Microsoft Word - UNI_Sajevec_Jasna_1989_ docx

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA Jasna Sajevec Maribor, junij, 2012

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA - MOBILNI APARATI V SLOVENIJI (PRODUCT LIFE CYCLE - MOBILE PHONES IN SLOVENIA) Kandidatka: Jasna Sajevec Program: univerzitetni študij Študijska usmeritev: Marketing Mentor: dr. Aleksandra Pisnik Korda Študijsko leto: 2011/2012 Maribor, junij, 2012

3 2 PREDGOVOR Z razvojem moderne tehnologije so se razvijali tudi mobilni aparati, kateri so danes nujen pripomoček vsakega posameznika. Za današnje obdobje je značilno, da se spremembe dogajajo hitreje kot kadarkoli v preteklosti, vse več je novih izdelkov, ki izpodrivajo starejše, nekonkurenčne in tehnološko nenapredne izdelke. Na trgu se pojavlja vedno večja in močnejša konkurenca, katera se vsaka zase trudi za čim boljši vstop na trg, za čim boljše uveljavljanje in poslovanje na trgu ter za pridobivanje čim večjega števila potencialnih dolgoročnih odjemalcev. Vse več je novonastalih podjetij in podjetij v razvoju. Trenutno obdobje, v katerem delujejo podjetja, zahteva vedno večjo uporabo sodobne in napredne tehnologije, katero smo skoraj že primorani uporabljati, saj nas spremlja na vsakem koraku, tako v šoli, na delu kot na ostalih področjih našega delovanja. Svet se spreminja in s tem tudi razvoj v smeri tehnologije. S spreminjanjem časa v različnih časovnih obdobjih in načinom življenja se spreminjamo tudi ljudje. Postajamo bolj prilagodljivi, željni znanja, inovativni in usmerjeni v prihodnost. V preteklosti so ljudje uporabljali različne načine komuniciranja med seboj, saj mobilna telefonija še ni bila dovolj poznana in razširjena. Komunicirali so osebno ali preko pisem, komunikacija je potekala bolj osebno, ljudje so dajali velik pomen druženju in medsebojnim odnosom. Danes pa si življenja brez mobilnih aparatov skoraj ne znamo več predstavljati. Z razvojem visoko razvite tehnologije smo se na tem področju začeli razvijati in rasti tudi ljudje. Tudi mobilna telefonija se je z razvojem sodobne tehnologije razvijala in rastla ter napredovala v taki smeri, da ljudem omogoča enostavnejšo in hitrejšo komunikacijo. Mobilna telefonija je v sodobnem času postala najpogostejši način komuniciranja. Mobilni aparati so postali neizogiben medij prihodnosti. Hitra rast trga povzroča, da se tudi proizvajalci mobilnih aparatov vse bolj prilagajajo napredku in spreminjajo funkcionalnosti mobilnih aparatov v težnji po naprednem razvoju, saj želijo rasti in se razvijati v koraku s tehnologijo. Od začetka razvoja mobilnih aparatov pa do danes so se mobilniki zelo spremenili in nadgradili, nekateri so rastli s tehnologijo hitreje, drugi počasneje. Tako kot drugi izdelki so se tudi mobilni aparati razvijali različno v različnih stopnjah življenjskega ciklusa, od faze razvoja do faze upadanja. Zahvala Zahvaljujem sem svoji mentorici na EPF-u Dr. Aleksandri Pisnik Korda za vso pomoč in podporo pri vodenju diplomskega seminarja. Posebna zahvala velja staršem, ki so me vsa ta leta študija spodbujali ter mi tudi omogočili študij.

4 3 KAZALO VSEBINE 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA CILJI IN NAMEN OMEJITVE METODE DELA OPREDELITEV IZDELKA DEFINICIJA IZDELKA POJAVNE OBLIKE IZDELKOV KATEGORIJE IZDELKOV RAVNI IZDELKA TEORETIČNA PREDSTAVITEV MODELA ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA IZDELKA OPREDELITEV MODELA ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA IZDELKA NAČELA ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA IZDELKA STOPNJE V ŽIVLJENJSKEM CIKLUSU IZDELKA Stopnja uvajanja Stopnja rasti Stopnja zrelosti Stopnja upadanja PREDSTAVITEV MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI ZGODOVINSKI RAZVOJ MOBILNIH APARATOV ZGODOVINSKI RAZVOJ MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI ZNAMKE MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI IN NJIHOVE FUNKCIJE OGLAŠEVANJE V MOBILNI TELEFONIJI V SLOVENIJI PREDSTAVITEV PONUDNIKOV MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI MOBITEL SI.MOBIL TUŠMOBIL DEBITEL IZIMOBIL T BOB ŠTUDIJA PRIMERA - ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA -MOBILNI APARATI V SLOVENIJI SLOVENSKI TRG MOBILNIH APARATOV PROMET NA PODROČJU MOBILNE TELEFONIJE V SLOVENIJI TRŽNI DELEŽI MOBILNIH OPERATERJEV LETA RAZVOJNE FAZE ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA TRGA MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI 34

5 Stopnja uvajanja mobilnih aparatov v Sloveniji Stopnja rasti mobilnih aparatov v Sloveniji Trenutno stanje na trgu SKLEP POVZETEK / ABSTRACT LITERATURA IN VIRI KAZALO SLIK Slika 1: Krivulja življenjskega ciklusa izdelka Slika 2: Prvi mobilni telefon Motorola DynaTAC 800x Slika 3: Benefon Delta je bil najbolj razširjen NMT telefon v Sloveniji Slika 4: Ericsson Regla Slika 5: Sagem Mobi čukec Slika 6: Pametni aparat Samsung Galaxy SII Slika 7: Mobitel Slika 8: Simobil Slika 9: Tušmobil Slika 10: Debitel Slika 11: Izimobil Slika 12: T Slika 13: Bob Slika 14: znamke mobilnih telefonov po regijah v Sloveniji KAZALO TABEL Tabela 1: Redna cena pametnih telefonov v prosti prodaji pri slovenskih mobilnih operaterjih Tabela 2: Poslovni rezultati za leto Tabela 3: Prodaja mobilnih telefonov po svetu Tabela 4: Mobilna telefonija v prvem četrtletju Tabela 5: Mobilna telefonija v 3. četrtletju Tabela 6: Delež aktivnih uporabnikov Tabela 7: Mobilni trg... 34

6 5 Tabela 8: Mobilna telefonija v 4. četrtletju Tabela 9: Mobilna telefonija v prvem četrtletju KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura znamk mobilnih aparatov v Sloveniji Graf 2: Delež mesečnih PC uporabnikov interneta in mesečnih mobilnih uporabnikov interneta v celotni populaciji (RIS ) Graf 3: Penetracija slovenskih uporabnikov mobilne telefonije v letih

7 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja V diplomskem seminarju sem teoretično predstavila življenjski ciklus izdelka in mobilne aparate v Sloveniji. Osredotočila sem se na slovenski trg mobilne telefonije, katere mobilne operaterje poznamo v Sloveniji in katere znamke mobilnih aparatov nam ponujajo. Predstavila sem kratko zgodovino mobilnih aparatov tako v svetu kot v Sloveniji. Predstavila sem tudi faze življenjskega ciklusa trga mobilnih aparatov v Sloveniji. Diplomski seminar je sestavljen iz petih tematskih sklopov. V drugem sklopu diplomskega seminarja sem definirala in predstavila izdelek, predstavila sem pojavne oblike izdelkov, kategorije izdelkov in ravni izdelkov. V tretjem sklopu sem predstavila model življenjskega ciklusa izdelka, načela in faze v življenjskem ciklusu izdelka. Četrti sklop vsebuje predstavitev mobilnih aparatov v Sloveniji, zgodovinski razvoj mobilnih aparatov, vrste oziroma znamke mobilnih aparatov v Sloveniji in njihove funkcije, predstavitev ponudnikov mobilnih aparatov v Sloveniji ter oglaševanje v mobilni telefoniji v Sloveniji. V petem sklopu sem se osredotočila na slovenski trg mobilne telefonije, prikazala promet na področju mobilne telefonije, tržne deleže mobilnih operaterjev leta 2011 ter predstavila faze življenjskega ciklusa trga mobilnih aparatov v Sloveniji. 1.2 Cilji in namen Cilji diplomskega seminarja: - preučitev zadostne in primerne literature, - spoznati in predstaviti pojem izdelka, - analizirati in določiti teoretična izhodišča modela življenjskega ciklusa izdelka, - spoznati zgodovino mobilnih aparatov v svetu in Sloveniji, - seznaniti se z vrstami mobilnih aparatov in ponudniki mobilnih aparatov v Sloveniji, - zbirati in prikazati različne podatke o mobilni telefoniji v Sloveniji, - ugotoviti, kakšen je trg mobilne telefonije v Sloveniji, - ugotoviti spremembe na področju mobilne telefonije v Sloveniji skozi različna obdobja, - predstaviti faze življenjskega ciklusa trga mobilnih aparatov v Sloveniji. Namen diplomskega seminarja je teoretično predstaviti in spoznati življenjski ciklus izdelka, opisati in prikazati mobilno telefonijo v Sloveniji ter ljudem približati

8 7 informiranost o mobilnih aparatih. Namen izdelave diplomskega seminarja je bil tudi v dopolnjevanju literature s področja življenjskega ciklusa mobilnih aparatov, prav tako mi je to področje izjemno zanimivo. 1.3 Omejitve Omejitve s katerimi sem se srečala v diplomskem seminarju so: - omejen dostop do določenih podatkov in informacij, - nenehno spreminjanje podatkov in nenehno spreminjanje dogajanj na trgu, - nezadostna in premajhna izbira literature s področja mobilnih aparatov, - pri študiji primera sem se opredelila samo na slovenski trg mobilnih aparatov, kar mi je prineslo nekaj težav z iskanjem in pridobivanjem ustreznih podatkov in informacij. 1.4 Metode dela Pri pisanju diplomskega seminarja sem uporabila sekundarne vire, uporabila sem svoja znanja v kombinaciji z različno literaturo. Opirala sem se tako na domačo kot tujo literaturo, ter pri pisanju diplomskega seminarja uporabila predvsem metodo opisovanja oziroma deskripcije. Potrebne podatke in informacije s področja mobilnih aparatov sem v največji meri pridobila na različnih spletnih straneh, kar mi je bilo pri pisanju seminarja v veliko pomoč.

9 8 2 OPREDELITEV IZDELKA 2.1 Definicija izdelka Poznamo veliko različnih pojmov in različnih definicij, kaj je izdelek ter kaj je njegov pomen. Prav tako avtorji različno razlagajo ter imajo različne definicije za pojem izdelek. Izdelek je zelo širok pojem, kateri lahko zajema različne pojavne oblike, tako besedo blago, storitev, pravico, kakor tudi idejo, prostor, osebnost in celo organizacijo. Pri izdelkih je pomembno tudi to, da razumemo, kakšna je uporabna ter zaznana vrednost samega izdelka. Gabrijan in Snoj (1986, 175) navajata,»da je izdelek sredstvo, s katerim uporabniki rešujejo svoje probleme ali dosegajo svoje namene. Vsak izdelek je splet oziroma celota procesov (aktivnosti, dejanj) in fizičnih objektov (stvari).«izdelek definiramo tudi kot celoto otipljivih in neotipljivih sestavin, ki lahko različnim uporabnikom dajejo tako funkcionalnost, kot družbeno in psihološko korist (Gabrijan, Snoj 1986, 174). To pomeni, da nekateri ljudje z nakupom določenega izdelka želijo zadovoljiti svoje potrebe, želijo nadomestiti željo po nekem pomanjkanju, se z nakupovanjem sprostiti in pozabiti na težave, ali pa samo potešiti potrebo po novem izdelku. Ljudje se občasno za nakup novega ali pa že obstoječega izdelka odločijo tudi preprosto iz same radovednosti, ali zanimanja o njegovi uporabnosti in funkcionalnosti. Z besedo blago poimenujemo tiste izdelke, za katere velja, da pri njih igrajo ključno vlogo fizične sestavine tako pri nakupu kot uporabi (Gabrijan 2002, 1). Izdelke, za katere velja, da so njihova najpomembnejša sestavina procesi, pa imenujemo storitve (Gabrijan 2002, 1). 2.2 Pojavne oblike izdelkov Vsak izdelek ima svojo pojavno obliko oziroma vrednost, kar je pomembno za izdelke, da jih lahko med seboj razlikujemo ter jih razvrščamo v različne skupine po pojavnih oblikah. Gabrijan (2002, 1) navaja nekaj vrst izdelkov s konkretnimi pojavnimi oblikami, to so: - Blago - knjige, igrače, sandali, kreme, obleka,... - Storitve - kulturni dogodki, jezikovni tečaji, - Pravice - delnice, patenti, svoboda govora,... - Ideje - gibanje za ohranjanje in varovanja okolja, strankarska politična ideologija,... - Prostori - vasi, mesta, luke, hribi, gore, - Osebnosti - Tina Maze, Nika Kljun, - Organizacije - EPF Maribor, Pri izdelkih poznamo tudi različne klasifikacije, katere se med seboj razlikujejo po uporabljenih kriterijih in izhodiščih. Gabrijan (2002, 2-3) navaja,»da shema klasifikacije izdelkov, ki je trenutno najbolj razširjena in poznana, temelji na kriterijih:

10 9 - koristi, katere uporabniki lahko pridobijo z različnimi nakupi in uporabnosti le teh, - vložki, ki jih nadalje delimo na napore kot objektivna količina denarja, časa in energije, ki so jih odjemalci pripravljeni vložiti za nakup in uporabo izdelka, ter občutene rizike, kateri so subjektivna ocena odjemalcev v zvezi z različnimi posledicami morebitnih napačnih odločitev (finančne, psihološke, fizične, funkcionalne, socialne posledice).«2.3 Kategorije izdelkov Kriteriji, katere sem omenila pri shemi klasifikacije izdelkov, pripomorejo k razdelitvi kategorij na štiri različne kategorije izdelkov. Ločimo vsakdanje, preferenčne, nakupovalne ter posebne izdelke (Gabrijan 2002, 3). Vsakdanji izdelki so izdelki, katere kupujemo vsak dan, izdelek že poznamo, ga potrebujemo v vsakdanjem življenju. Pri vsakdanjem izdelku ne porabimo veliko časa za izbiro le tega, zanj smo pripravljeni odšteti manjšo količino denarja ter o izdelku ne premišljujemo veliko časa, kar lahko privede do posledice, da kupec ne zazna visoke stopnje tveganja ob nakupu. Ti izdelki se med seboj ne razlikujejo dosti, zato jih lahko ocenimo kot relativno homogene (Gabrijan 2002, 3). Med vsakdanje izdelke spadajo predvsem prehrambeni izdelki kot so kruh, mleko, sladkor,... Preferenčni izdelki predstavljajo skupino izdelkov, za katere smo pripravljeni vložiti nekaj več napora, časa, energije in denarja za nakup le teh. Kupci preferenčnih izdelkov lahko občutijo višjo stopnjo tveganja, ki jo ponudniki teh izdelkov ustvarijo z oglaševanjem in profiliranjem določenih znamk izdelkov, saj na takšen način želijo kupcu sporočiti, da jim ponujajo višjo kakovost ob nespremenjenih cenah v primerjavi s konkurenčnimi izdelki (Gabrijan 2002, 3). Nakupovalni izdelki so tisti, za katere je značilno, da odjemalci pri njih zaznavajo nekoliko višjo stopnjo tveganja, ampak so kljub temu pripravljeni zanj odšteti več denarja, se izdelku bolj posvetiti oziroma porabiti več časa za odločanje za nakup, prav tako kupci te izdelki ocenjujejo in preverjajo dalj časa v primerjavi z ostalimi. Kupci te izdelke obravnavajo kot izdelke, ki se med seboj bistveno razlikujejo oziroma so relativno heterogeni, tako po svoji funkcionalnosti, kakor tudi po izgledu. Pri teh izdelkih je kupcem pomembno predvsem to, kakšne prednosti jim ta izdelek prinaša ter kakšne dodatne funkcije in sestavine so jim omogočene (Gabrijan 2002, 3). Posebni izdelki so izdelki, za katere velja, da jih uvrščamo med izdelke z visoko stopnjo zaznanega tveganja, kakor tudi z visoko stopnjo potrebnih naporov pri odločitvi za nakup in uporabo le teh. Pri posebnih izdelkih odjemalci v nakup tega izdelka vložijo zelo veliko napora, časa, truda in odločanja. Prav tako se za nakup odločijo že nekaj časa prej, ampak želijo izdelek še dodatno preveriti in raziskati, pri čemer ne spreminjajo svojih odločitev, prav tako ne sprejemajo morebitnih substitucijskih izdelkov. Pri odločitvi za nakup posebnega izdelka je odjemalcem zelo pomembno, da se prepričajo o izkušnjah teh izdelkov pri odjemalcih, kateri so izdelek že preizkusili, prav tako pa jim je zelo pomemben image ponudnika (Gabrijan 2002, 3).

11 Ravni izdelka Izdelke lahko uvrščamo tudi v različne ravni, za katere velja, da se razlikujejo med seboj po sestavi in funkcijah. Koncept ravni izdelka, gledanega z marketinškega vidika, lahko imenujemo tudi»čebulni«koncept (Snoj, Gabrijan 2004, 97). Snoj in Gabrijan (2004, 97) navajata,»da meje med ravnmi izdelka niso ostre in stalne, saj so odvisne od naslednjih značilnosti: - organizacije - izvajalca marketinga, - ciljnih skupin (demografske in ostale objektivizirane, psihografske in vedenjske), - dejavnikov okolja (npr. splošna razvitost družbe, stopnja življenjskega cikla izdelka in konkretnega izdelka, vrednote družbe, ).«Generičen/izvoren izdelek je izdelek, kateri mora za obstoj na trgu vsebovati sestavine, njihovo delovanje in rezultate. Ta izdelek še ne more predstavljati nevarnosti za trg, oziroma še ni konkurenčen (Snoj, Gabrijan 2004, 98). Pričakovan izdelek pa mora za zadovoljevanje odjemalčevih potreb poleg generičnih sestavin, delovanja, rezultatov vsebovati še druge sestavine, delovanje in rezultate. Pri teh izdelkih se pričakovanja odjemalcev večajo glede na raven kakovosti, števila sestavin, funkcij ter rezultatov delovanja določenega izdelka (Snoj, Gabrijan 2004, 99). Razširjen izdelek vsebuje poleg že prej naštetih generičnih in pričakovanih sestavin še preostale, ki so nad pričakovanjem odjemalcev. Tudi tukaj se povečujejo odjemalčeva pričakovanja glede stopnje kakovosti (Snoj, Gabrijan 2004, ). Možen/potencialen izdelek vsebuje vse že prej omenjene ravni, kakor tudi še vse, kar bi lahko izvajalec marketinga naredil, da bi obdržal dolgoročne odjemalce ter pridobil veliko število novih odjemalcev, kar pa lahko presega njihova pričakovanja. Do te stopnje pa po navadi ne more priti, zaradi različnih razlogov, tako finančnih kot drugih zakonsko določenih (Snoj, Gabrijan 2004, 100).

12 11 3 TEORETIČNA PREDSTAVITEV MODELA ŽIVLJENJSKEGA CIKLUSA IZDELKA 3.1 Opredelitev modela življenjskega ciklusa izdelka Završnik Bruno (1990, 7) navaja,»da lahko življenjski ciklus proizvoda primerjamo z življenjskim ciklusom ali življenjskimi fazami človeka. Kakor se človek rodi, se prav tako novi proizvodi pojavijo na trgu. Vse od rojstva pa do smrti človeka se srečujemo s številnimi razvojnimi fazami in se prav tako zavedamo, da je naša smrt neizbežna. Podoben proces je pri proizvodih, tudi ti enkrat zastarijo, ampak njihovega izločanja s trga ne moremo natančno predvideti.«koncept življenjskega ciklusa izdelka se ravna glede na spremembe življenjskega ciklusa vseh živih bitij, zato prav tako obstaja povezava med živimi bitji in izdelki, kajti oboji se ravnajo po istem principu, tako živa bitja kot izdelki se enkrat rodijo, rastejo, dosežejo svojo zrelost in na koncu dosežejo svojo starost ter nato tudi odmrejo. Tukaj pa je pomembno, da poznamo razliko, da vsi izdelki ne sledijo vedno krivulji življenjskega ciklusa izdelka. Nekateri izdelki namreč ne dosežejo vedno vseh faz, saj lahko nekatere celo preskočijo, lahko se revitalizirajo, imajo v določenih obdobjih strme vzpone in padce, ter se na nekaterih fazah zadržujejo dlje časa od preostalih (Završnik ). Ta model je poznan že kar nekaj časa, njegovo uvedbo in razvoj S-krivulje kot osnovnemu modelu življenjskega ciklusa izdelka pripisujejo sociologu Gabrielu Tordu (1900), kateri jo je uporabil za prikaz inovacijskih difuzijskih procesov. Življenjski ciklus izdelka ima štiri faze, in sicer počasno fazo oziroma uvajanje, ekspanzivno fazo - fazo rasti, nespremenljivo fazo - fazo zrelosti in zasičenja ter fazo nazadovanja. Različni avtorji so jo uporabljali za različna opredeljevanja in prikaze (Završnik 1990, 9). Izredno visoko porast je model dosegel v 60-tih letih, in sicer Završnik (1990, 9-10) ugotavlja, da so ga tedaj različni avtorji uporabljali:»kot vodilo za komparativne strategije marketinga: Levitt(1965), Cliford(1964) in Patton (1959), kot osnovo za upravljanje izdelkov: Buzzel (1966), Catry in Chevalier (1974), Dodge in Rink (1978), Doyle (1976), Kotler (1980), Luck (1972), Michael (1977), Wasson (1974), kot osnovo za strateško planiranje: Smallwood (1973), z vidika stroškov in financ: Fox (1973), Savich in Thompson (1978), Simon (1979), White in Osvald (1976), v maloprodaji: Davidson, Botes in Bass (1976), v nabavi: Berenson (1967), Rink (1976), v mednarodni trgovini: Wells (1969), kot osnova za vez med proizvodnjo in marketingom: Hoges in Wheelright (1979), kot model napovedovanja: Balachandram in Jain (1972), Cooke in Edmundson (1973), Kovac in Dague (1972), Parsons (1975).«

13 12 Model je zasnovan iz osnovne logistične»s«krivulje s štirimi vsebovanimi fazami, med katere uvrščamo uvajanje, rast, zrelost in odmiranje. Funkcija rasti je bila razvita za opis rasti populacije. 3.2 Načela življenjskega ciklusa izdelka Kotler (1998, ) navaja, da» teorija širjenja in sprejemanja novega izdelka ponuja osnovna načela«. Ko se podjetje odloči, da bo na trg uvedlo in predstavilo nov izdelek, je potrebno najprej pri porabnikih vzpodbuditi zavedanje, da izdelek že obstaja ter zanj vzpodbuditi zanimanje porabnikov, jih pripraviti in prepričati, da izdelek kupijo in ga preizkusijo. Obdobje, ko podjetje uvaja nov izdelek na trg, zahteva veliko časa in truda. Podjetje se mora zavedati, da se na začetku za nakup novega izdelka odloči relativno malo porabnikov, saj izdelka še ne poznajo, ne poznajo njihovih lastnosti, funkcij ter še nimajo ustvarjenega mnenja o novem izdelku, prav tako še nimajo jasnih meril kakšen izdelek je (Kotler 1998, 360). Porabniki, kateri nov izdelek preizkusijo prvi, jih imenujemo inovatorji. Inovatorji so ljudje, kateri so pripravljeni tvegati, se ne bojijo posledic in so v izdelek pripravljeni vložiti veliko denarja. Ko izdelek preizkusijo prvi kupci, le ti dobijo mnenje o izdelku, in če jim je bil izdelek všeč in je zadovoljil njihove potrebe, se bo za nakup izdelka oziroma njegov sprejem odločilo večje število porabnikov. Te kupce imenujemo zgodnji kupci ( Kotler 1998, 360). Sčasoma se začne na trgu pojavljati vedno več nove konkurence, katera povzroči, da se pospeši proces sprejemanja nekega izdelka s povečanjem obveščanja trga o novem izdelku, zaradi česar pa začno cene izdelka padati. Ko nov izdelek zadovoljuje potrebe odjemalcev ter pridobiva njihova zaupanja, pridobi s tem tudi vedno večje zaupanje javnosti, kar privede do tega, da izdelek začne kupovati vedno več porabnikov. To so tako imenovana zgodnja večina ( Kotler 1998, 360). Ko pa se število možnih novih kupcev približa ničli, stopnja rasti pade. Razlog, ki privede do tega je, da se prodaja umiri na ravni nadomestnih nakupov ter padec prodaje, zaradi pojavljanja nove, uspešnejše in tehnološko napredne konkurence, katera ponuja nove izboljšave, nove oblike ter nove blagovne znamke izdelkov, s čimer odvrnejo pozornost in pripadnost kupca do že obstoječega izdelka. Tako oblikovan življenjski ciklus izdelka predstavlja normalni razvoj širjenja in sprejemanja novega izdelka ( Kotler 1998, 360). Izdelki se spreminjajo, imajo različno dolge faze v svojem življenjskem ciklusu, prav tako se spreminja njihov čas naraščanja in padanja prodaje. Odvisno je od izdelka samega, predvsem od tega, kakšno zaupanje je pridobil s strani potrošnikov, kakšno zadovoljstvo je dosegel pri porabnikih ter kako je bil cenjen pri porabnikih. 3.3 Stopnje v življenjskem ciklusu izdelka Stopnje v življenjskem ciklusu izdelka se lahko stalno spreminjajo, saj ima vsak izdelek različno obliko in različen način prodaje. Na to, da nek izdelek na trgu čim prej osvoji trg

14 13 in začne rasti, vpliva veliko dejavnikov. Za izdelek je pomembno predvsem to, kako ga bo podjetje na začetku predstavilo trgu, koliko časa in truda bodo vložili v njegovo promocijo, koliko bo podjetje pripravljeno izdelek financirati, čemu bodo dajali prednost pri prodaji izdelka, na katere ciljne skupine se bodo osredotočili oziroma jih želeli osvojiti z izdelkom, ter kako bodo z izdelkom kadrovali. Življenjski ciklus izdelka je predvsem rezultat tega, kako se nek izdelek skozi življenje razvija in prodaja. Sama prodaja je za izdelek zelo pomembna, saj ob dobri prodaji izdelek raste, ob slabi prodaji izdelek upada. Za življenjsko dobo izdelkov je pomembno predvsem nekaj trditev, in to so, da je življenjska doba izdelkov omejena, prodaja izdelkov je sestavljena iz točno določenih stopenj, od katerih vsaka stopnja pomeni za prodajalca različen izziv in uspeh, prav tako tudi v različnih stopnjah življenjskega ciklusa donosi lahko rastejo in padajo, različni izdelki zahtevajo na različnih stopnjah življenjskega ciklusa različne strategije marketinga, kadrovanja, financiranja, proizvodnje, kakor tudi nakupa (Kotler 1998, 355). Pri življenjskih ciklusih izdelkov razlikujemo različne stopnje izdelkov. Vsak izdelek gre v svojem življenju skozi različne razvojne faze, in zato je pomembno, da ločimo štiri različne stopnje v življenjskem ciklusu izdelkov: stopnja uvajanja, stopnja rasti, stopnja zrelosti in stopnja upadanja. Ko je izdelek v stopnji uvajanja, je značilno, da je to obdobje počasne rasti prodaje, saj izdelek na trgu še ni dovolj poznan in razširjen, prav tako na tej stopnji še ni dobička od izdelka, ker so tukaj stroški uvajanja izdelka na trg najvišji. Ko izdelek preide v stopnjo rasti, pa se začne obdobje hitrega sprejemanja izdelka in s tem znaten porast dobička. Stopnja zrelosti izdelka predstavlja obdobje počasnejše rasti prodaje, saj je večina možnih kupcev izdelek že sprejela. Tukaj se dobiček stabilizira oziroma lahko začne upadati, ker je zopet potrebno povečati izdatke za oglaševanje, saj se na trgu veča konkurenca, podjetja pa želijo svoj izdelek zaščititi pred konkurenco (Kotler 1998, 355) Stopnja uvajanja Ko podjetje uvede na trg novi izdelek, se zanj prične stopja uvajanja. Čas, ki je potreben pri stopnji uvajanja, je znatno večji kot pri preostalih stopnjah življenjskega ciklusa izdelka. Na tej stopnji je potrebno nameniti veliko časa predstavitvi samega izdelka trgu, raziskavam trgu, ciljnih skupin, kakor tudi veliko časa, da napolnimo trgovsko mrežo. Ravno zaradi teh dejavnikov je na tej stopnji rast obsega prodaje počasna (Kotler 1998, 355). Pri različnih izdelkih je različen tudi čas stopnje uvajanja. Razlogi, kateri pripomorejo k počasni rasti izdelkov, so različni, tukaj gre predvsem za odkrivanje različnih napak na izdelku, nezadostna uporaba oglaševalskih kampanij, premalo raziskan trg in trg ciljnih skupin, prav tako nepravilno postavljena in določena začetna cena izdelka. Na stopnji uvajanja so dobički nizki ali celo negativni, predvsem zaradi nizke prodaje in velikega financiranja oglaševanja kakor tudi distribucije. Potrebno je veliko denarja, če želijo pritegniti in pridobiti različne trgovinske posrednike in napolniti prodajne kanale. Na tej stopnji je delež oglaševanja v vrednosti prodaje največji. Tukaj je konkurentov malo, kateri pa izdelujejo le osnovne inačice izdelka, saj trg tukaj še ni pripravljen za

15 14 izboljševanje izdelka. Prodaja se usmerja k tistim kupcem, kateri kažejo največjo zanimanje in pripravljenost za nakup izdelka. To so predvsem skupine porabnikov, kateri imajo višje osebne dohodke in so pripravljeni tvegati. Prav tako so cene na tej stopnji običajno visoke, zaradi razmeroma nizke proizvodnje so tudi stroški visoki, obstaja možnost, da tehnološke težave v proizvodnji še niso popolnoma odpravljene in potrebne so visoke marže zaradi visokih stroškov oglaševanja, ki so za večjo rast izdelka nujno potrebni (Kotler 1998, 355) Stopnja rasti Za izdelek, kateri preide v stopnjo rasti, je značilno, da se pojavi v obdobju hitrega naraščanja prodaje. Tukaj je izdelek zgodnjim kupcem že všeč, srednja večina pa začne izdelek že kupovati. Na trgu se pojavijo nova konkurenčna podjetja, katere privlačita priložnost za proizvodnjo velikega obsega in dobiček. Pojavi se vedno večja tekmovalnost, želja po dokazovanju in prodoru na čim širši trg. Tukaj uvedejo nove značilnosti izdelka, vedno boljše izpopolnjevanje izdelka, prav tako tudi razširijo maloprodajno mrežo. Cene izdelkov na stopnji rasti ostanejo nespremenjene ali pa lahko rahlo padejo, če povpraševanje po izdelku strmo narašča. Tudi stroški oglaševanja na tej stopnji ostanejo na isti ravni ali pa jih podjetja malo dvignejo, predvsem zaradi vedno večje konkurence, ali pa podjetja želijo stalno in redno obveščati trg oziroma svoje ciljne skupine. Na tej stopnji veliko hitreje naraste tudi prodaja, kar povzroči padec v razmerju tržno komuniciranje prodaja, prav tako začne rasti dobiček, ker se stroški oglaševanja porazdelijo na večji obseg izdelkov. Po tako imenovanem učinku»krivulje izkušenj«začno proizvodni stroški na enoto hitreje padati kot cena sama. Na koncu ta stopnja preide iz naraščujoče v upadajočo stopnjo. Tukaj morajo podjetja več časa in pozornosti nameniti novim raziskavam trga in nakupnim odločitvam posameznikov, prav tako morajo biti pozorna na sam pričetek upadanja stopnje rasti, da lahko pravočasno izdelajo nove in uporabne strategije (Kotler 1998, 365) Stopnja zrelosti Ko izdelek preide v stopnjo zrelosti, se njegova stopnja rasti prodaje upočasni, tukaj izdelek preide v stopnjo relativne zrelosti, katera običajno traja dalj časa kot preostale stopnje in predstavlja za podjetje oziroma njihovo trženje spet velik izziv. Izdelki na trgu se večinoma nahajajo na stopnji zrelosti življenjskega ciklusa, zato večina podjetij usmerja svoje trženjske aktivnosti prav tej stopnji. Za izdelek, ki preide v stopnjo zrelosti, je pomembno, da ga zna podjetje pravilno in pravočasno oglaševati in dajati večji pomen njegovi stopnji, v kateri se je pojavil (Kotler 1998, 365). Kotler (1998, 365) navaja, da lahko stopnjo zrelosti razdelimo na tri faze, in sicer:»v prvi t.i. fazi zrelosti s še rastočo prodajo, prične stopnja rasti prodaje upadati, tukaj se nove prodajne poti ne odpirajo več, čeprav nekateri omahljivi kupci, zamudniki, še vedno vstopajo v trg.v drugi fazi, imenovani fazi stabilne zrelosti, se prodaja na prebivalca zaradi nasičenosti trga ustali. Mnogo možnih kupcev je izdelek že poizkusilo, prodaja v prihodnosti pa je odvisna od rasti prebivalstva in nadomestnih nakupov.«

16 15»V tretjem obdobju, fazi zrelosti z upadanjem prodaje prične padati absolutna prodaja, kupci se obračajo k drugim izdelkom in nadomestilom.«presežek zmogljivosti v panogi nastane zaradi upočasnitve stopnje rasti, kar povzroča povečano konkurenco ter nevarnost za panogo samo. Na trgu se pojavlja vedno več konkurenčnih podjetij, katera se vsaka zase trudijo za čim boljšo osvojitev praznega prostora na trgu in pridobitev velikega števila potencialnih odjemalcev. Ker je konkurence na trgu veliko, so se podjetja primorana prilagajati potrošnikom in njihovim željam, da bi na trgu dosegla čim boljši položaj in ostala ena izmed vodilnih podjetij na trgu. Zaradi vseh dejavnikov, ki povzročajo upočasnitev prodaje, so konkurenčna podjetja prisiljena v zniževanje cen, uvajanje različnih popustov in izvajanje raznih akcijskih ponudb. Prav tako morajo povečati aktivnosti ponovnega oglaševanja samega izdelka ter povečati proračun za razvoj in raziskave, s čimer bi lahko izboljšali svoje izdelke ter s tem pripomogli k uvedbi zaščitniških izdelkov. Zaradi vseh teh potrebnih ukrepov, ki so nujni za obstoj in rast podjetij na trgu, se v podjetju zmanjšuje dobiček, lahko se pojavi krizno obdobje, zaradi česar se šibkejši konkurenti umaknejo, v panogi pa ostanejo samo še konkurenti, kateri so obdržali utrjen položaj in moč, ter si v največji meri prizadevajo za konkurenčno prednost (Kotler 1998, 366). Konkurente, kateri so obdržali utrjen položaj na trgu Kotler (1998, 366) deli v dve skupini. In sicer navaja, da» trg obvladuje nekaj gigantskih podjetij, ki ustvarjajo večinski delež proizvodnje, oskrbujejo celotni trg in ustvarjajo dobiček predvsem z veliko količino in nižjimi stroški. Ta vodilna podjetja se do neke mere razlikujejo med seboj po slovesu visoke kakovosti, dobrih storitev ali nizkih cen. Na drugi strani pa je še množica podjetij, ki se usmerjajo na tržne vrzeli in so»specialisti«za trg, za izdelke in za izdelavo po meri kupca. Podjetja, ki se usmerjajo k vrzelim, zelo uspešno zadovoljujejo svoje male trge in vzdržujejo visoko ceno.«dilema za podjetja, katera se pojavijo na zrelem trgu, je predvsem ta ali se naj trudijo, da postanejo eno izmed treh velikih in ustvarjajo dobiček z veliko količino in nizkimi stroški ali pa se odločijo za strategijo zadovoljevanja vrzeli ter na takšen način ustvarjajo dobiček na podlagi visokega dobička na enoto izdelka (Kotler 1998, 366) Stopnja upadanja Večina oblik izdelkov in prav tako blagovnih znamk na koncu življenjskega cikla preide v stopnjo upadanja prodaje, kar predstavlja za podjetja velik izziv in tudi nevarnost samega poslovanja z izdelkom. Stopnja upadanja nekega izdelka lahko poteka počasi ali hitro, odvisno od razlogov zanjo. Prav tako lahko prodaja izdelka preide na ničlo, ali se ustavi na razmeroma nizki ravni. Razlogi, ki vplivajo na stopnjo upadanja nekega izdelka, se med seboj razlikujejo in so odvisni od veliko dejavnikov. Predvsem je za upad prodaje lahko krivo to, da izdelek ne zadovoljuje več tehnoloških potreb trga, oziroma se ne razvija dovolj s tehnološkim napredkom, kupci z izdelkom več niso zadovoljni, ali so se ga naveličali, na trgu se pojavlja vedno boljša in tehnološko napredna konkurenca, katera se trudi za čim boljše zadovoljevanje potreb svojih potencialnih odjemalcev. Zaradi tega so podjetja prisiljena k zviševanju stroškov poslovanja, povečanem zmanjševanju cen izdelkov in prav tako zmanjševanju dobička, kar pa nekatera podjetja zaradi velikega padca prodaje in dobička prisili k umiku s trga. Podjetja, ki pa se kljub tem razlogom

17 16 obdržijo in obstanejo na trgu, so primorana ali skrčiti svojo ponudbo izdelkov ali znižati cene izdelkov, zaradi česar se umaknejo iz manjših trgov ter šibkejših prodajnih poti in še naprej zmanjšujejo proračun za pospeševanje prodaje izdelkov in njihove cene (Kotler 1998, 370). Problem stopnje upadanja izdelkov je predvsem ta, da podjetja ne znajo pravilno in zadostno oblikovati svoje strategije in politike poslovanja. Podjetja ne jemljejo dovolj resno položaja na trgu, nevarnosti novih konkurentov, ne dajejo dovolj pomena redni in stalni promociji izdelkov ter si zakrivajo oči pred realnim stanjem na trgu. Prav tako je napaka, da podjetja menijo, da je za njihov upad prodaje kriva le gospodarska kriza, ki se je pojavila in ko se bo stanje gospodarstva izboljšalo, se bo s tem povečala tudi njihova prodaja izdelka. Kar pa je seveda zmotno mišljenje in ponavadi največja napaka odločitev vodstva podjetja. Ko izdelek doseže stopnjo upadanja, se morajo podjetja realno soočiti s posledicami in tehtno razmisliti ali je vredno izdelek obdržati ali je bolje, če izdelek s trga umaknejo, saj predstavlja slab in nekonkurenčen izdelek za podjetje samo dodatni strošek. Slab izdelek namreč predstavlja za podjetje, oziroma za vodstvo, relativno več časa vloženega vanj, stalno prilagajanje in spreminjanje cen in zalog ter veliko časa in stroškov porabljenih za oglaševanje samega izdelka (Kotler 1998, 366). Krivulja, ki predstavlja življenjski ciklus izdelka: Slika 1: Krivulja življenjskega ciklusa izdelka Vir: (Snoj, Korda 2006, 49)

18 17 4 PREDSTAVITEV MOBILNIH APARATOV V SLOVENIJI 4.1 Zgodovinski razvoj mobilnih aparatov Danes ima mobilni aparat že skoraj vsak povprečen človek, saj je mobilna telefonija v zadnjem obdobju močno zrasla, napredovala in se razširila širom sveta. Lahko rečem, da si v tem obdobju skorajda ne moremo več predstavljati življenja brez mobilnikov, saj smo tako rečeno skoraj že»odvisni od njih«. Prav tako je danes postala osebna komunikacija že malce pozabljena, oziroma več ni cenjena kot je bila nekoč, saj danes večinoma komuniciramo preko mobilnih aparatov. Mobilne aparate uporabljamo tako v službah, šolah, za sestanke, prijateljske pogovore, kot za razne druge stvari. Zavedamo se, da nam je razvoj in napredek v mobilnih telekomunikacijah prinesel veliko prednosti, ki jih s pridom izkoriščamo. Čeprav menim, da so se ljudje v obdobjih, ko še ni bilo mobilnih aparatov, bolje razumeli, dajali več pomena osebnim odnosom in prijateljskim stikom, več časa so preživeli med svojimi bližnjimi, bili bolj sproščeni in niso bili toliko odvisni od časa, kot to lahko rečem za čas, v katerem živimo danes. Človek, ki je izumil mobilni telefon, je bil Martin Cooper. Izum se je zgodil leta 1978, mobilni telefon pa je deloval na celični sistem. Martin Cooper je bil direktor podjetja Array Comm, kjer je z izumljeno napravo, ki je tehtala skoraj en kilogram, prvi poklical v centralo podjetja AT&T, med tem pa se je lahko prosto sprehajal po mestu in v roki držal to napravo. V Bellovih laboratorijih so prvi razvili mobilne telefone na celični sistem, katere so prvotno nameravali uporabiti za telefone v avtomobilih. Ti celični sistemi so bili narejeni tako, da so delovali in omogočali večkratno uporabo istih frekvenc, obenem pa omogočali istočastno zmanjšanje potrebne moči oddajnikov, kateri so bili povezani v mreže. Oddajniki v tem času so delovali lokalno, kar pomeni, da so vsak s svojim signalom pokrivali območje v svoji bližini. Mobilni aparati, kateri si bili narejeni med prvimi, so imeli robustne sprejemnike ter še večje oddajnike, kateri so bili nameščeni v avtomobilih. Kasneje so se namesto njih pojavili žepni sprejemniki, kateri so imeli zelo majhno oddajno moč, ter so lahko s signalom pokrivali le eno območje celice. Štiri leta kasneje, leta 1982 pa je prišlo do velikega razcveta v mobilnih napravah, saj so se mobilni prenosniki razširili širom sveta ter se začeli čedalje bolj razvijati, spreminjati, izboljševati ter nadgrajevati. Vse več je bilo proizvajalcev mobilnih aparatov, kar je povzročilo bliskovito rast ter razvoj sodobno naprednih mobilnikov, katere poznamo danes (Uporabna stran 2012). Zanimivo je, da so bili prvi telefoni zelo veliki in težki, kateri pa so se skozi čas spreminjanja in razvoja, razvijali v vedno manjše in lažje, kar se je obdržalo do pred kratkim, saj opažam, da zopet prihajajo nazaj v modo vse večji aparati.

19 18 Slika 2: Prvi mobilni telefon Motorola DynaTAC 800x Vir: (Uporabna stran 2012). V Sloveniji se je najprej uveljavil analogni sistem, kateri je bil namenjen uporabi znotraj Slovenije in Hrvaške. Ta sistem je imel posebnost, in sicer področje frekvenčnega delovanja v primerjavi z ostalimi, ni deloval v frekvenčnem pasu 450 Mhz, ampak v frekvenčnem območju 410 Mhz. Iz različnih razlogov so sistem NMT v Sloveniji leta 2006 tudi ukinili (Uporabna stran 2012). Slika 3: Benefon Delta je bil najbolj razširjen NMT telefon v Sloveniji Vir: (Uporabna stran 2012). 4.2 Zgodovinski razvoj mobilnih aparatov v Sloveniji Začetki mobilnih aparatov v Sloveniji segajo v leto devetdeset. V Sloveniji so bili takrat telefoni prilagojeni NMT omrežju. Prvi mobilni aparati so bili opazno večji in težji, ampak so bili neverjetno trpežni, vzdržljivi in kakovostni. Prvi mobilni aparati v Sloveniji so bili tehnološko nenapredni in nerazviti, imeli so le funkcijo klicanja in prejemanje klicev, bili so izrazito večji in težji, z veliko anteno in baterijo ter prav tako cenovno dragi. V Sloveniji so na začetku uvajanja mobilnih aparatov največ uspeha doživeli aparati znamk Ericsson - Regla, Mobi čukec - Sagem, Siemens in Nokia. Na začetku uvajanja mobilne telekomunikacije v Sloveniji trg ni bil problematičen in konkurenčen, saj sta svoje storitve na začetku ponujala le operaterja Mobitel in Simobil.

20 19 Slika 4: Ericsson Regla Vir: (Joker 2012). Slika 5: Sagem Mobi čukec Vir: (Shrani 2012) Vedno intenzivneje so se dogajale spremembe na trgu, predvsem se je vedno bolj razvijal in napredoval trg mobilnih aparatov. Aparati so začeli postajati vse bolj priljubljeni in cenjeni, predstavljali so pravi prestiž med uporabniki. Na trgu se je začela pojavljati vedno pogostejša in močnejša konkurenca, prav tako so se pojavili novi operaterji, kot so Debitel, Tušmobil in Izimobil. Proizvajalci mobilnih aparatov so začeli izdelovati vedno boljše, kakovostnejše, tehnološko napredne in prilagojene mobilne aparate, zato je bila ponudba operaterjev vedno bolj široka in pestra. Sčasoma so mobilniki postajali cenejši in manjši, imeli so tudi vedno več funkcij in lastnosti. Prvi mobilni aparati so imeli velike tipke in zaslon, sčasoma pa so tipke zamenjali zasloni na dotik. Zadjih par let pa ugotavljam, da je trg na področju mobilnih aparatov rekordno hitro napredoval in se tehnološko izpopolnil. Sodobni mobilni aparati, kateri so nadomestili pretekle, so neverjetno lahki, dizajnersko popolni, tanki, brez anten in priročni. Omogočajo tisoč in eno funkcijo in aplikacijo, prav tako imenovani sodobni pametni aparati vsebujejo vrhunsko tehnologijo z vsebovano računalniško sposobnostjo.

21 20 Slika 6: Pametni aparat Samsung Galaxy SII Vir: (T ) 4.3 Znamke mobilnih aparatov v Sloveniji in njihove funkcije Mobilni aparati so se skozi preteklost nenehno spreminjali, nadgrajevali in izboljševali, tako funkcionalno kot dizajnersko. Mobilni aparati, kateri so prišli na trg prvi, so ponujali le možnost klicanja, kasneje pa so pridobili tudi funkcijo pošiljanja sms-ov. Napredek in razvoj v mobilni tehnologiji je bil rekordno hiter, saj so se funkcije mobilnikov spreminjale zelo hitro in močno opazno. Danes pa nam različni operaterji ponujajo mobilne aparate, kateri imajo že»neverjetno«vgrajeno tehnologijo. Sodobni mobilni aparati nam omogočajo nešteto funcij in aplikacij, lahko rečem, da so mobilniki danes pomanjšani računalniki, brez katerih si več ne znamo in ne moremo zamišljati življenja. Vse bolj priljubljeni pa postajajo tako imenovani pametni aparati, kateri doživljajo rekordno rast prodaje in uporabe. Opažam, da smo Slovenci na področju mobilnih aparatov zelo ozaveščeni in želimo biti stalno v koraku z napredkom in tehnologijo. Dokazano je tudi, da smo se Slovenci nekoč največ in najraje ponašali s prestižnimi avtomobili. Slika pa se je danes spremenila, saj so se na prvo mesto prestiža Slovencev uvrstili mobilni aparati, seveda pametni telefoni, kateri trenutno predstavljajo največji prestiž med prebivalstvom. Na vrhu lestvice najbolj prestižnih in zaželenih mobilnih aparatov so se po predstavitvi prvega Applovega iphona znašli pametni telefoni, kateri omogočajo nešteto različnih funkcij in aplikacij (Cekin 2012). Znamke aparatov, katere trenutno ponujajo slovenski operaterji svojim odjemalcev so: - Nokia, - Samsung, - Apple iphone, - HTC, - Sonny Ericsson, - LG,

22 21 - Motorola, - Blackberry, - Huawei, - Sony, - Alcatel, - Panasonic in - Myphone. Zasledila sem podatke o najboljše ocenjenih pametnih telefonih, po vrsti od najboljšega do najslabše ocenjenega in njihovih cenah pri slovenskih operaterjih. Iz tabele je razvidno, da se cene pri slovenskih operaterjih opazno razlikujejo, kar je odvisno predvsem od aparata samega. Tabela 1: Redna cena pametnih telefonov v prosti prodaji pri slovenskih mobilnih operaterjih Vir: (Cekin 2012) Pametni mobilni aparati, ki trenutno prevladujejo na slovenskem trgu, svojim uporabnikom omogočajo dostop do: - MP3, GPS, MMS, a, HSDPA, HSUPA, UMTS, WLAN, HD-govor, Bluetooth, Integral E-pošto, fotoaparat, predvajalnik za mobilno TV, EDGE, predvajalnik glasbe, predvajalnik videa, vgrajen digitalni fotoaparat, vgrajena video kamera. Lastnosti pametnih aparatov so: - čas pogovora do 1020 min, čas pripravljenosti do 600 ur, do 16 GB spomina, operacijski sistem Windows Phone ali operacijski sistem Android, 1.4 GHz dvojedrni procesor, AMOLED zaslon, Google (Maps, Mail, Search, Talk), povezave do Facebooka in Twitterja, Marketplace spletna trgovina, snemanje videa v HD-ločljivosti, - telefoni so opremljeni tudi z najsodobnejšimi fotoaparati,

23 22 - pametni aparati nam ponujajo pravo malo pisarno, saj imajo nameščen pregledovalnik Word, pregledovalnik Excel, pregledovalnik Power Point, pregledovalnik PDF, urejevalnik Word, Excel in Power Point. 4.4 Oglaševanje v mobilni telefoniji v Sloveniji Z razvojem in napredkom v mobilni telefoniji se je vse bolj povečeval tudi razvoj oglaševanja. Ponudniki mobilnih aparatov se vsak na svoj način trudijo pridobiti čim večje število potencialnih odjemalcev ter povečati svoj dobiček. Različni operaterji imajo tudi različne tehnike oglaševanja, ponujajo različne ugodnosti, popuste ter nagradne igre. Ponujajo različne vrste paketov in kompletov, ugodnosti za družinske člane, upokojence, študente ter za poslovne partnerje. Ker je danes konkurenca vse večja na področju mobilne telefonije, se operaterji zavedajo pomembnosti zadostnega, pravočasnega in vse bolj opaznega oglaševanja. Predstavila bom načine oglaševanja pri treh največjih operaterjih v Sloveniji, to so Mobitel, Simobil in Tušmobil. Mobitel, Simobil, Tušmobil že od samega začetka namenjajo veliko pomena svojim oglaševalskim kampanjam ter se sproti in redno trudijo za obveščanje javnosti o novostih in spremembah pri njihovem poslovanju, na trgu ter o mobilnih aparatih. Svoje akcije so skozi čas spreminjali ter nadgrajevali. Iskali so nove, zanimivejše in inovativnejše načine oglaševanja, kateri bi bili ljudem všeč. Posebej veliko truda in časa so namenili oglaševanju preko najrazličnejših tiskanih, internetnih in televizijskih oglasov in medijev, kot so znane revije (FHM, Avtomagazin, ), časopisi (Delo, Finance, Večer, ). Mobitel, Simobil in Tušmobil prav tako veliko sredstev namenjajo raznim letakom, plakatom, jumbo plakatom. Za pospeševanje prodaje se trudijo tako, da svojim potencialnim uporabnikom ponujajo različna svetovanja in pomoč pri uporabi, tako v njihovih poslovalnicah kot preko interneta, na svojih spletnih straneh jim ponujajo najrazličnejše načine zabave, svojo promocijo želijo čim bolje izkoristiti na vseh večjih sejmih in razstavah, svojim rednim strankam ponujajo razne popuste in akcije. Trije največji operaterji v Sloveniji tudi stalno skrbijo za odnose z javnostjo, tako da javnosti redno posredujejo sporočila o novostih, spremembah v organizaciji, se udeležujejo raznih seminarjev, dajejo objave, vsaj enkrat mesečno izdajajo svoje kataloge o ponudbi in storitvah, prav tako pa so zvesti sponzorstvom. Pri neposrednem oglaševanju pa se trudijo za redno pošiljanje predstavitvenega gradiva direktno svojim odjemalcem, veliko pozornosti namenjajo tudi telefonski prodaji in svetovanju ter elektronskemu oglaševanju. Danes pa operaterji veliko truda in časa namenjajo modernejšim načinom oglaševanja, kot so tranzitno oglaševanje (oglaševanje na vlakih, avtobusih, taxijih,...), oglaševanje v kinodvoranah (Planet Tuš, Kolosej, ), oglaševanje v javnih toaletnih prostorih in oglaševanje preko številnih socialnih omrežij (Facebook, Twitter, Netlog, Linkedin, ). Mobitel je bil leta 2002 najbolj oglaševana blagovna znamka pri nas, prekosil je tudi Simobil, kateri je leto prej oglaševal največ. To leto je Mobitel izvajal izjemno uspešno oglaševalsko kampanjo, saj se je z najrazličnejšimi oglasi želel otresti svojih največjih tekmecev, ki sta bila Simobil in Vega. V Mobitelu so oglaševali zelo aktivno in intenzivno,

24 23 saj so se v štirih mesecih z vrednostjo svojih oglasov za Vego uvrstili na deseto mesto najbolj oglaševanih družinskih blagovnih znamk (Finance 2012). Mediana IBO je leta 2002 naredila raziskavo, kjer so ugotovili, da je bila v letu 2001 vrednost vsega oglaševanja 52 milijard tolarjev, dobljeni podatki so bili izračunani na podlagi objavljenih oglasov in cenikov. Leta 2001 je bila blagovna znamka z najvišjim priklicem Mobitel, katere priklic je znašal 42,2 %. Veliko oglaševalcev je menilo, da je bila tedaj največja potreba Slovencev mobilni aparat (Finance 2012). Simobil se je leta 2000 najbolj trudil pridobiti kupce z oglasi, saj je vrednost njihovih oglasov to leto znašala več kot 1,5 milijarde dolarjev. Leto kasneje pa je Simobilov novi lastnik Mobilkom izbral drugačen način ter namenil oglaševanju precej manj sredstev, kar je pripeljalo do tega, da je Mobitel prehitel Simobil in se znašel na prvem mestu. Pri Mobitelu pa so namenili več sredstev za oglaševanje ter dosegli, da so njihovi oglasi za blagovno znamko leta 2001 dosegli vrednost več kot 2 milijardi tolarjev, leto prej pa le nekaj pod 900 milijonov tolarjev (Finance 2012). 4.5 Predstavitev ponudnikov mobilnih aparatov v Sloveniji V Sloveniji ločimo več ponudnikov mobilnih storitev, ki se razlikujejo tako po ponudbi, ugodnostih, cenah, popustih, kot po naročniških paketih. Vsak zase se trudijo ponudnikom svojih storitev ponuditi čim boljše pakete in ugodnosti. Ker je na trgu konkurenca velika, želijo pridobiti čim več zvestih in dolgoročnih odjemalcev. V Sloveniji poznamo sedem ponudnikov mobilnih storitev, to so Mobitel, Tušmobil, Simobil, Debitel, Izimobil, Bob in T MOBITEL Slika 7: Mobitel Vir: (Mobitel 2012) Leta 1991 je začel svoje storitve tržiti Mobitel, za katerega danes velja, da je eden izmed vodilnih ponudnikov pri nas. Mobitel je blagovna znamka Telekoma Slovenije, kateri je nacionalni operater elektronskih telekomunikacij. Konec leta 2010 je Mobitel obvladoval že 54,7 % slovenskega trga ter dosegel 99,70 % pokritost prebivalstva z GSM signalom, z mrežo 987 GSM in 712 UMTS baznih postaj ter 84,62 % pokritost prebivalstva z UMTS signalom (Tarife 2012). Mobitel ponuja trgu tarife Povezani, katere vsebujejo zakup vseh mobilnih storitev in tarife A,B,C, katere pa vsebujejo zakup klicev v slovenska omrežja, ne vsebujejo pa sporočil SMS in MMS ter podatkovnega prenosa za dostop do Interneta. Mobitelova ponudba brez

25 24 zakupa storitev za rezidenčne stranke vključuje tarifo Družinski bonus, za poslovne stranke pa vsebuje tarifi Malo in Veliko Mobitelovo poslovno omrežje. Paket Itak predstavlja v sklopu Mobitela samostojno blagovno znamko, kateri je ustvarjen za trg mladine ter ponuja ugodno tarifo Itak Džabest, ki vsebuje visoke količine storitev v zakupu. V Mobitelovi predplačniški ponudbi pa lahko najdemo tudi tarifo Mobi (Tarife 2012). Ko primerjamo različne slovenske operaterje, lahko ugotovimo, da je Mobitelova ponudba cenovno dražja, pozitivna stran pa je, da svojim uporabnikom omogočajo največjo pokritost s signalom ter jim ponujajo zelo široko ponudbo dodatnih storitev in funkcij, kot so Mobilni internet, mobilno plačevanje z Moneto, izpopolnjen uporabniški vmesnik Monitor za nadzor naročniškega razmerja in porabe, multimedijski portal Planet, itd. Mobitel je vsesplošno priljubljen in razširjen med svojimi uporabniki, največje zadovoljstvo pa dosega pri svojih poslovnih strankah (Tarife 2012). Operater Mobitel v svoji ponudbo vključuje mobilne aparate znamke BlackBerry, HTC, LG, Motorola, Nokia, Samsung in Sonny Ericsson SI.MOBIL Slika 8: Simobil Vir: (Simobil 2012) Si.mobil predstavlja v Sloveniji drugega največjega ponudnika oziroma operaterja, kateri je začel s svojim delovanjem leta Na koncu leta 2010 je s svojimi mobilnimi storitvami preskrboval že 29,9% celotnega slovenskega trga. Si.mobil je delniška družba, katere večinski lastnik je avstrijski nacionalni operater A1. Z izgrajeno lastno mrežo baznih postaj pokriva Si.mobil že 99, 6 % prebivalstva z GSM signalom ter 68,1 % z omrežjem UMTS. Na koncu leta 2010 je družba upravljala že z 696 GSM in 265 UMTS baznimi postajami (Tarife 2012). Svojim rezidenčnim uporabnikom ponujajo tarife Zame, katere vključujejo zakup klicev v vsa slovenska omrežja in večinoma tudi neomejeno število klicev znotraj lastnega omrežja. Paket brez mesečne naročnine ponuja rezidenčnim porabnikom tarife Simpl, katere pa ne vključujejo zakupa storitev. Prav tako pri Si.mobilu veliko pozornosti namenjajo svojim poslovnim strankam, katerim ponujajo različne tarife, kot je Podjetni, Orto. Orto je samostojna blagovna znamka znotraj Si.mobila, ki je namenjena trgu mladih in ponuja ugodno tarifo Orto u nulo, katera vsebuje visoko količino storitev v zakupu. Predplačniška ponudba Si.mobila pa vključuje tri tarife Simpl na kartice, ki so segmentirane po načinu uporabe (Tarife 2012).

26 25 Si.mobil ima visok tržni delež na trgu, katerega je dosegel z različnimi ponudbami, ugodnostmi, akcijami, zanimivimi oglaševalskimi kampanjami, nagradnimi igrami ter najrazličnejšimi zanimivi načini pridobivanja novih, dolgoročnih odjemalcev. V družbi so dogajanju na trgu sledili sproti, vedno so bili korak pred ostalimi ter se razvijali s korakom napredne tehnologije. Na trg so vedno znova uvajali novosti in gradili na spremembah. Družba je posebej priljubljena in poznana pri mlajši generaciji, saj jim poleg osnovnih mobilnih storitev, omogočajo tudi nadzor nad porabo in naročniškim razmerjem preko portala Moj Si.mobil. Svojim strankam ponujajo možnost mobilnega plačevanja z Moneto, dostop do multimedijskega portala Vodafone life, kakor tudi možnost računalniškega zakupa storitev v oblakih (Tarife 2012). Si.mobil ponuja svojim uporabnikom mobilne aparate znamk Nokia, HTC, Apple, Samsung in Sonny TUŠMOBIL Slika 9: Tušmobil Vir: (Ceneje 2012) Mobilni operater Tušmobil pa spada v Sloveniji na tretje mesto, saj zagotavlja svoje storitve 7,9 % uporabnikom različne mobilne storitve na slovenskem trgu. Tušmobilovi začetki segajo v leto 2007, ko so od bivše Vege odkupili frekvenčno območje. Tušmobilovo omrežje je trenutno v fazi pospešene izgradnje, zaradi česar morajo pri pokrivanju področij brez svojega signala uporabljati nacionalno gostovanje v omrežju Mobitel. Tušmobil pokriva 460 GSM in 150 UMTS baznih postaj, katere pokrivajo 97,5 % prebivalstva z GSM signalom ter 75,76 % prebivalstva z UMTS signalom (Tarife 2012). Tuševe tarife so namenjene tako rezidenčnim kot poslovnim uporabnikom. Tarifa Brezmejni spada v naročniški del z vidika zakupa enot, njena različica Brezmejni multipaket pa omogoča še delitev enot na največ pet uporabnikov. Tarifa Vesolje predstavlja zakup po posameznih storitvah, naročniško razmerje tarifa Brez pa je sestavljena brez naročnine in zakupa. Tušmobil je v svojo ponudbo sproti uvajal svežino in novosti, tako je nato nastal paket Free, ki omogoča neomejeno število klicev znotraj omrežja Tušmobil, če pa naročnino povišamo, so dodana še sporočila in prenos podatkov. Kul tarifa je namenjena predplačnikom z dolgimi klici, Sekundarna tarifa s kratkimi klici, ter tarifa Mini, ki je vmesna točka. Omogočajo pa tudi zakup storitev s pomočjo vklopa opcije Tušmobil Hibrid, kateri temelji na predplačniških tarifah (Tarife 2012). Za Tušmobilove storitve se večinoma odločijo uporabniki, kateri so željni širših naborov storitev in katerim omogočajo ugodnejše storitve tako na mobilni kot fiksni telefoniji, ugodnosti na širokopasovnem dostopu in televiziji. Veliki dosežek Tušmobila je, da lahko

27 26 upravlja multimedijski portal Tuškabine, medtem ko je uporabniški vmesnik za nadzor in upravljanje storitev Moj Tušmobil v razvoju (Tarife 2012). Tušmobil ima v svoji ponudbi mobilne aparate znamk HTC, Nokia, Samsung, Sonny Ericsson, LG, Huawei, Sony in myphone DEBITEL Slika 10: Debitel Vir: (Društvo-dps 2012) Debitel, kot ponudnik mobilnih storitev na slovenskem trgu, predstavlja operaterja, kateri nima lastnega omrežja. Debitel je s svojim delovanjem pričel leta Ob koncu leta 2010 je Debitel s svojimi storitvami pokrival 4,4 % trga mobilnih uporabnikov. Ker Debitel nima lastnega omrežja, mora zaradi zagotavljanja mobilnih storitev delovati znotraj nacionalnega gostovanja v omrežju Mobitel (Tarife 2012). Debitel v svojo naročniško ponudbo uvršča tarife, kot so MojD, NajinD, NašD, katere omogočajo prirejanje končne konfiguracije zakupa storitev za vsako stranko posebej. Pri svojih ponudbah skrbijo, da pokrivajo tako trg rezidenčnih kot poslovnih uporabnikov. Medtem ko je tarifa MojD ustvarjena za enega uporabnika, spadata tarifi NajinD in NašD med tarife, katere si lahko deli več uporabnikov hkrati. Prav tako spada med Debitelovo ponudbo nakup v naprej konfiguriranih tarifah D ter paleto tarif brez zakupa storitev, kot so MiniD, Pop, Pomp in Jazz. V predplačniško ponudbo Debitela pa spada tudi tarifa Debikartica (Tarife 2012). Znamke mobilnih aparatov, katere ponuja Debitel so: Samsung, Panasonic, Sony, Nokia, HTC, Zte, LG in Alcatel IZIMOBIL Slika 11: Izimobil Vir: (Gsm telefon 2011) Operater Izimobil spada med ponudnike predplačniških mobilnih storitev, kateri prav tako za svoje delovanje uporablja nacionalno gostovanje v omrežju Mobitel. Izimobil je začel poslovati leta Ob koncu leta 2010 je s svojimi storitvami pokrival 2,5 % trga mobilnih uporabnikov (Tarife 2012).

28 27 Predplačniške tarife segmentira po dolžini klicev, kjer za daljše pogovore priporoča tarifo Izi klepet, za krajše klice pa svetujejo izbor tarife Izi doma. Za običajnoo dolge pogovore pa uporabljajo tarifo Izi 008. V svoji ponudbi pa ponujajo tudi tarife Izi brez meja, katere vključujejo mednarodne klice in gostovanje v hrvaškem omrežju (Tarife 2012). Izimobil ponuja mobilne aparate znamk LG, Nokia, Sonny Ericsson in Samsung T-2 Slika 12: T-2 Vir: (Monitor 2012) T-2 je svoje poslovanje začel junija T-2 predstavlja operaterja z lastnim omrežjem, kateri spada na četrto mesto v Sloveniji. S signalom UMTS pokrivajo 35 % trga mobilnih uporabnikov ter tako svoje storitve omogočajo 1,3 % uporabnikom mobilne telefonije na slovenskem trgu. Tudi T-2 za svoje delovanje uporablja nacionalno gostovanje v omrežju Mobitel. V svoji ponudbi zagotavljajo tako mobitelove storitve kot storitve fiksne telefonije. Svojim uporabnikom omogočajo tudi širokopasovni dostop do interneta in televizijske storitve (Tarife 2012). V svojo naročniško ponudbo vključujejo tarife T-2 mobilni, kjer pomeni tarifa Start brez zakupa storitev, prav tako je v njihove tarife vključeno neomejeno število minut pogovorov znotraj lastnega omrežja. T-2 svojim uporabnikom ne zagotavljajo predplačniških storitev (Tarife 2012) BOB Slika 13: Bob Vir: (Bob 2012) Mobilni operater Bob spadaa med novejše ponudnike mobilnih storitev v Sloveniji, kateri je s svojim poslovanjem začel leta Predstavlja se kot nizkocenovnii ponudnik mobilne telefonije, katerega klicna številka je 068. Svojim potencialnim odjemalcem ponujajo izbiro med predplačniškim ali naročniškim paketom Bob. Spada pod blagovno znamko Telekoma Austria, v Sloveniji pa spada pod Si.mobil. Čeprav se Bobovim uporabnikom na zaslonu izpiše omrežje Bob, uporabniki vseeno uporabljajo Si.mobilovo omrežje.

29 28 Uporabnikom pa prav tako omogočajo, da lahko svojo mobilno številko prenesejo na katerega koli drugega slovenskega operaterja. Bob je namenjem predvsem tistim, kateri opravljajo manjše število klicev v različna omrežja in tistim, kateri potrebujejo cenovno ugoden prenos podatkov (Moški 2012). V svojih Bob paketih svojim uporabnikom ponujajo znamke mobilnih aparatov, kot so Samsung, Nokia, Sony Ericsson in LG. Dodala sem poslovne rezultate mobilnih operaterjev v Sloveniji za leto 2011, kateri so bili objavljeni na spletni strani: (Svet idej 2012): Tabela 2: Poslovni rezultati za leto 2011 Vir: (Svet idej 2012)

30 29 5 ŠTUDIJA PRIMERA - ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA -MOBILNI APARATI V SLOVENIJI 5.1 Slovenski trg mobilnih aparatov Leta 2011, in sicer v 3. četrtletju, je bilo na svetu skupaj prodanih 440,5 milijonov mobilnih aparatov, kar predstavlja 5,6% več kot isto obdobje prejšnega leta. Razlog za to je predvsem stalno naraščanje povpraševanja po mobilnih aparatih na razvijajočih se trgih (RIS 2012). Vodilni svetovni proizvajalec mobilnih apratov na trgu ostaja Nokia, s 23,9% prodajo mobilnikov, kljub temu da je imela manjši tržni delež glede na prejšno leto, ko so prodali kar 28,9% mobilnih aparatov. Samsung je pristal na drugem mestu, saj so leta 2011 prodali le 17,8% mobilnih aparatov, oziroma telefonov (RIS 2012). Tabela 3: Prodaja mobilnih telefonov po svetu Vir: (RIS 2012) Na trgu Slovenije se prav tako stanje na področju mobilnih aparatov nenehno spreminja. Ugotavljam, da Slovenija več ne zaostaja dosti za preostalimi evropskimi državami glede razvitosti tehnologij in napredka. Lahko rečem, da je Slovenija vse bolj napredna in razvita država na vseh področjih, nenehno se spreminja in nadgrajuje tudi trg mobilne telefonije. Ker predstavljajo mobilni aparati že skoraj nujo vsakega posameznika, raste tudi prodaja in uporaba aparatov med slovenskimi uporabniki. Ponudba na trgu je vse bolj pestra in razvita, proizvajalci mobilnih aparatov se trudijo izboljševati in nadgrajevati svoje mobilnike, zaradi česar so se pojavili neverjetno napredni, nadgrajeni in moderni aparati, ki omogočajo svojim uporabnikom nešteto funkcij, aplikacij in lastnosti. Trg so preplavili pametni telefoni, kateri predstavljajo neverjetno zmogljive mobilnike in kateri po svojih

31 30 funkcijah že nadomeščajo računalnike. Pametni telefoni imajo vgrajena operacijski sistem Android ali operacijski sistem Windovs. Stanje na slovenskem trgu, na področju mobilnih aparatov je po mnenju raziskav, ki so jih opravljali v podjetju Gfk, zelo spodbujajoče in uspešno. V Gfk so v raziskavi za javnost meseca aprila 2012 ugotovili, da mobilni aparat uporablja že kar 97% prebivalcev, medtem ko 3% prebivalcev mobilnika še vedno nima. V raziskavi so preverjali tržne deleže ponudnikov na reprezentativnem vzorcu N=1000. Ugotovili so, da večina uporabnikov mobilnih aparatov zaupa mobilnemu operateju Mobitel, in sicer ima 51,7 % uporabnikov paket pri Mobitelu. Mobitelu sledi Si.mobil, kateremu zaupa 39,1 % uporabnikov, tretje mestu pripadu operaterju Tušmobil, kateremu zaupa 8,5% uporabnikov. Med zadnja mesta pa se uvrščajo operaterji Debitel, Izimobil in T-2. 1,7% uporabnikov ima za svojega operaterja Debitel, Izimobilu zaupa le 0,7% uporabnikov, T-2 pa ima le 0,4% uporabnikov (GfK Orange 2012). V raziskavi so ugotavljali tudi, koliko mobilnih aparatov ima povprečen Slovenec ter koliko kartic Sim uporablja povprečen Slovenec. Iz raziskave so razbrali podatke, ki kažejo da v Sloveniji povprečen državljan uporablja povprečno 1,01 predplačniških kartic SIM in naročniških kartic SIM, povprečno 1,06. Slovenci v povprečju uporabljajo 1,07 mobilnih aparatov (GfK Orange 2012). V nadaljevanju raziskave so ugotavljali tudi, kakšna je struktura znamk mobilnih aparatov v Sloveniji na določenem vzorcu ter ugotovili, da je večina uporabnikov še vedno zvesta aparatu Nokia, in sicer kar 49,4%, na drugo mesto se je uvrstil aparat Samsung, kateremu zaupa 26% uporabnikov, tretje mesto pripada aparatu znamke Sonny Ericsson s 12,9% uporabnikov. Manjše deleže uporabnikov pa beležijo modernejše in popularnejše znamke, in sicer četrtemu mestu pripada Apple iphone, ki ima v Sloveniji le dobre 3,6% uporabnikov, vzrok zato pa je predvsem ta, da znamka še ni dovolj znana, prav tako je aparat za slovenski trg relativno dražji od ostalih. Razlog je tudi ta, da znamko iphone v Sloveniji ponuja le mobilni operater Si.mobil. Znamki HTC in LG v Sloveniji uporablja le 3% uporabnikov, Motorolo 2% uporabnikov, Blackberry pa le 1,2% uporabnikov (GfK Orange 2012).

32 31 Graf 1: Struktura znamk mobilnih aparatov v Sloveniji Vir: GfK Omnibus 2012; N = 1000; sklop mobilna telefonija. (GfK Orange 2012). Različni podatki in raziskave kažejo, da v Sloveniji trenutno uspeh in rast doživljajo predvsem pametni mobilni aparati, kateri so vse bolj priljubljeni in spoštovani, predvsem zaradi vseh svojih lastnosti in funkcij, ki jih omogočajo. Prav tako ugotavljajo, da je vse več prodanih aparatov v Sloveniji s funkcijo zaslona na dotik, saj takšni aparati generirajo trikrat več iskanja, gledanja in prenosa podatkov kot preostali aparati skupaj. Za prihodnost pa napovedujejo največji uspeh pri prodaji mobilnih aparatov znamk Samsung, iphone in Nokiji (GfK Orange 2012). 5.2 Promet na področju mobilne telefonije v Sloveniji Raziskava, ki so jo opravili na Sursu razkriva, da je promet na področju mobilne telefonije v 1. četrtletju 2011 znašal 934 milijonov minut, kar predstavlja 2,3 % več kot leto prej ter 2,2% manj kot v 4. četrtletju 2010 (RIS 2008). S strani zasebnih uporabnikov je bilo ustvarjenega kar 72% skupnega prometa. Promet na domačem trgu je predstavljal 97%, na mednarodnem trgu pa 3% odhodnega prometa mobilne telefonije (RIS 2008). Poslanih SMS sporočil je bilo v 1. četrtletju 2011 več kot 363 milijonov, kar predstavlja 21% več kot enako obdobje prejšnjega leta. Prav tako je bilo poslanih 7,5 milijona MMS sporočil, katerih je bilo prav tako za 19% več kot enako obdobje prejšnjega leta (RIS 2008).

33 32 Tabela 4: Mobilna telefonija v prvem četrtletju 2011 Vir: (RIS 2008) RIS je v svojem poročilu ugotovil, da mobilne aparate v zadnjih desetih letih uporablja že večina populacije. Prav tako so v svoji raziskavi ugotovili, da je bilo v 1. četrtletju 2008 kar 90% uporabnikov mobilnih aparatov starih med 10 in 74 let. Od teh navedenih jih je bilo 24% takih, ki so mobilni aparat uporabljali za pošiljanje slik ali video posnetkov, 11% takih, kateri so aparat uporabljali za brskanje po internetu, 8% je bilo takih, ki so aparat uporabljali za nalaganje slik ali video posnetkov neposredno z aparata na spletne strani, 5 % uporabnikov je svoj mobilni aparat uporabljalo za informativne storitve ter 5% za branje ov (RIS 2008). Graf 2: Delež mesečnih PC uporabnikov interneta in mesečnih mobilnih uporabnikov interneta v celotni populaciji (RIS ) Vir: (RIS 2008) Na SURSU so prav tako v raziskavi ugotovili, da je bilo število uporabnikov mobilnega omrežja 3. četrletju 2011 v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 2% več, povečalo se je na skoraj prebivalcev, od katerih je bilo 81% zasebnih in 70% naročniških uporabnikov. V raziskavi so tudi ugotovili, da je bilo v tem obdobju poslanih več kot 348 milijonov SMS sporočil, katerih je bilo 16% več kot v istem obdobju 2010 (RIS 2012).

34 33 V obdobju, ki so ga raziskovali, so zabeležili 14,6 milijona ur telefonskih pogovor iz mobilnega omrežja, od tega so 72% prometa ustvarili zasebni uporabniki. Promet mobilne telefonije glede na delež domačega odhodnega prometa je v tem obdobju znašal 96% (RIS 2012). Tabela 5: Mobilna telefonija v 3. četrtletju 2011 Vir: (RIS 2012) 5.3 Tržni deleži mobilnih operaterjev leta 2011 Podatke o tržnih deležih slovenskih operaterjev je objavil APEK, kjer so ugotovili, da je bilo stanje na zadnji dan v letu 2011 takšno (Svet idej 2012). - penetracija mobilne telefonije je znašala 105,5%, - število uporabnikov je doseglo število , - v tem obdobju je bilo 70,9% naročnikov in 29,1 predplačnikov. Tabela 6: Delež aktivnih uporabnikov Vir: (Svet idej 2012) Prav tako so v svojo raziskavo dodali rezultate, koliko uporabnikov je naročnikov, predplačnikov in koliko je vseh skupaj.

35 34 Tabela 7: Mobilni trg Vir: (Svet idej 2012) 5.4 Razvojne faze življenjskega ciklusa trga mobilnih aparatov v Sloveniji Stopnja uvajanja mobilnih aparatov v Sloveniji V Sloveniji se je kultura mobilnih aparatov pojavila v devetdesetih letih, ko se je ustanovilo podjetje Mobitel. Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom zagotoviti razvoj mobilnih komunikacij ter zgraditi mobilno omrežje v Sloveniji. Leta 1991 je bilo zgrajeno omrežje NMT, leta 1995 pa še Mobitelo omrežje GSM. Vendar je bil leta 1996 promet v mobilnem omrežju še zelo skromen, nekaj let kasneje, in sicer 2003, pa je že presegel 1% prometa (Javnost-thepublic 2007). Mobilni operaterji so svoje storitve začeli izrazito tržiti leta Podjetje Mobitel je tega leta uvedlo prenos SMS sporočil, prav tako so tega leta imeli že GSM naročnikov. Mobitel je leta 1998 predstavil tudi svojo prvo znamko mobilnih aparatov Mobi, kateri je predstavljal predplačniški paket GSM (Telekom 2011). Leto kasneje je svoje izdelke in storitve začel uvajati na trg tudi Si.mobil, katerega omrežje je leta 1999 začelo komercialno delovati. Si.mobil je odprl svojo prvo poslovalnico v Ljubljani. Si.mobilu se je v prvih 12 dneh pridružilo kar naročnikov (Simobil 2012). Čeprav je Slovenija zaostajala v razvoju in napredku za tehnološko razvitejšimi evropskimi državami, je skušala slediti in se prilagajati trendu na trgu. Zato so začeli slovenski operaterji aktivno uvajati in prodajati na trg prve mobilne aparate. Na začetku so veliko časa in truda namenili sami predstavitvi mobilnikov in iskanju ciljnih skupin. Tukaj je bila rast prodaje počasna, saj potrošniki v Sloveniji še niso bili dovolj seznanjeni z aparati, niti novim aparatom niso zaupali. Dobički operaterjev so bili na tej stopnji nizki, predvsem zaradi majhne prodaje in več vloženih sredstev v predstavitve in oglaševanje mobilnih aparatov. Na začetku mobilne telefonije v Sloveniji še ni bilo veliko konkurentov na področju operaterjev, saj sta svoje storitve in izdelke tržila le Mobitel in Si.mobil. Prvi mobilni aparati v Sloveniji so bili tehnološko nenapredni in nerazviti, imeli so le funkcijo klicanja in prejemanja klicev, bili so izrazito večji in težji, prav tako so bili opazno dražji. V Sloveniji so na začetku uvajanja mobilnih aparatov največ uspeha doživeli aparati znamk Ericsson Regla, Mobi čukec - Sagem, Siemens in Nokia.

36 35 Aparati, ki so se pojavili med prvimi v Sloveniji, so bili v primerjavi s sodobnimi - pametnimi aparati večji, težji in dražji, lahko rečem, da pa so bili relativno kakovostnejši in vzdržljivejši kakor so današnji Stopnja rasti mobilnih aparatov v Sloveniji Slovenski trg mobilne telefonije se je vse bolj razvijal in napredoval. Ponudniki mobilnih storitev so iskali vedno boljše in učinkovitejše načine za uspešno trženje svojih mobilnih aparatov. Vse več truda in časa so namenjali svojim uporabnikom, saj so želeli v čim večji meri zadovoljiti njihove potrebe in pričakovanja. Ker je postajala konkurenca na trgu vse večja in močnejša, so morali za svoj obstoj iskati dolgoročne in uspešne strategije poslovanja. V letih 2005 in 2006 je slovenski trg zabeležil visoko rast prodaje in uporabe mobilnih aparatov in prav tako vedno večje povpraševanje po njih. Med slovenskimi ponudniki se je začela pojavljati vedno večja tekmovalnost in želja po dokazovanju. Na trgu se je pojavljala vse večja in pestra ponudba različnih znamk mobilnih aparatov. Podatki iz Statističnega urada Republike Slovenije so pokazali, da je komuniciranje preko mobilnih aparatov leta 2005 začelo naraščati, saj je v prvem četrtletju leta 2005 vsaj en mobilni aparat imelo kar 87% gospodinjstev v Sloveniji. V zadnjem petletnem obdobju se je telefonski promet iz mobilnega omrežja namreč povečal povprečno za 16,8% na leto, pri čemer pa je med leti rast bila umirjena. V tem času se je namreč rast na leto spremenila le za pičle 0,3% (Statistični urad republike Slovenije 2006). Prav tako je bila v tretji četrtini leta 2006 rekordna prodaja mobilnih aparatov v Sloveniji. Vzroki za priložnost ponudnikov so predstavljali predvsem novi in rastoči trgi, kjer so nekateri potrošniki kupovali svoje prve mobilnike, nekateri pa so le zamenjali svoje stare aparate za nove mobilne aparate. Vse bolj so na trgu postajali zaželeni mobilniki s funkcijo predvajanja glasbe (RIS 2006). Graf 3: Penetracija slovenskih uporabnikov mobilne telefonije v letih Vir: (Simobil 2012)

37 36 Trg uporabnikov mobilnih aparatov se je drastično dvigal in rasel vse do leta Tega leta so operaterji zaznali majhen padec pri povpraševanju in prodaji mobilnih aparatov, predvidevajo, da je razlog za to predstavljala predvsem gospodarska kriza v Sloveniji. Kljub vsemu pa se na trgu spremembe na področju mobilne telefonije niso drastično spremenile, saj se je promet vseeno povečeval iz leta v leto. Raziskava, ki so jo opravili na Risu, namreč razkriva podatke, da je bil leta 2009 skupni promet mobilne telefonije za 13% večji kot leto prej, število klicev to obdobje pa se je povečalo za 3,5% glede na prejšnje leto. Vzrok za takšno povečanje je predstavljal predvsem notranji promet, saj se je le ta povečal za kar 13,6% (RIS 2010). Tabela 8: Mobilna telefonija v 4. četrtletju 2009 Vir: (RIS 2010) Raziskava je razkrila, da sta bili znotraj istega omrežja opravljeni skoraj 2/3 prometa, promet v drugo mobilno omrežje pa se je leta 2009 v Sloveniji povečal za 27%. To leto je bilo poslanih okoli milijardo SMS sporočil, število poslanih MMS sporočil pa je preseglo 20 milijonov (RIS 2012). V zadnjih 5 letih se je obseg prometa povečeval za 8,4 % letno. Od leta 2004 pa vse do leta 2009 se je tudi število uporabnikov povprečno povečalo za 2,3% na leto (RIS 2012). Promet in prodaja na področju mobilne telefonije sta se povečevala tudi leta 2010 in Leta 2010 so zabeležili 8,9% več skupnega prometa na področju mobilne telefonije v Sloveniji glede na preteklo leto, povečal pa se je tudi domači promet za dobrih 9% (RIS 2010). Tabela 9: Mobilna telefonija v prvem četrtletju 2010 Vir: (RIS 2010)