pri tem delu. Otroci aktivno razmišljajo o vabilu, sami ugotovijo, da mora biti na vabilu napisano, kdaj nekoga nekam povabimo, kam vabimo, zakaj in kdo vabi. Pri pisanju vabila sodelujejo le verbalno in kasneje tudi slikovno. Predvsem starejši otroci ugotovijo, da napišemo med samim pisanjem besedila tudi kakšno črko iz njihovega imena. Končno vabilo odneseta dva otroka, z našim spremstvom, najprej v veliko in nato v malo skupino in tam povabita otroke. Vabilo v celoti preberem mi, kajti otroka še ne znata brati. 74

82 Po izdelovanju vabila se pripravimo na lutkovno predstavo. Otroci točno vedo, katere vloge imajo, zato si poiščejo lutke in instrumente. Pomagajo pri postavitvi scene. V večini samostojno odigrajo prestavo ter sledijo našim navodilom. Med samo pripravo predstave jih dopolnjujemo z določenimi stvarmi, tudi sami so pozorni na potek predstave. Viden je napredek in izpopolnjevanje pri ustvarjanju predstave. Nekateri otroci ne kažejo več veliko treme pri svojem nastopu in so bolj samozavestni, nekateri se naslanjajo in zanašajo na to, da jih bodo drugi opozorili, kdaj bodo na vrsti in še niso čisto prepričani vase. V določenih situacijah se hitro znajdejo in si med seboj pomagajo, posredi je neverbalna komunikacija. EVALVACIJA: Deveto pripravo smo v vrtcu izvedli v dveh delih, v prvem delu, pred zajtrkom, smo se pogovarjali o vstopnicah, vsak je izdelal tri vstopnice. Pri izdelovanju je bilo veliko individualnega dela. Ta vodena dejavnost je bila otrokom zanimiva, ker smo se zopet lotili nekaj takega, česar še otroci niso delali. Vsak je dobil izkušnje z luknjačem (luknjanje kartona). Otroci so izdelali vstopnice za tri skupine otrok iz vrtca. Delo je potekalo tako, da je vsak otrok z voščenimi barvicami na vstopnico naslikal like iz zgodbe Sonce gre na potep. Individualno so prihajali k nam, da so z našo pomočjo preluknjali vstopnice. Drugi del, ki je potekal po zajtrku, je zajemal izdelavo vabila. Otroci so sami ugotovili, da povabimo nekoga z vabilom. Pri izdelavi vabila za lutkovno predstavo v vrtcu smo si zastavili cilje, ki smo jih v veliki meri uresničili. Eden izmed njih je bil ta, da otrok spoznava, da je mogoče izgovorjene besede zapisati in jih nato znova prebrati. Ta cilj je bil dobro predstavljen ob pisanju vabila. Ob pisanju so predvsem predšolski otroci z zanimanjem opazovali črke, ki smo jih napisali in ob tem ugotovili, da nekatere že poznajo. Na vabilo, ob zapisanem besedilu, so otroci ustvarjalno naslikali vse like, ki nastopajo v predstavi Sonce gre na potep in vabilo so z našim spremstvom tudi odnesli pokazat otrokom v skupine, mi pa smo prebrali, kaj na vabilu piše. Za konec smo vabilo razstavili na pano v garderobi. 75

83 Ostale cilje smo realizirali ob pripravi in ponovitvi lutkovne predstave. Dogovorili smo se tudi, kdo bo igral z lutkami in kdo na instrumente. Do sedaj so vsi otroci pridobivali obe izkušnji, tokrat pa smo predlagala, da igrajo z lutkami starejši predšolski otroci iz skupine, mlajši pa na instrumente. Vloge smo točno določili, torej vsak otrok je imel točno določen lik iz zgodbe. Točno smo določili tudi kdo bo igral na določen instrument kot spremljava ob določeni pesmici. Predstavo smo odigrali dvakrat. Otroci so bili pri pripravi predstave dokaj samostojni in ob tem so pridobivali na samozavesti in osebnem zadovoljstvu. Razvijali so medsebojno komunikacijo, nekateri so se bolj uspešno vživljali v vloge, drugi malo manj. Vsak izmed otrok je aktivno sodeloval pri predstavi, kar je zelo pomembno. Delali smo predvsem na izboljšanju govora in glasovni usmerjenosti. Viden je bil napredek pri ustvarjanju predstave. Otroci so ob vsem skupaj še vedno motivirani in radi sodelujejo v dejavnostih, ki jim jih pripravimo. Slika 27: Med poslikavo vstopnic je stekel pogovor o likih ki nastopajo v zgodbi. 76

84 Slika 28: Slikanje z voščenimi barvicami na karton. Slika 29:»To je sonce, ki je šlo na potep!«slika 30: Z nasmehom na obrazu ob končanih vstopnicah. 77

85 Slika 31: Izdelane vstopnice za lutkovno predstavo. Slika 32 : Vsebina vabila je napisana. Slika 33: Vabilo še likovno dopolnimo. 78

86 Slika 34: Liki, ki nastopajo v zgodbi. Slika 35: Končno vabilo. 79

87 10. PRIPRAVA PODROČJE: Dramska umetnost TEMA: Z različnimi načini komunikacije z lutko do lutkovne dramatizacije. GLOBALNI CILJ: Razvijanje izražanja in komunikacije z umetnostjo. ENOTA: Lutkovna predstava Sonce gre na potep, igrana otrokom iz mlajše skupine. CILJI: Otrok ob nastopanju pridobi samozavest in osebno zadovoljstvo. Sposobnost reševanja problemov. Razvijanje kreativnega izražanja. Razvijanje besednega zaklada. Izpopolnjevanje tega, kar je bilo storjeno do sedaj. Sodelovanje otrok pri pripravi prostora. METODE DELA: igra pripovedovanje ustvarjalno izražanje na instrumente OBLIKE DELA: skupna PROSTOR: igralnica SREDSTVA: lutke na palicah in scena za lutke na palicah mali improvizirani instrumenti iz naravnega odpadnega materiala stoli 80

88 PODROČJA / KORELACIJE: jezik glasba družba METODIČNI POSTOPEK Motivacija: Z otroki se zberemo na preprogi, povemo jim, da je danes dan, ko bomo igralnico spremenili v lutkovno gledališče in odigrali lutkovno predstavo otrokom iz mlajše in starejše skupine. Otroci z zanimanjem čakajo na nadaljnja navodila. Povabimo jih k pripravi prostora in scene. POTEK DELA Naloge vzgojitelja: Otrokom razdelimo naloge. Pri postavitvi scene pomagamo postaviti velik karton, ki nam predstavlja travnik, drugi pa morje. Zelo pomembno je, da je scena stabilna, torej da se ne podira. Pomagamo in svetujemo pri postavitvi stolčkov za naše gledalce. Ko uredimo in pripravimo igralnico, nekaterim otrokom razdelimo instrumente, ostali pa vzamejo lutke. Vzpodbujamo jih pri ponovitvi lutkovne predstave, ki jo bomo uprizorili, preden gremo po»gledalce«. Tudi mi aktivno sodelujemo pri lutkovni igri, tako da jo povezujemo. Aktivnosti otrok: Otroci poslušajo naša navodila in jim sledijo. Pomagajo pri ureditvi igralnice, katero spremenimo v»gledališče«. Pri postavitvi scene aktivno sodelujejo. Lutkovno predstavo enkrat zaigramo, da ponovimo pred nastopom. Nato pred igralnico določimo štiri otroke, ki imajo v rokah pečate, vsakemu otroku dajo pečat na vstopnico in s tem gledalci le-to obdržijo. Dva otroka pri vratih preverjata pečate na vstopnici posameznega obiskovalca in jih usmerjata v vrste. 81

89 Majhni otroci so spredaj, starejši v vrstah za njimi. Pečat na vstopnici pomeni, da si je otrok ogledal lutkovno predstavo Sonce gre na potep. Ko vsi otroci sedijo, odigramo predstavo Sonce gre na potep. Nekateri otroci se bolj vživijo v svoje vloge, so veliko bolj sproščeni, drugi manj, odvisno od posameznika. EVALVACIJA: Priprava lutkovne predstave zahteva veliko mero vztrajnosti, motivacije in spodbude na različne načine. Ker se nekaterih stvari ne da naučiti v enem dnevu, smo se odločili in načrtovali dejavnosti tako, da smo jih izvedli v dveh tednih. Preko različnih načinov komunikacije, kot so spontana igra z lutko, pripovedovanje z lutko, poučevanje in učenje z lutko, priprava prizorov z lutko, pogovor preko lutke ter izdelava lutke, s,p se odločili, da bomo postopoma pripravljala otroke na nastop. Nastop smo zaigrali otrokom iz mlajše skupine ter dvema skupinama starejših otrok. Otroci so se brez težav vživeli v vloge, ki so jih igrali, z nekaterimi izjemami. Kljub temu pa smo opazili, da so bili otroci na vaji nastopa, takrat ko jih ni nihče gledal in poslušal, veliko bolj sproščeni. Pri predstavi na nastopu smo sodelovali tudi mi, kot povezovalec zgodbe, hkrati pa smo bili otrokom še v dodatno pomoč, če bi kdo pozabil, kaj mora delati in kdaj. Zastavljene cilje smo tekom priprav v veliki meri uresničili. Nekatere smo uresničevali skozi vse vodene dejavnosti, ki so potekale z različnimi načini komunikacije preko lutke, do izvedbe lutkovne predstave z naslovom Sonce gre na potep. Tudi med samo pripravo in ob preureditvi igralnice, s katero smo ponazorili gledališče, je bilo čutiti pozitivno vzdušje otrok. Po končani predstavi so otroci, ki so si prišli ogledat lutkovno predstavo, imeli priložnost zaigrati na instrumente in si ogledati lutke na palicah, ki smo jih izdelali iz naravnega odpadnega materiala. 82

90 Slika 36: Pred vstopom v igralnico je vsak otrok dobil pečat na vstopnico. Slika 37: Preden vstopim in si ogledam lutkovno predstavo, pokažem vstopnico s pečatom. Slika 38: Prihod otrok, na ogled lutkovne predstave. 83

91 Slika 39: Nastop otrok. Slika 40: Dialog med soncem in deklico Cvetko. Slika 41: Dialog med soncem in ptico. 84

92 Slika 42: Žabon skoči iz mlake. Slika 43: Otroci z glasbili, pozorno spremljajo potek lutkovne predstave. Slika 44: Po odigrani lutkovni predstavi se vsi skupaj priklonimo. 85