Microsoft Word - anita hrast.doc
|
|
- Bogdan Blažič
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Razvoj projektov za krepitev zavedanja o pomenu družbene odgovornosti kot izziv za menedžerje Anita Hrast IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti anita.hrast@irdo.si Povzetek: Sodobne zahteve potrošnikov vplivajo na podjetja in njihovo naravnanost k razvoju inovativnih, tržno zanimivih projektov, izdelkov, storitev. Podjetje je dolžno ravnati odgovorno - ne le delničarjem, pač pa celotnemu spletu deležnikov (lastnikom, zaposlenim, potrošnikom, lokalni skupnosti ) in s tem širšemu okolju, družbi. V prispevku predstavljamo, kako v poslovanje podjetja vključiti družbeno odgovornost, korporativno državljanstvo, inovacije, da bi ustvarjali dobiček za delničarje, ob sočasnem pozitivnem odnosu do vseh deležnikov podjetja in širše družbe. Predstavljamo enega izmed projektov (odgovoren.si, sem, smo ), ki ga pripravlja IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in naj bi pripomogel k razvoju družbene odgovornosti v Sloveniji v bližnji prihodnosti. Ključne besede: družbena odgovornost, deležniki, projekti, razvoj, inovacije, komuniciranje, marketing, korporativno državljanstvo Summary: Contemporary customer demands have influence on companies and their direction to innovative, for market interesting projects, products, services... Company is obligated to operate responsible not only to shareholders, but to whole collection of stakeholders (owners, employees, customers, local community ) and so to larger environment, community. In this paper we present, how to include social responsibility into business practice, and at the same time have positive relations to all company stakeholders and to community at large. We present one of the IRDO Institute for the Development of Social Responsibility projects (odgovoren.si, sem, smo responsible you are, I am, we are ), which should contribute to development of social responsibility in Slovenia in the future. Key words: social responsibility, stakeholders, projects, development, innovation, communication, marketing, corporate citizenship Uvod Eden izmed ciljev Lizbonske strategije je povečanje deleža sredstev za raziskave in razvoj V BDP s sedanjih 1,9% na 3% leta 2010, predvsem s spodbujanjem naložb zasebnega sektorja, ki naj bi se povečale na 2% BDP. Tako povečanje je zahtevna naloga, ki potrebuje okolje, naklonjeno inovativnosti in podjetništvu. K temu lahko pogosto pripomorejo tako pritiski s trga, kot zakonodajne, tržne in druge zahteve. V Evropi se vse bolj prebujajo zavedni državljani, ki jim ni mar, kaj se dogaja z okoljem, v katerem bivajo, in kako živijo. V Evropski listini aktivnega državljanstva (ELAD, 2006) je med drugim zapisano:»evropsko listino aktivnega državljanstva smo sestavili mi, državljani Evrope, organizirani v gibanja in združenja v različnih državah članicah Evropske Unije.«Listina je bila dana v javno razpravo na evropskem in nacionalnem nivoju in naj bi se jo vključilo v proces oblikovanja Evropske Ustave in zakonodajni okvir držav članic. Listina vsebuje 20 členov in je sestavljena iz naslednjih poglavij: Splošna načela, Pravice pri vključevanju državljanov, Obveznosti javnih institucij, Uveljavitev, Izvajanje. Listina naslavlja javne institucije, tako vladne organe kot upravna telesa / agencije ne glede na njihov pravni status. Torej: sodoben potrošnik, državljan postaja vse bolj zahteven. Tudi konkurenčen boj med številnimi podjetji na trgu je vse zahtevnejši in mnoge lahko reši le inovativen pristop k razvoju izdelkov, storitev in projektov. Sodobnemu potrošniku kmalu ne bo več vseeno, če izdelek kupuje poceni, in če ta kmalu po nakupu razpade. Tudi mu ne bo vseeno, če so ga za zelo majhno plačilo (ali pa celo zastonj) naredile otroške roke, ženske ponoči in tudi ne, če je sestavljen iz zdravju škodljivih sestavin. Vse bolj se posameznik tako zaradi bolezni kot zaradi številnih drugih stisk sprašuje, kaj dobi za to, kar daje. In sodobno podjetje bo moralo dati več. Ne samo kakovosti, tudi dodane vrednosti, ki je vedno ni mogoče izmeriti v denarju, je pa sestaven del vsakega izdelka, storitve, čeprav zaenkrat še očem prikrita. A ostro oko državljana, potrošnika bo kmalu zahtevalo tudi dokazila o tem, kako in kje je bilo kaj narejeno, kakšne sestavine vsebuje, kakšna je trajnost in kakovost izdelka, storitve itd..
2 Projekt, inovativnost Projekt (Verhovnik, Filipič, Štern, 2006) je časovno omejena namera z jasnimi cilji, ki je enkratna, razdeljena v posamezne korake ter vpeta v časovni, kadrovski in finančni okvir. Gre torej za namero skupine ljudi, da v najkrajšem možnem času proizvede edinstven produkt ali storitev. O projektu ne govorimo, kadar gre za rutinsko opravilo, kadar opravilo nima definiranega časovnega zaključka in kadar je proračun opravila skromen. Projekt zahteva enkratno opravilo, ki obsega nove aspekte. Naročen naj bi bil s strani naročnika, imel naj bi jasno postavljene cilje, bil časovno omejen in imel definiran finančni proračun. O projektu lahko govorimo, kadar smo identificirali problem, s katerim se bomo spopadli, si zastavili cilj in pot do rešitve, definirali aktivnosti ter opredelili časovni, finančni in kadrovski okvir. Stvarni cilj je produkt ali storitev, ki nam bo ob koncu projekta prinesla neko korist je namen, zaradi katerega projekt zaženemo. O projektu lahko govorimo, kadar smo identificirali problem, s katerim se bomo spopadli, si zastavili cilj in pot do rešitve, definirali aktivnosti ter opredelili časovni, finančni in kadrovski okvir. Inovativno poslovanje je mnogo bolj sodobno in donosno od rutinskega. V gospodarsko najbolj sodobnih družbah pač sestavljajo sodobni trg zahtevni povpraševalci, ki hočejo kar se da popolno kakovost vsega, kar kupujejo, in ponudniki, ki poizkušajo z nenehnim inoviranjem doseči, da bi povpraševalci kot kupci in odjemalci bili z njimi bolj zadovoljni kot z njihovimi konkurenti. Država s svojimi institucionalnimi ukrepi podpira konkurenčni trg, ki zahteva nenehno inoviranje. Tako se razvija inovativna družba. (Mulej, 2006) Prenos invencij, vednosti in znanja iz univerz in inštitutov v gospodarske in druge operativne organizacije je pomemben vir konkurenčnosti. Krepi ga absorpcijska sposobnost organizacij za invencije iz univerz in inštitutov, ki je v teoriji pogosto spregledana. Pri tem je zelo pomembno inoviranje kulture in stila vodenja, izvajala naj bi ga tako država, kot podjetja, zahtevali pa kupci. Seveda je inoviranje za menedžerje lahko naporno, ker zahteva lastno (!) spremembo kot inoviranje lastnih (!) utečenih navad. Alternativa je samo navidezno manj naporna, kajti ostajanje pri stari praksi je v nasprotju s sodobnimi alternativami, ki dajejo dobre možnosti za sodobno kakovost življenja najbolj razvitim / inovativnim, in v skladu s sodobnimi alternativami, da vodi praksa globalizacije manj inovativne v neokolonialno odvisnost. (Mulej, 2006) Zato je dobrodošlo razvijati inovativne projekte tudi na področju družbene odgovornosti, kar vse bolj spodbuja tudi Evropska unija. Evropski projekti za razvoj družbene odgovornosti Evropska komisija je v svojem dokumentu: Implementing the partnership for growth and jobs: Making Europe a pole of excellence on corporate social responsibility, Com (2006) 136 final, Brussels predstavila zavzemanje za Evropsko zavezništvo za CSR, kot odprto zavezništvo evropskih podjetij, z namenom promocije in vpodbujanja družbene odgovornosti podjetja. Poudarja pomemben prispevek deležnikov iz neposlovnega sektorja. V družbeni odgovornosti podjetja vidi možen prispevek k trajnostnemu razvoju, k rasti in zaposlitveni strategiji Evrope. Opredeljuje 8 področij, ki jih bo komisija poudarjala v promociji družbene odgovornosti podjetja v prihodnje: ozaveščanje in izmenjava dobre prakse, podpora pobudam raznovrstnih deležnikov, sodelovanje z državami članicami, informacije za potrošnike in preglednost, raziskovanje, izobraževanje, MSP, mednarodna razsežnost družbene odgovornosti podjetja (vir: )»CSR Europe«je leta 2001 pričela s ti. evropsko kampanjo (European Campaign) kot odgovor poslovnega sveta na lizbonsko strategijo. Obdobje označujejo prizadevanja European Multi Stakeholder Forum, ki promovira inovacije, konvergence in transparentnost v obstoječih praksah in orodjih družbene odgovornosti podjetij. V okviru tega so bili tudi enodnevni dogodki, organizirani po prestolnicah članic EU. 1 (vir: ) Eden izmed evropskih projektov (CSR Code to Smart Reality) poteka tudi pod vodstvom GZS OZ Maribor in njenih partnerjev. Vključuje informativne delavnice, program usposabljanja prvih slovenskih svetovalcev za področje uvajanja DO v podjetja, priročnik s primeri dobre prakse ipd. 1 Novembra 2004 tudi pri nas, v Ljubljani, v organizaciji GZS in Obrtne zbornice Republike Slovenije
3 Kako do inovativnih projektov na področju družbene odgovornosti? Porter in Kramer (2006) menita, da mnogo podjetij vlaga svoje napore v družbeno odgovornost neproduktivno, predvsem zaradi dveh razlogov: poslovanje usmerjajo stran od družbe, čeprav sta posel in družba zelo medsebojno odvisna. Mnogi pritiskajo na podjetja, da razmišljajo o družbeni odgovornosti v generičnem smislu, namesto da bi oblikovali družbene iniciative, značilne za njihove individualne strategije. Družbena odgovornost naj bi bila dosti več, kot le strošek, pritisk ali potreba po dobrodelnosti. Če se je lotimo strateško, generira priložnosti, inovacije, konkurenčno prednost za podjetja, medtem ko rešujemo neodložljive družbene probleme. In kako naj se lotimo družbeno odgovorne strategije v praksi? Porter in Kramer (2006) svetujeta pionirske inovacije v vaši ponudbi in delovanje, ki ustvarja razlikovalno vrednost za vaše podjetje in družbo (primer: Toyota Prius). Kako prakticirati strategije družbene odgovornosti? Porter in Kramer (2006) svetujeta: 1. identificirajte presečišče vašega podjetja in družbe: na kakšen način vaša organizacija vpliva na družbo (npr. varne delovne razmere, sprejemljivo plačilo za opravljeno delo)? Ali vaše aktivnosti ustvarjajo okoljsko tveganje? Kako družba vpliva na vašo konkurenčnost (npr. ali je v deželah, kjer poslujete, zaščitena intelektualna lastnina)? Je na voljo dovolj sposobnih delavcev? Kako pritegniti zunanje investitorje? 2. Izberite družbena področja, ki se jih boste lotili. Kako zadovoljiti družbene potrebe na način, ki bi ustvarjal dodano vrednost, ob medsebojnem vplivu podjetja in družbe pomembna korist za družbo, ki je hkrati prispevek k poročanju podjetja. 3. Oblikujte manjše število pobud, ki bodo generirale širše in določene koristi za družbo in vaše podjetje. (Nestle, Moga) Slika 1: Veriga vrednosti, ki nastaja znotraj podjetja
4 V konkurenčnem okolju se podjetja ne morejo lotiti vseh aktivnosti. Identificirati morajo tista v družbenem kontekstu, ki prinesejo največjo strateško vrednost. Podjetje naj bi pomembno izbralo eno ali nekaj družbenih pobud, ki bodo imele največjo deljeno/dodano vrednost in s tem prinesle korist tako družbi, kot podjetju. Pri tem navajata prikazano verigo vrednosti (slika 1), ki nastaja znotraj podjetja in jih lahko uporabimo za prepoznavanje njihovih pozitivnih in negativnih vplivov na družbo. Pogled od znotraj navzven kaže, kako družbene iniciative vplivajo na konkurenčnost. Učinkovita DOP zahteva razumevanje družbenih dimenzij konkurenčnega okolja podjetja zunanje povezave, ki vplivajo na zmožnost podjetja za izboljšanje produktivnosti in izvajanja strategije. T.i. Diamantni okvir (slika 2), ki ga predstavljata avtorja, prikazuje, kako lokalni pogoji (npr., transportna infrastruktura, politika) vplivajo na zmožnost konkurenčnosti podjetja. Avtorja menita, da poslovanje podjetja ni izolirano, kot samo ustvarjanje denarja. Vaši zaposleni so odvisni od vašega poslovanja. Kupci, dobavitelji, lokalna skupnost vseh se tiče, kar počnete in kako. Vaši izdelki in način, kako jih proizvajate, ima vpliv na okolje. Družbena odgovornost se ukvarja z vsem tem. Ne gre zgolj za biti v stiku s časom ali oblikovanje drage publicitiete. Pomeni preprosto oblikovanje odgovornega vedenja in sledenje preprostim načelom, ki so prilagojena vsem vrstam poslov. Slika 2: Diamantni okvir Pri izvajanju poslovanja je zato potrebno razmišljati o tem, kakšne dobavitelje bomo izbrali in kako bomo z njimi ravnali, npr. sodelovanje z dobavitelji, ki onesnažujejo okolje je lahko prav tako neodgovorno, kot da bi onesnaževali sami. Potrebno je razmišljati, kako ravnate z zaposlenimi. To zahteva več kot le upoštevanje zakonskih določil. Zanimati vas mora, kako vaše poslovanje vpliva na lokalno skupnost in kako ste vanjo lahko aktivno vključeni. Zanimati vas mora, kako vplivate na okolje in kaj lahko naredite, da zmanjšate onesnaževanje in odpadke. Če pomislite na vse to, to še ne pomeni, da se ne morete lotiti dobičkonosnega posla. DOP vam namreč lahko pomaga bolje poslovati. V prihodnosti se bo potrebno soočati z novo zakonodajo in omejitvami. Lahko se izognete nepotrebnim stroškom za plačilo po nepotrebnem porabljene energije ali plačevanju davkov zaradi odvoza odvečnih odpadkov. Morda še najpomembneje pa je, da vzdržujete uspešno poslovanje tudi tako, da zadovoljite povečane zahteve kupcev.
5 Koristi so lahko številne: Dober ugled omogoča lažje zaposlovanje novih delavcev. Zaposleni ostajajo na delovnem mestu dlje, in s tem znižujejo stroške prekinitev zaposlitev in ponovnega uvajanja novih delavcev. Zaposleni so bolj motivirani za delo in s tem bolj produktivni. DOP vam pomaga poslovati v skladu z zakonodajo. Aktivnosti, kot so npr. sodelovanje z lokalno skupnostjo, lahko močno pripomorejo k povečanju pozitivnega poročanja medijev o vaših aktivnostih. Dobri odnosi z lokalno skupnostjo lahko olajšajo poslovanje podjetja. razumevanje širših učinkov vašega poslovanja prispeva k razmišljanju o novih dobičkonosnih produktih in storitvah DOP lahko pripomore k večji konkurenčnosti in zmanjšuje tveganja zaradi nepredvidene škode (zmanjšanje ugleda, upad prodaje). Investitorji to prepoznavajo in so bolj pripravljeni vlagati v vaše poslovanje. Kako vključiti državljane kot partnerje v smislu razvoja družbene odgovornosti? Deležniki v korporativnem državljanstvu so tako vlade, kot podjetja, civilne organizacije, predstavniki skupnosti in Združeni narodi. Hkrati se jim pridružujejo nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, akademiki, strokovna združenja, družbeno odgovorne organizacije itd. (Hrast, 2007). Korporativno državljanstvo preoblikuje vrednote podjetja v operativni sistem, ki ustvarja dobiček za delničarje, ob sočasnem pozitivnem odnosu do vseh deležnikov podjetja. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Korporacije naj bi dandanes prevzele aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju razvoja na lokalni in globalni ravni. O tem je na Kitajskem leta 2006 govoril tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik R Slovenije:»Odločno podpiram pobudo, imenovano "Globalni dogovor", ki jo je sprožil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, in katere cilj je spodbujanje korporativnega državljanstva, s katerim gospodarstvo lahko postane del rešitve za izzive globalizacije. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Konkurenčna trgovina vključuje tudi vidik transparentnosti, morala pa bi vključevati tudi skupno odgovornost za družbeno okolje.«(drnovšek, J, 2006) Global Compact je največja svetovna mreža za globalno korporativno državljanstvo (corporate citizenship) deluje v okviru Združenih narodov in ima članov: podjetja, vladne in nevladne institucije ter univerze. Oblikovali so 10 načel korporativnega državljanstva: Človekove pravice 1 načelo: gospodarstvo naj bi podpiralo in spoštovalo zaščito mednarodno priznanih človekovih pravic; 2 načelo: zagotoviti je potrebno, da le-te niso vključene v zlorabo človekovih pravic. Standardi na področju dela in delovnih razmerij: 3 načelo: gospodarstvo mora zagotavljati svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravic za kolektivno trgovanje; 4 načelo: potrebna je odstranitev vseh oblik prisilnega in obveznega dela; 5 načelo: učinkovito je potrebno odpraviti delo otrok; 6 načelo: ukinitev diskriminacije pri delu in poklicu. Okolje: 7 načelo: gospodarstvo naj bi podpiralo zaščitne ukrepe pred okoljskimi spremembami, 8 načelo: izvajati je potrebno pobude za promocijo večje okoljske odgovornosti, 9 načelo: spodbujati je potrebno razvoj in razširitev okolju prijaznih tehnologij. Anti-korupcija: 10 načelo: gospodarstvo naj bi nasprotovalo vsem oblikam korupcije, vključno izsiljevanju in podkupninam. Korporativno državljanstvo v podjetju se lahko zgradi s pomočjo treh korakov: 1. razumeti, razvrstiti in poudarjati vrednote podjetja 2. vključiti te uravnotežene in integrirane vrednote v osnovno strategijo podjetja 3. ustvariti podporni sistem za okrepitev vrednot z dejanji. Vodilna podjetja v svojo prakso vse bolj vključujejo strateške in integrirane modele korporativnega državljanstva. Ključne vrednote so oblikovane tako v podjetju, kot izven njega. Namera za korporativno
6 državljanstvo je del napovedane obljube, ki jo podjetje da družbi, da bi minimiziralo škodo, maksimiziralo dobiček, zgradilo odgovornost in dovzetnost ter podprlo in bilo usmerjeno k dobrim finančnim rezultatom. Družbena odgovornost spreminja tudi marketinško disciplino Srž ideje o družbeni odgovornosti na ravni podjetij (Jančič, 2004) je zajeta v novi»družbeni pogodbi«(donaldson, 1990), na katero mora pristati sodobni poslovni svet v času spremenjenih družbenih in okoljskih razmer. Podjetja morajo danes presegati zgolj minimalno pričakovane dolžnosti (profitabilna proizvodnja koristnih izdelkov in storitev, zaposlovanje lokalne delovne sile, redno odvajanje davkov) in se vključiti v reševanje številnih novih problemov, katere so v marsičem povzročila tudi sama. Razlogi za uvajanje družbene odgovornosti v koncept marketinga (Choudhury v Golob, 2006) so številni: Potrošniška gibanja so postala dejavnik z visoko politično, študentsko, akademsko in medijsko podporo. Resursi, s katerimi se zadovoljujejo potrebe in želje potrošnikov, so omejeni. Marketing se mora zavedati končnih posledic nenadzorovane uporabe resursov za družbo in tudi dejstva, da brezvestna potrošnja ni tisto, kar si potrošniki želijo. Vedno več potrošnikov se bolj kot za golo materialno potrošnjo zanima za dobrine, ki povečujejo kakovost življenja na dolgi rok. Če bo marketing ostal brezbrižen do družbenih problemov, bosta družba in država prisiljeni sprejeti zakonsko regulativo, ki bo omejila svobodni podjetniški sistem. Med potrošniki obstaja potreba po izobraževanju oz. prepoznavanju zavajajočih marketinških taktik in informacij. Potrošniki postajajo vedno bolj ozaveščeni. Ne skrbi jih le lastna dobrobit, temveč dobrobit celotne družbe in okolja. Od podjetij zahtevajo transparentnost in čiste račune glede nezaželenih praks. Ker je neetičnost uporabe komunikacijskih sredstev skoraj vedno posledica neetičnosti njihovega uporabnika ali naročnika (Jančič, 1999), je dokončna rešitev problema moč iskati tudi v spremembi paradigme menedžmenta. Sodobni trendi, ki opisujejo prehod k razsvetljenemu podjetništvu, najavljajo tovrstne spremembe in oglaševanju tako postavljajo nov izziv da postane etična komunikacija ne le zaradi nuje lastne legitimacije, ampak iz nuje po samoumevni etičnosti procesov menjave v družbi. Podjetje (Jančič, 2004) je potemtakem dolžno ne le delničarjem, pač pa celemu spletu deležnikov, je torej zavezano, da odgovorno ravna do širšega okolja, do pravzaprav vsega, česar se dotakne, četudi to z za zakonom (še) ni zapovedano. Govorimo lahko o celoviti družbeni odgovornosti podjetij, ki jo je možno prikazati v obliki formule: CDOP = ekonomska odgovornost + zakonska odgovornost + etična odgovornost + dobrodelna odgovornost (Caroll in Buchholtz, 2000:36). Odgovoren.si, sem, smo! Z upravljalskega vidika mnogi družbeno odgovornost razumejo in uporabljajo predvsem kot orodje za izboljšanje imidža in profitabilnosti. S širšega družbenomarketinškega vidika pa kot usmeritev, ki je sama po sebi razlog za odgovorno prakso. (Golob, 2004) Da bi odgovorna praksa tudi v Sloveniji vse bolj prišla do izraza, smo se v inštitutu IRDO odločili za pripravo prvega slovenskega mesečnika na temo družbene odgovornosti»odgovoren.si, sem, smo!«. Ideja za zasnovo mesečnika "Odgovoren.si - Revije za spodbujanje razvoja odgovorne družbe" je nastala v okviru inštituta IRDO, ki si že od leta 2004 prizadeva krepiti ozaveščenost o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in razvoj le-te. Revija Odgovoren.si naj bi pomenila ustvarjanje stika, dvosmerne komunikacije z bralci, hkrati pa naj bi jih z vidika odgovornosti seznanjala z aktualnim dogajanjem na različnih področjih, interdisciplinarno. Predstavlja možnost dostopa širše javnosti do informacij vseh vrst - od vesti, obvestil, sporočil do izražanja mnenj s področja družbene odgovornosti. Vključuje izvirna avtorska dela različnih domačih in tujih strokovnjakov s področja družbene odgovornosti. Pomembno prispeva h krepitvi množičnega komuniciranja in izobraževanja ter učinkovito vpliva na razvoj kulture v slovenskem prostoru. Z revijo želimo z zornega kota osebne in kolektivne odgovornosti predstavljati informacije interdisciplinarno, redno, uravnoteženo in objektivno. Z njeno pomočjo želimo omogočiti javni dialog, spremljati stališča in delovanja različnih skupin in posameznikov. Pa tudi vzpodbujati zavedanje o pomenu odgovornosti organizacij, posameznikov - tako v gospodarstvu, šolstvu, politiki, zdravstvu, drugod - v profitnem in neprofitnem sektorju. Predstavljati želimo
7 aktualne, izvirne, kreativne in kakovostne prispevke, razmišljanja, stališča različnih avtorjev - iz različnih strokovnih področij in različnih starostnih razredov. Revijo Odgovoren.si ocenjujemo kot projekt, ki bo ključna vez med širšo družbo in gospodarstvom, saj bo zagotavljal javen dialog, možnost izražanja različnih pogledov in stališč, znanstvenih in raziskovalnih dosežkov, pa tudi idej mladih za izboljšanje družbe. Razvijajmo odgovornost! In kakšna je odgovornost našega gospodarstva in s tem menedžerjev?»če so naša gospodarstva neodgovorna, tj., če zaposlujemo in izkoriščamo otroke, onesnažujemo naravno življenjsko okolje, če ne vlagamo v graditev močnih lokalnih organizacijskih oblik in če ne varujemo človekovih pravic neposredno prispevamo k povečevanju lokalnih gospodarskih razlik in družbenih napetosti. Te prej ali slej prerastejo v družbene krize in celo konflikte. Konflikti in splošen družbeni nered pa so najhujši sovražniki napredka gospodarstva.«(drnovšek, J, 2006) Da bi ustvarili boljše pogoje za naše življenje in delo, se je na področju družbeno odgovornega delovanja in poslovanja potrebno vse bolj povezovati. Inovativni projekti, pa tudi izdelki in storitve so način, ki lahko na dolgi rok prinesejo boljše pogoje za življenje in delo nas vseh. Literatura in viri: Drnovšek, dr. Janez govor predsednika na BFA, Boao, LR Kitajska, (dostopno tudi na: &rn= ) EVROPSKA LISTINA AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA (ELAD), Julij 2006, PREAMBULA, Golob, U. (2004): Razumevanje družbene odgovornosti podjetja znotraj marketinga. Teorija in praksa, let. 41, Ljubljana. Golob, U. (2006): Posameznik in družbena odgovornost podjetij v času transformacije slovenske družbe. Doktorska disertacija. Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. Hrast, A. (2007): Korporativno državljanstvo dobičkonosno tudi za podjetja. Spletni priročnik MSP 15-07, kt=n5vdimg06530rv1md6dae42dh0#%20%20%20%20%20%20projektkt Jančič, Z. (1999): Etično oglaševanje in samoregulativa. Ljubljana, Teorija in praksa, let. 43, 6/1999. Jančič, Z. (2004): Družbena odgovornost podjetij in marketinški koncept. Ljubljana, Teorija in praksa, let. 41, 5-6/2004. Mulej, Matjaž (2006): Absorpcijska sposobnost tranzicijskih manjših podjetij za prenos invencij, vednosti in znanja iz univerz in inštitutov. Doktorska disertacija. Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper. Porter, Michael E., and Kramer, Mark R. (2006): Strategy & Society: The link Between Competitive Advantage and Corporate Social Responsibility Verhovnik J., Filipič L., Štern B. (2006): Pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov EU. Maribor, Založba Forum Media.
AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z n
AKTUALNO: PRIDOBITE CERTIFIKAT Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večNacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke,
Nacionalna mreža NVO s področja javnega zdravja 25X25 I. srečanje članic mreže in ostalih NVO s področja javnega zdravja 8. april 2013, dvorana Krke, d. d., Dunajska cesta 65, Ljubljana vodja projekta:
Prikaži večFolie 1
S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na
Prikaži večPorocilo_Sinergija_ _ok.indd
M r e ž a d r u ž b e n e k o r i s t n o s t i Kaj se dogaja v okviru kampanje Energija si, bodi učinkovit? - Akcija Varčna sijalka v vsak dom se je zaključila (rezultate bomo posredovali kasneje). -
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt
Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka
INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
Izpitni katalog za III. del poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita 1. CILJI III. DELA IZPITA Pridobitev poslovodnih znanj, ki omogočajo mojstru, delovodji in poslovodji kvalitetno delo na področju
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večAleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z
Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj
Prikaži večPowerPoint Presentation
BUTIČNA SLOVENIJA K A K O B U T I Č N O S T R A Z U M E T R G & A L I S M O P R I P R A V L J E N I N A R E A L I Z A C I J O N A Š E O B L J U B E Z E L E N E B U T I Č N E S L O V E N I J E Miša Novak,
Prikaži večPOZIV
Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska
Prikaži večSpodbude MG za uvajanje znaka za okolje EU in razvoj zelenih praks v turizmu
SLOVENIA GREEN www.slovenia.info Spodbude Ministrstva za gospodarstvo za uvajanje znaka za okolje EU in razvoj zelenih praks v turizmu Mag. Irena Milinkovič, Ministrstvo za gospodarstvo in Maša Puklavec,
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večKODEKS RAVNANJA
KODEKS RAVNANJA KAZALO PREDGOVOR 4 1. ODGOVORNOSTI SKUPINE HELIOS 5 1.1. Enoten kodeks za vse 1.2. Kultura odprte in iskrene komunikacije 1.3. Varstvo osebnih podatkov 1.4. Poklicna uspešnost in razvoj
Prikaži večPowerPoint Presentation
Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večMicrosoft Word - Sodexo Supplier Code of Conduct 2017_Final_SLO
SODEXOV KODEKS POSLOVANJA ZA DOBAVITELJE April 2017 Sodexov Kodeks poslovanja za dobavitelje Kazalo UvodErreur! Signet 1. Poslovna integriteta... Erreur! Signet 2. Človekove in temeljne pravice na delovnem
Prikaži večAktualni izzivi informacijske družbe
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mvzt.gov.si, e: gp.mvzt@gov.si Kotnikova 38, 1000 Ljubljana t: 01 478 4600, f: 01 478 4719 Aktualni izzivi informacijske družbe Dr. Davorka Šel 29.5.2009 1 Vloga Direktorata za
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večZAVOD za trajnostni razvoj Kopra „KOPER OTOK“
MANAGEMENT MESTNEGA SREDIŠČA Projekt oživljanja starega mestnega jedra MMS v Kopru Jana Tolja, svetovalka župana Mestna občina Koper Management mestnih središč NAKUPOVALNA SREDIŠČA Po letu 2000 ogromen
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večDOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra
Prikaži večPARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0
PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k
Prikaži več1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.
1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna
Prikaži večKatere so silnice, ki povzročajo spremembo vrednosti denarja iz sekunde v sekundo? Kako jih kontrolirati ali izkoriščati? Vzroki za inflacijo, deflaci
Katere so silnice, ki povzročajo spremembo vrednosti denarja iz sekunde v sekundo? Kako jih kontrolirati ali izkoriščati? Vzroki za inflacijo, deflacijo, hiperinflacijo? Zakaj valute izginjajo in jih nadomeščajo
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večHeadline Verdana Bold
Deloitte in R.U.R. PRVA 28.3.2018 2018 Deloitte Slovenija 1 MODUL 1: sreda, 28. marec 2018, Ljubljana PROGRAM 08:30 09:00 Registracija 09:00 09:15 Uvodni pozdrav dr. Yuri Sidorovich in Klaudijo Stroligo
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Svet
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.7.2013 SWD(2013) 256 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu Uredbe Sveta o skupnem podjetju ECSEL {COM(2013) 501 final} {SWD(2013)
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večKONTINGENČNI PRISTOP K OBLIKOVANJU SISTEMA STRATEŠKEGA POSLOVODNEGA RAČUNOVODSTVA: EMPIRIČNA PREVERBA V SLOVENSKIH PODJETJIH
Temelji poslovodnega računovodstva(1) Uvod v poslovodno računovodstvo (kontroling) Prof. dr. Simon Čadež simon.cadez@ef.uni-lj.si 2 CILJI PREDMETA Opredeliti vlogo managerjev in poslovodnega računovodstva
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Ponudba Askit.pptx
Organizacije potrebujejo rešitve za. obvladovanje vse bolj kompleksnega, nestanovitnega in negotovega poslovnega okolja; hitro vzpostavitev unikatnih poslovnih modelov, ki zagotavljajo višje dobičke in
Prikaži večL I S T I N A O V R E D N O T A H
L I S T I N A O V R E D N O T A H LISTINA O VREDNOTAH l Uvod l TEMELJI LISTINE l E N A KO P R AV N O ST l P R EG L E D N O ST l SPOŠTOVANJE l V ZA J E M N O ST l SVOBODA DELOVANJA l ZAUPANJE l TEMELJNE
Prikaži večZAČETKI DOP – ZGODOVINSKI RAZVOJ DOP
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE DRUŽBENO ODGOVORNE PRAKSE SLOVENSKIH PODJETIJ LUCIJA KRANJC IZJAVA Študent/ka Lucija Kranjc izjavljam, da sem avtor/ica
Prikaži večSCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi
Številka: SCs_170511_Portorož_V_1_Skupščina_170412 Datum: 12.4.2017 Člani združenja Občine - ustanoviteljice športnih centrov, zavodov, podjetij in agencij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
Prikaži večSPLETNO OKO POROCILO
SPLETNO OKO POROCILO 00-009 Spletno oko je sofinancirano s strani Evropske komisije in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Spletno oko je član INHOPE organizacije. Letno poročilo Spletno
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži več18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo
18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa Invest
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 6.6.2018 COM(2018) 439 final ANNEX 4 PRILOGA k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostvitvi programa InvestEU {SEC(2018) 293 final} - {SWD(2018) 314 final} -
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE ANALIZA DRUŽBENE ODGOVORNOSTI PODJETJA VERONIKA KORDIŠ JANEŽIČ IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Veronika Kordiš Janežič,
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mg.gov.si, e: gp.mg@gov.si Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana t: 01 4003200, f: 01 4783262 Turistična politika za leto 2010 z usmeritvami za leto 2011 Mag. Marjan Hribar Generalni
Prikaži večTemplate SL 1
P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večSlide 1
Kultura kakovosti na UL prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 29.3.2012 Maribor RK RS 01/24/08 Zagotavljanje kakovosti Kultura kakovosti, zagotavljanje kakovosti, notranji / zunanji sistemi zagotavljanja
Prikaži večOSNUTEK III (1
OBČINA SELNICA OB DRAVI ŽUPAN Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi Številka: 007-6/2007 Datum: 10. 9. 2007 Občinski svet Občine Selnica ob Dravi Zadeva: Predlog za obravnavo na 7. seji Občinskega sveta
Prikaži večVloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva,
Predlog zakonske ureditve proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) Okoljski dan gospodarstva, GZS, 4. junij 2019 Peter Tomše, Direktorat za okolje, Sektor za odpadke peter.tomse@gov.si RAZLOGI ZA SPREMEMBE
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 29.03.2013 Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji in severni Evropi urbano kolesarstvo vsestransko podprt
Prikaži večE-novice EXPEDIRE # 4 / 2018 Raziskava v okviru projekta EXPEDIRE
E-novice EXPEDIRE # 4 / 2018 Raziskava v okviru projekta EXPEDIRE V okviru projekta EXPEDIRE je bila izvedena raziskava, v kateri so bile podrobno analizirane izvozne dejavnosti, prisotnost na tujih trgih
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večPRAVILNIK
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje
Prikaži večPoročilo o merjenju organizacijske klime
Str.1/11 Izdelali: izr. prof. dr. Uroš Pinterič, Andrej Kolar (KKE), Katja Krevs (Karierni center in KKE), Mira Kastelic (mednarodna in projektna pisarna) Dne: 2015-09-07 Dostavljeno (e-mail): Senat, AZ,
Prikaži večPREDLOG
DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn
Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večPoročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag
15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije
Prikaži večFolie 1
PREDSTAVITEV PROJEKTA mobile2020 11.12.2013 Andrej Klemenc, Regionalni center za okolje Pisarna Ljubljana Klemen Gostič, Prometni institut Ljubljana d.o.o. Povod za projekt mobile2020 Medtem ko je v Skandinaviji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Ppt ppt [Samo za branje]
Instrument za MSP dr. Igor MILEK NKT, SPIRIT Slovenija, javna agencija GZS, Ljubljana, 28.3.2014 Definicija MSP (SME) (Priporočilo komisije 2003/361/EC) V kategorijo MSP se uvršča več kot 99 % vseh podjetij
Prikaži večEY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019
10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
Prikaži večMicrosoft Word - PROGRAM DELA RRA SP 2010
Mednarodni prehod 6, Vrtojba, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija T: +386 (0)5 330 66 82, F: +386 (0)5 330 66 87, E: rra.sp@rra-sp.si PROGRAM DELA RRA SEVERNE PRIMORSKE REGIJSKE RAZVOJNE AGENCIJE d.o.o.
Prikaži več