eFoto print

Transkripcija

1 e-fotografija Revija za digitalno fotografsko izobraæevanje avgust-september 2005 letnik 4 πt.19 IZVOD JE BREZPLA»EN! Tiskano izvodov Digitalna tehnologija zapisa prinaπa nova spoznanja. Brez dobrega poznavanja kamere, pravilnih nastavitev njenih lastnosti ali poznavanja foto zakonitosti in na koncu potrebne obdelave fotografije tudi kon- Ëne æelene kakovosti ne bo. Vse veë je fotografov, ki v digitalni fotografski svet vstopajo na napaëen naëin. Ni jih malo, ki mislijo, da jim bo æe kamera sama zagotovila kakovostno fotografijo, oziroma, da jim bodo draæje kamere, ki jih uporabljajo 7.9.Predavanje tudi profesioni fotografi le to opravile πe Digitalna TEMNICA toliko bolje. Tudi z analogno kamero se je bilo treba dobro spoznati in iz filma vsako fotografijo dodatno obdelati, da ste bili z vaπo sliko zadovoljni. NiË drugaëe ni v digitalni tehniki! Kompakt proti DSLR V 4 urah skozi PhotoShop Troboj kompaktnih kamer / S1 - FZ5 - H1 Izdelajmo si fotografije IV.del V dobi hitrega spreminjanja naëina zapisovanja digitalnih datotek, spreminjanja pomnilnih kartic in enot za branje, si ni zamiπljati, da boste iz njih πe kdaj videli fotografije izpred 80 in veë let, Ëe jih ne boste izpisali na papir. Trenutno nam le papir ohrani fotografijo 100 in veë let! Program Picasa2 Programi za obdelavo fotografij, kot so Adobe Photo shop, Irfan, Paint shop pro in πe mnoæica drugih, so za veëino digitalnih fotografov preobseæni. Google nam ponuja enostaven brezplaëen program Picasa2. Makro fotografija Preizkusili smo e-videografija Osnove in tehnike fotografiranja IX. del»isto ozraëje vpliva na fotografijo, predvsem na kontrast, ki ga v dolini nismo veë vajeni. Dosedaj je bil video z oznako HD (high definition - visoka loëljivost) rezerviran le za visoko proraëunske filmske projekte. Z razvojem tehnologije, predvsem pa z zdruæitvijo nekaj tehnologij pod eno streho (DV - digital video, MPEG2 - kompresija zapisa v skladu z DVD standardi) je nastal format HDV, ki zdruæuje osnove DV-ja in HD-ja v konëni fomrat HDV. Novice - Testi -»lanki - Forum - Foto Galerija Tiskano izvodov

2

3 Po treh letih izhajanja revije. UresniËilo in spremenilo se je! Julij 2002: Uvod v prvi πtevilki revije. Upam, da vam bo revija sopotnik skozi te dopustniπke dni in da se boste z digitalno tehnologijo spoznali na pravi naëin. Hkrati æelim, da bi nam tudi drugo πtevilko uspelo pred vas, bralce, pripeljati brezplaëno. Zahvaljujem se vsem, ki verjamejo v projekt in ki so bili pripravljeni z oglasi ali s tehniëno pomoëjo pomagati pri nastanku revije. Predvsem pa trgovinam in laboratorijem, ki so omogoëili distribucijo revije po celi Sloveniji. Le tako je mogoëe vsem fotografom, tako ljubiteljskim kot profesionalnim, predstaviti celotno digitalno tehnologijo. Revija je zaradi te pomoëi stiskana v izvodih, kar je za slovenske razmere veliko. Po predvidevanju fotografov, ki so se seznanili s projektom pred izidom, pa je naklada celo premajhna. Pustimo se presenetiti in digitalni izziv prepuπëamo bralcem. Verjamem, da si to æelijo tako uporabniki fotografske opreme kot ponudniki.... Æe tretja πtevilka revije je izπla v izvodih. Po treh letih izhajanja pa smo æe na πtevilki e enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste do sedaj prispevali Ëlanke, fotografije, pohvale in dobronamerne kritike. Seveda pa tudi vsem oglaπevalcem, ki pripomorejo k digitalno fotografskemu izobraæebanju preko naπe revije! Marec 2003: V tej πtevilki revije bomo πe zadnjië primerjali film in tipalo. Povpraπali smo tudi nekaj fotografov, kaj menijo o tej primerjavi. Njihova razmiπljanja si lahko preberete ob Ëlanku Film tipalo. V letoπnjem letu priëakujemo veliko veëji nakup digitalcev tudi med zdajπnjimi analognimi fotografi. Predvideva se πtevilka prodanih digitalcev. S prihodom foto digitalne tehnike med mnoæice in vstopom veëine profesionalcev v digitalni svet se bo vse manj govorilo o filmu. Æe danes lahko prebirate v revijah in dnevnih Ëasopisih spremenjena mnenja fotografov.»e so mnogi πe pred pol leta nasprotovali novi tehnologiji in govorili da je izkljuëno domena druæinske in delno reporterske fotografije, so danes njihove besede drugaëne, Ëe poveste, da bodo javno objavljene. e malo in bodo ti nasprotniki govorili, kako so oni æe pred leti delovali in razmiπljali digitalno. Pa da ne bo zopet zamera film fotografov, ki jim viπja cena kakovostnih digitalcev πe ne dopuπëa menjati opreme. Fotografija πe vedno ostaja fotografija. To je risanje s svetlobo. Menja se samo tehnika zajemanja trenutka. Ta pa nedvomno æe prekaπa film, Ëe sliko iz njega digitaliziramo. Pozdrav Kemija, adijo, ki sem ga leta 2001 zapisal kot poglavje v knjigi se vse hitreje uresniëuje....»e sem jih takrat πe sliπal veliko na raëun propagiranja in zavajanja glede digitalne tehnike, pa je danes na raznih forumih prav zanimivo brati zapise in elektronsko poπto iz tistih Ëasov o zmoti digitalne tehnike in revije e-fotografija! Velika veëina takrat najbolj glasnih nasprotnikov, danes deluje samo πe digitalno. December 2003: Fotografija tudi pri nas nezadræno beæi v digitalno smer. Analognih kamer je bilo prodanih samo polovico digitalnega deleæa. Pa πe to vglavnem samo kamer niæjega cenovnega razreda pod SIT. Torej si znamo predstavljati, koliko veëji finanëni uëinek je bil na digitalni strani. Vsaka digitalna kompaktna kamera je trikrat draæja od analogne. S tem je tudi zasluæek potrojen. Za naslednje leto se predvideva πe veëja prodaja. Vedeti je treba, da je v digitalni fotografiji moëno drugaëe kot v analogni. Analogno kamero je druæinski fotograf uporabljal dolgo vrsto let. Digitalno, kupljeno letos bo marsikdo zamenjal za novo. Predvsem pa, na trg πiroke potroπnje æe prihajajo digitalne zrcalno refleksne kamere, katerih so ljubitelski fotografi, ki æelijo od fotografije veë tudi vajeni. In prav te kamere bodo v naslednjem letu doæivele najveëji prodajni skok. Letos bo prodano v Sloveniji okoli DSLR kamer. V naslednjem letu æe marca bo na trgu nova kamera Nikon D70, ki bo zadovoljila nemajhno πtevilo uporabnikov objektivov te priznane znamke. Napoveduje pa se πe veë DSLR kamer drugih podjetij za prihodnje leto. Predvsem pa bodo cene padale. Beseda urednika... in letos bo v Sloveniji prodano preko digitalnih foto kamer. DSLR kamere pa so doæivele pravi prodajni hit. Lahko zapiπem. Kot sem æe napovedal, vse je samo πe digitalno! Matjaæ Intihar Digitalni avtoportret z rangefinder kamero Epson R-D1. Spletne strani e-fotografija.com Vsi, ki si æelite zvedeti o foto digitalni tehniki πe veë, obiπëite spletne strani. Na njih deluje tudi forum, na katerem lahko sodelujete tako z vpraπanji, odgovori ali pa samo prebirate teme. Odprta je tudi tema MALI OGLASI, kjer si lahko ogledate ali ponudite foto opremo. Naπ elektronski poπtni naslov: info@e-fotografija.com V soboto bo e-fotografija na celjskem sejmu. Na voljo vam bomo za vpraπanja glede tehnike kot praktiënih fotografskih nasvetov. e-fotografija tudi po poπti! Vse veë vaπih telefonskih klicev in elektronske poπte prihaja s sporoëilom, da revije ni moæno dobiti v vaπem kraju. Oziroma, radi bi jo dobivali po poπti na domaëi naslov. Na spletnem naslovu digifot.com si lahko zagotovite izvod fotografije po poπti (plaëa se poπtnina). e-fotografija je revija za digitalno fotografsko izobraæevanje. Izdajatelj in zaloænik: Image DTP inæeniring d.o.o. BerËiËeva 8b, 1260 Lj - Polje. Tel.: , Fax: , info@e-fotografija.com Urednik: Matjaæ Intihar Tisk: Delo - Tisk Ëasopisov in revij d.d., Dunajska 5, Ljubljana. Tiskano: izvodov; izvod je brezplaëen. e-fotografija - avgust, september

4 Celoten preizkus je objavljen na Spoznajmo kamere / Kompakt proti DSLR Teæave digitalne tehnike Digitalna tehnologija zapisa prinaπa nova spoznanja. Predvsem se je treba zavedati, da brez dobrega poznavanja kamere, pravilnih nastavitev, njenih lastnosti ali poznavanja foto zakonitosti in na koncu potrebne obdelave fotografije tudi konëne æelene kakovosti, vπeënosti ne bo. Vse veë je fotografov, ki v digitalni fotografski svet vstopajo na napaëen naëin. Ni jih malo, ki mislijo, da jim bo æe kamera sama zagotovila kakovostno fotografijo, oziroma, da jim bodo draæje kamere, ki jih uporabljajo tudi profesioni fotografi le to opravile πe toliko bolje. Vedite, da se je bilo treba tudi z analogno kamero dobro spoznati in iz filma vsako fotografijo dodatno obdelati, da ste bili z vaπo sliko zadovoljni. NiË drugaëe ni v digitalni tehniki!»lanek zaëenjam z zanimivimi pismi lastnikov digitalnih kamer. V prvem pismu lastnik kamere zapiπe, kako je kmalu po nakupu priπel do doloëenih teæav. Zapise s podobno vsebino dobivam æe vse od zaëetka izhajanja revije e-fotografija. V zadnjem Ëasu pa je najveë vaπih vpraπanj namenjenih meni, kot prodajalcem opreme, uvoznikom in serviserjem prav na temo, le kaj je z mojo kamero narobe? Na koncu spodnjega zapisa pa je avtor sam priπel do spoznanja in odgovora, kaj vse je pri nakupu kot fotografiranju delal narobe. Opozorilo! Imena avtorjev, podatke o opremi in πe nekatere druge sem zaradi zasebnosti izbrisal! Pozdravljeni, Vaπo spletno stran sem izsledil in priëel redno brati s trenutkom, ko sem dobil digitalni aparat. Zgodilo se je tako, da mi je æena za moj rojstni dan postavila ultimat, kupim ti digitalni aparat izberi si ga sam ( takoj ) in pika. Nikoli nisem resno razmiπljal o digitalcu ( na skrivaj mogoëe æe kdaj ). Torej v nekaj dneh sem moral izvrπiti skok v mrzlo vodo in πe istoëasno takoj priëeti plavati. Prodajalec mi je svetoval ( s predhodnim opisom mojih foto znanj in æelja po slikah ), najnovejπo verzijo kompaktnega aparata, cena 250EUR. Katero kompaktno ali DSLR kamero naj izberem? Predvsem morate spoznati prednosti in slabosti obeh sistemov. Za druæinsko ali popotniπko fotografiranje so kompaktne kamere priroënejπe. Prav tako je z datotekami iz kompaktnih kamer manj dela ob takojπnjem pregledu fotografij na raëunalniπkem zaslonu, TV ali iz njih izdelati fotografije. Toda DSLR nudijo nekaj veë in naprednejπi fotografi to znajo izkoristiti. Vedno pa velja!»e se boste z vaπo kamero dobro spoznali, spoznali prednosti in slabosti digitalne tehnike in izpisa fotografije, potem boste z fotografijami iz vaπe kamere zadovoljni. V nasprotnem primeru, pa vas lahko nobena od kompaktnih kot zrcalno refleksnih digitalnih kamer ne bo zadovoljila. Utemeljitev trgovca: kvaliteta in kakovost vrhunska, kovinsko ohiπje, tipke delujejo brezhibno nataëno, najnovejπi model, optika je najnovejπa tehnika supertankih keramiënih leë, velik zaslon, baterija je vzdræljiva, in...æepna verzija, za hoby slikanja najprimernejπi aparat. Trgovec mi je zagotovil, Ëe ne boste zadovoljni pa ga prinesite nazaj (kupljeno v tujini z doplaëilom za kasko kamere). S slikami narejenimi s tem priporoëenim aparatom sem bil takrat zelo nezadovoljen, (danes, ko sem prebral vse vaπe Ëlanke æe lahko govorim v digitalnem jeziku). Ja veliko πuma, brez kontrastov, veliko zamaknjenih posnetkov. Aparat so mi po treh tednih brez besed na osnovi pregleda slik zamenjali. (Zopet prijazen namig, Ëe ne boste zadovoljni se vrnite po novega ). Kaj je bolje, kompaktna kamera ali DSLR? Enotnega odgovora na to vpraπanje ni. Lahko pa se vpraπamo, katera kamera za kateri naëin fotografiranja. Tu πe enkrat poudarjam. Kompakt za vse, ki si æelijo vπeëne fotografije v druæinskem albumu brez posebnega znanja uporabe kamere. Torej nameri in sproæi, kompaktna kamera poskrbi za vse ostalo. Ko pa boste od fotografije æeleli veë, bo od tu naprej potrebno predvsem mnogo veë fotografskega znanja. DSLR kamera je v naëinu uporabe in delovanja pravi butl naproti kompaktni. Toda DSLR nam omogoëa, da sami mislimo s svojo glavo v fazi fotografiranja in kamero upravljamo. Vemo pa tako iz filmskega kot danes iz digitalnega sveta. V veliki mnoæici fotografov jih je danes le malo, ki sploh potrebujejo kamero za kaj veë, kot druæinsko fotografijo. To nam govori æe danes mnoæica mobitel fotografov.»ez tri tedne se je ponovila zgodba ( stil slik je bil tudi na drugem aparatu z enako zgoraj opisano napako, in z dodatno ugotovitvijo: s tem aparatom se ne da slikati na moënem soncu - LCD zaslon je neviden, aparat pa nima optiënega kukala, ) aparat so mi brez besed zamenjali za novi, tokrat drugi model.»ez tri tedne sem bil tudi s tem aparatom nazaj pri trgovcu, razlog (nejasne, nekontrastne slike, veliko πuma, posnetki napravljeni v naravi - glavni objekti na slikah so bili pretemni). Brez besed so vzeli aparat nazaj in mi ponudili takega iz viπje serije ali pa mali kompakt iz mini razreda. OdloËil sem se na osnovi izkuπenj za tistega z optiënim iskalom in tudi spominsko kartico SD, bi jo le bilo potrebno zavreëi, Ëe bi se odloëil za drugaënega. Kaj me danes moti pri tej kameri, zanië zmogljivost baterije v primerjavai s prejπnjo, naëin polnjenja baterije je neugoden saj jo je potrebno vzeti iz aparata in polniti v posebni enoti, ( oboje prisili lastnika v nakup πe ene aku-baterije in le to vedno imeti s seboj v neposredni bliæini aparat. Zakaj niso na aparatu naredili posebnega æepa za rezevno baterijo). Premalo predprogramiranih scenskih motivov v primerjavi s prvim. Dostop do konektorjev AV und USB je pri novem urejen na prav Ëudnem naëin s pokrovëkom, ki nikakor ne daje zaupanja, da se plastika pokrova ne bo po nekaj odpiranjih odtrgala. Za edini servis pri nas pa tako in tako vsi vemo, da ni poceni. Kako je danes s slikami in mojim mnenjem! Kot sem napisal, posrkal sem vse vaπe Ëlanke in teste.»e bi imel to znanje, ki ste mi ga predstavili Vi na vaπih straneh pred nakupom, bi drugaëe ravnal. Ugotavljam, da sem zaradi mojega neznanja oz. neizkuπenosti, po krivici obsodil nekvaliteto za aparate, ki mi jih je na zaëetku ponudil trgovec. Velik πum in zamaknitev slike, vse se je pojavljaljalo zaradi mojega naëina slikanja.»esa nisem upoπteval (razlog: nezadostno predznanje), aparat sem uporabljal vedno na eni od avtomatik in to v veëini primerov s tele do konca in πe to v notranjih prostorih s skromno svetlobo. To pomeni najslabπi svetlobni pogoji, neupoπtevanje, da se 4 e-fotografija - avgust, september 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

5 Celoten preizkus je objavljen na Kdo bo na koncu bolj zadovoljen s svojimi fotografijami? Lastnik kompaktne ali lastnica DSLR kamere. svetlobna jakost objektiva v najveëjem tele obmoëju zmanjπa do konca, da je zmogljivost fleπa med 2 do max. 3 metre, avtomatika je nastavila ISO na visoko vrednost - veliko zrno, avtomatika je nastavila Ëas ekspozicije na optimalno dolg-moænost stresa. Jaz pa sem æelel oz. fokusiral jasnost slike na razdalji 4 do 5 metrov ali veë. Tudi moje pritoæbe nad slikami v naravi in temnimi glavnimi objeti so neutemeljene. Upoπteval nisem, da aparat meri svetlobo v nekaj toëkah in da je izmeril svetlobo neba in temu primerno nastavil ekspozicijo. Skratka nihπëe ( kdo le bi moral biti tisti nihπëe ) me ni pravoëasno opozoril, da so kompaktne digitalne kamere omejene v smislu zmogljivosti. IstoËasno zahvala trgovcu, da je imel toliko æivcev pri menjavah in istoëasno vpraπanje ali obstaja trgovec v Ljubljani ali Sloveniji, ki bi teëni in maximalno nevedni stranki πtirikrat brez besed zamenjal aparat iz naslova,: Z APARATOM JE NEKAJ NAROBE. Lepo pozdravljeni, moæak, ki je priëel misliti digitalno. Hvala lepa in lep pozdrav Zgornji zapis nam zelo lepo pove, da je treba πe predno za naπe teæave okrivimo kamero, trgovca, uvoznika, serviserja, itd, najprej samega sebe vpraπati ali znamo kamero sploh pravilno uporabljati? Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta Prejπnji 21, 2000 Maribor kompakt mi naredi boljπo sliko Kompakt ali DSLR? Bistvo je, da se s kamero spoznate! Predvsem njene zmoænosti in naëin delovanja. Le tako se reπimo vpraπanj, le kaj je z mojo kamero narobe? Neostrina DSLR kamer S prihodom vse veë DSLR kamer med digitalne fotografe pa prihaja do novih teæav! Po Ëlanku prah na tipalu se je ta velika teæava tudi pri serviserjih umirila. Sedaj je na vrsti neostrina DSLR kamer. Z mojo digitalno SLR kamero je nekaj narobe! PriporoËam, da si za enostavno fotografiranje vaπih izletov, potovanj, druæinskih dogodkov in predvsem za vaπe oko kakovosten vπeëen posnetek v druæinskem foto albumu, izberete kompaktno kamero. Tako sem zapisal zakljuëek poglavja o kamerah na 4.str. Revije e-fotografija πt.18. Takole pa sem zakljuëil na 7.str.: Fotograf, ki pa z DSLR kamero deluje tako kot s kompaktno pa zelo hitro spozna, da so fotografije iz kompaktne kamere boljπe. ZaËne jih motiti, da iz DSLR ni ostrine, globinske ostrine, kontrasta in vπeënih zasiëenih barvnih tonov. Vedite, v datoteki iz zrcalne kamere je vsega v izobilju, samo izkoristiti je treba nastavitve na kameri kot kakovostnejπe tipalo in zapis do te mere, da na koncu fotografija iz DSLR pokaæe viπjo kakovost kot tudi vπeënost. Gremo na nove zapise nezadovoljnih kupcev! Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

6 Celoten preizkus je objavljen na Dobra oprema πe ni zagotovilo za kakovostne fotografije. Danes ni malo novih fotografov, ki si za vstop v fotografijo æe na zaëetku izberejo najboljπo opremo. In veëina njih je s kakovostjo fotografij nezadovoljnih. VeËkrat sem æe sliπal, da je njihov prejπnji kompakt izdelal boljπe fotografije. Vedno pravim, prav imate! Se bo treba z DSLR πe krepko spoznati. 1. Pozdravljeni (pismo namenjeno uvozniku) Na spletni strani vaπega podjetja, ki je zadolæeno za uvoz aparatov sem naπel vaπe ime in ker ste odgovorni za tehniëna vpraπanja se obraëam na vas za pomoë. Sem kupec digitalnega zrcalno refleksnega fotoaparata. Najprej sem natanëno in v celoti prebral vsa navodila, tako priloæena kot tudi ocene, teste in ostale materiale na internetu. Po malo veë kot enomeseëni uporabi smatram, da aparat obvladam dokaj dobro. Zadnjih 20 let se ukvarjam, sicer amatersko, s fotografijo in lahko reëem, da sem daleë od laika na tem podroëju. Z digitalno fotografijo se ukvarjam zadnje tri leta. Pred tem sem imel zmogljive zrcalno-refleksne aparate, od digitalnih pa fotoaparat z 10 x zoom-om. Poleg aparata imam dva objektiva in sicer mm in mm, ki sem ju kupil poleg aparata in stativ, ki ga uporabljam dokaj pogosto. Slednje navajam zato, da bi lahko analizirali vzrok teæav, o katerih prosim za pomoë. Problem namreë je ostrina slik. Nikakor ne morem biti zadovoljen z ostrino, ali pa sem priëakoval preveë. Od takega aparata bi vsekakor priëakoval veë. Glede na to da ima 8 mio-ski senzor mi to ne pomaga, saj slike niso ostre tako, da bi mi resolucija veliko pomagala. Slikal sem z vsemi moænimi resolucijami v JPEG kot tudi v RAW formatu. Prijavil sem se na teëaj da bi ugotovil, ali je posredi moje neznanje ali pa je to limit, ki ga ta fotoaparat zmore. Vas pa prosim za informacijo, ali mi glede tega vpraπanja lahko kaj pomagate, ali ste imeli podobne pripombe od drugih kupcev in ali je mogoëe, da je napaka stvar izdelka kot unikata in ne izdelka kot modela. V primeru, da gre za problem izdelka, kaj naj naredim? Kako bi ugotovili, ali je problem samo pri mojem aparatu, ali pa je to paë sistemska zmogljivost. S spoπtovanjem Pozdravljeni, ali mi lahko kdo odgovori na vpraπanje. Imam novi zrcalno refleksni aparat. Ko sem naredil veë fotografij v slabi svetlobi (v zaprtem prostoru) z uporabo fleπa - sem dobil neostre fotke. In to pri Ëasu 1/60 sek, ki ga nastavi avtomatsko. Pri tem Ëasu bi morale biti slike OK. Najbolj me Ëudi, da je fotka malo neostra tudi v primeru, ko je bil aparat na stojalu. Fleπ je originalen. Hvala za odgovor. Lep pozdrav 3. Spoπtovani Pred kratkim sem kupil vaπ aparat z moænostjo menjave optike. Aparat sem po nekaj dneh odnesel na servis, ker utemeljeno sumim, da je z napako. Toda na hitro so me odpravili z oceno, da je z aparatom vse v najlepπem redu. Poπiljam vam nekaj fotografij posnetih z novim in mojim starim kompaktom. Ostrina slike je na slikah od kompakta oëitno boljπa. Zato sem πe vedno prepriëan, da aparat ni ispraven. Ker mi servis NajveËja teæava fotografiranja z zrcalno refleksno kamero so dolge goriπënice, neprimerno dræanje kamere in predolgi Ëasi osvetlitve. Stresenih posnetkov je v vaπih foto albumih veliko veë kot tistih popolnoma ostrih. Ne krivite æe takoj na zaëetku slabo kakovost objektiva. Spremljajte Ëase zaklopa. S pomoëjo ogleda zajete slike na zaslonu fotograf danes hitro spozna, da tista trditev, kakrπna goriπënica, takπen je πe dovoljen najdaljπi Ëas osvetlitve ne velja. zagotavlja nasprotno, vas kot uvoznika prosim, da pri vaπem pooblaπëenem serviserju intervenirate. V nasprotnem primeru bom aparat z oceno da je neispraven vrnil v trgovino. P.S. Priloæene so fotografije iz kompaktnega in novega aparata. V priëakovanju ugodne reπitve... 6 e-fotografija - avgust, september 2005

7 Celoten preizkus je objavljen na HP R817. Si za popotniπko fotografijo æelite πe veë? Velika veëina fotografov uporablja kompaktne kamere. Verjemite, da jim odliëno sluæijo.»e tudi vam, dobro razmislite ali je pot med uporabnike DSLR kamer, prava. Canon EOS 20D. PovpreËen objektiv in rezultat je nevπeëna fotografija z napakami. Ni vse v tem, da na kameri piπe DSLR. Za kakovost, vπeënost je treba znati tudi izbrati pravi motiv, objektiv, zaslonko in Ëase osvetlitve. Zmotno je miπljenje, da bo za vse poskrbela avtomatika. Kompakt proti DSLR v sliki! V mnogih mojih zapisih ste æe lahko ugotovili, da ima vsaka kamera in razred kamer svoj toëno doloëeni namen. V primerjavi kompaktnih in DSLR kamer æelim πe enkrat poudariti, da se ne zaletite v nakup DSLR kamere, z mislijo, da bo πe boljπa fotografija priπla kar sama od sebe. Verjemite, da je na zaëetku uporabe DSLR kamere, oziroma preskok v DSLR svet bil in je πe tudi danes lahko moëno boleë. O razlikah med kompaktnimi in DSLR kamerami piπem predvsem iz dejstva, da je mnoæiëni pohod v DSLR svet s prihodom Canon EOS 350D in sedaj πe z Nikon D50 in Pentax *istd L, æe marsikaterega fotografa streznil. Ob prvi in nadaljnji uporabi DSLR kamere se mnogi fotografi ne morejo sprijazniti, da je njihov kompakt naredil za njih videno, boljπo fotografijo. Ne zavedajo se, da je treba veëino datotek iz DSLR kamer za viπjo kakovost dodatno obdelati. Da je treba s kamero tudi delovati, torej nastaviti marsikatero nastavitev za viπjo kakovost in predvsem kakovosten zajem motiva. Niti ne»lanek je tekstovno v celoti povzet iz internetne strani Preostale primerjalne fotografije z veë primeri in opisi glede razlik o katerih govori Ëlanek, pa si lahko ogledate na njej. vedo, da so osnovni objektivi moëno povpreëne kakovosti in na sliki poudarijo mnoæico napak. Kar naenkrat se odkriva vinjetiranje (temni robovi na sliki), slabπa ostrina, popaëenje slike in misleë, da je pokvarjen objektiv, ga odnesejo na servis. Zaradi mnoæice novih fotografov v DSLR svetu bo zopet treba spoznavati osnove same tehnike, t.j. foto kamer, objektivov, predvsem pa uporabo Ëasa osvetlitve, zaslonke, obëutljivosti, goriπënih razdalj in na koncu kakovost vseh naprav. Tudi v DSLR velja pravilo, malo denarja malo glasbe! e-fotografija - avgust, september

8 Celoten preizkus je objavljen na Danes je najbolj zanimivo dejstvo, da se na opremo in kakovost gleda kot na vloæen denar. Kako to, da DSLR kamere in veliki objektivi, ki so skupaj mnogo draæji od kompaktnih kamer, ne morejo zagotoviti vrhunske kakovosti. Vsem æelim povedati, da se nam, ko prestopimo DSLR vrata odpre popolnoma nov svet. Lep, prijazen, kakovosten, toda samo v primeru, da se bomo trdo uëili, fotografirali in spoznavali lastne napake. UËimo pa se lahko na dva naëina. Daljπi samostojno, ali hitrejπi na strokovno vodenih foto delavnicah. Predvsem pa sami kmalu spoznamo, da je delovanje v DSLR svetu zelo drago, tako kot vsak drug hobi. Pred leti sem æe zapisal. Vstop v SLR svet je pravi preskok. Tako miselni kot delovni. Z leti prakse pa vsak spozna, da brez teh kamer ne gre veë! Pa ne zaradi kamer, ampak zaradi lastnega znanja in spoznaja, da nam SLR kamera nudi kontroliranje posnetka. Predvsem pa spoznamo, da za dobro fotografijo ni pogoj najboljπa kamera, ampak v veëini primerov samo fotograf, ki za kamero stoji in z njo upravlja! e æelite v DSLR svet? Dobro razmislite preden vstopite v njega. To ni samo enostaven prestop med boljπe kamere. Kot prvo vedite, da sploh ni reëeno, da so boljπe. Tudi tu se je treba vpraπati, zakaj kamero potrebujem!»e za druæinsko, popotniπko in hobi fotografijo za vaπ domaëi foto album, potem bo DSLR kamera æe na zaëetku pokazala svoje zobe in brez dodatne obdelave v programih za obdelavo fotografij ne bo πlo. Na primerih, ki so v nadaljevanju, (veëina na lahko vidite samo prve teæave, ki kaæejo, da je lahko kompaktna kamera za veëino fotografov mnogo primernejπa kot DSLR. Zato se ni Ëuditi, da mnogi novi lastniki DSLR kamer razoëarano gledajo svoje posnetke in se pritoæujejo, kako je njihov kompakt delal boljπe fotografije. Vedite, da je DSLR kamera v prvi vrsti naprednejπa samo zaradi celotnega sistema, ki ga nudi, t.j. mnoæice dodatne opreme in v najveëji meri zaradi kontroliranja samega posnetka, globinske ostrine s pomoëjo zaslonke ter na koncu zaradi moæne hitrosti delovanja. Æe od prvih πtevilk revije in v Ëlankih na portalu vemo, da nam DSLR kamera nudi moëno boljπe procesiranje podatkov in da je zato fotografija v vseh detajlih lahko mnogo kakovostnejπa od tiste iz kompaktne kamere. Toda kako, Ëe pa nam naπe fotografije potrjujejo, da nam kompakt naredi vπeënejπo fotografijo. Bistvo je v pravih nastavitvah na kameri v fazi fotografiranja in nato v nadaljnji obdelavi slike. ele takrat slika iz DSLR oæivi, oziroma pridobi krepko boljπo kakovost in vπeënost zaradi mnoæice podatkov, ki so iz kompaktnih kamer in preraëunavanja podatkov v njih æe izgubljeni. Primerjave pa so prikazane na naslednjih straneh. Sedaj veste. Brez glave ne hodite v DSLR svet! Ne misliti, da æe samo zaradi uporabe DSLR kamere pride do boljπih fotografij. Tu so prvi medsebojni rezultati, Kompakt proti DSLR. Kmalu lahko opazimo, da se v datoteki iz DSLR kamere skriva nekaj veë. Je pa tudi med samimi DSLR kamerami æe opaæena Datoteko iz kompaktne kamere, ki je v osnovi zadovoljivo kakovostna (spodnja diagonala slike) je æe programsko obdelana v fazi procesiranja slike, bomo v nadaljni obdelavi lahko le malo dodatno obdelali. (obdelava je v levem zgornjem diagonalnem delu)»e æelite v pogledu tonskih vrednosti, kontrasta, ostrine, zasiëenosti barv itd. doseëi najveë, s kamero delujte v RAW zapisu. Programi za obdelavo RAW datotek v namiznem raëunalniku vam dajejo πe dodatne moænosti obdelave. Vendar le v primeru, da znate te moænosti obdelav tudi izkoristiti. Obdelava je v levem zgornjem diagonalnem delu. razlika. Nekatere cenejπe nam æe razmiπljajo bolj po kompaktno. Njihov proces obdelave nam æe poskrbi za viπjo vπeënost, vendar s tem kar nekaj izgubimo na moænosti dodatne obdelave posnetka. Vendar se ve! DSLR kamera niæjega razreda mora biti predvsem prijazna uporabniku. VeËina njih si æeli kakovostnih posnetkov takoj! Le zakaj potreba po nadaljni obdelavi? Za preizkus sem izbral tri kamere. Dve kompaktni, kateri preizkuπam tudi za medsebojni preizkus, to sta Canon S2 IS in Sony DSC-H1 in trenutno najbolje prodajano DSLR (in s tem tudi najveëkrat grajano iz pogleda kompakt/dslr), Canon EOS 350D z objektivoma EF mm f/3,5-5,6 IS in EF mm f/4-5,6 IS. 8 e-fotografija - avgust, september 2005

9 Celoten preizkus je objavljen na Moj kompakt posname vπeënejπo fotografijo! Razlike na prikazanih primerih nam æe kaæejo, da z naπo DSLR kamero ni nië narobe. Le datoteko iz nje je treba πe dodatno obdelati. S tem pa æe lahko opazimo prve razlike v zapisu slike med kompaktnimi in DSLR kamerami. Zdaj veste, zakaj je za druæinske fotografije v veëini primerov bolje in predvsem udobneje vzeti kompaktno kamero. Njeni procesi za obdelavo slike poskrbijo, da nam bo slika æe ob prvem pogledu na njo vπeëna. Po drugi strani pa vidimo, koliko kakovosti je πe v zapisu iz DSLR kamere. Kar na prvi pogled izgleda slabπe, ni reëeno, da bo tudi na zadnjem! Vendar pa je potrebno poseëi v digitalno temnico naπ program za obdelavo fotografij. Velika veëina fotografov pa si tega niti ne æeli. Zato vedite, da ni reëeno, da vas bo DSLR zadovoljiv kljub miselnosti, da to pa je le boljπa kamera. Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1, oba brez obdelave (slika iz kamere). Fotografija iz DSLR kamere je mehkejπa. Pri datoteki iz 350D enostavno manjka kontrast in ostrina. Kot da bi gledali fotografije iz dobrega in slabega objektiva. Ni Ëudno, da mnogi niso zadovoljni z DSLR kamero. Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1. Po korekturi slike v raëunalniπkem programu pa se je ostrina iz DSLR kamere le naπla. Klub korekturi so πe vedno ostale tonske vrednosti in ohranile kakovosten zapis. Pri zapisu iz kompaktne kamere pa lahko πe malo popravimo ostrino. A æe na raëun tonskih vrednosti. Zgoraj Canon EOS 350D, spodaj Sony H1, v poveëavi za pregled zapisa. Kakovost zapisa je krepko na strani DSLR kamere.»eprav na zaëetku izgleda drugaëe pa nam razlike æe kaæejo, da z naπo DSLR kamero ni nië narobe. Le datoteko je treba πe dodatno obdelati. Pa je tudi med DSLR kamerami razlika. Tiste iz niæjega razreda v fazi procesiranja delujejo podobno kot kompaktne in æe bolj poseæejo v sliko. e-fotografija - avgust, september

10 VeË o razliki kompakt / DSLR na Canon EOS 350D. Posnetek kot ga naredi kamera. Kje sta ostrina in kontrast? Je s kamero ali objektivom kaj narobe? Sony DSC-H1. Ostro barvito! A izgubljeno kar nekaj tonskih vrednosti. A v druæinski fotografiji velja samo vπeënost slike! Canon S2 IS. Æe med kompaktnimi kamerami je razlika v zapisu. Canon EOS 350D. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala. Poglejte vse tri slike v vrsti. Sedaj se dobro vidi, da s kamero EOS 350D ni nië narobe. Le datoteko iz DSLR kamere je treba πe dodatno obdelati, da slika pridobi na nam æeljeni kakovosti, vπeënosti. Sony DSC-H1. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala. e veë ostrine, πe veëja zasiëenost barv a izgubljajo se tonske vrednosti. Slika ima vse manj vmesnih tonov, s tem pa se izgublja vernost originala. A v druæinski fotografiji iπëemo samo vπeënost slike. Canon S2 IS. Obdelava tonskih vrednosti in ostrine iz zgornjega originala. Pri obeh kompaktnih kamerah se iz originala πe da nekaj pridobiti na kakovosti. Toda to je iz pogleda πe zadovoljivo kakovostnega zapisa najveë kar lahko v korekturi dodamo. Slika iz 350D je zaradi kakovostnega zapisa slike kjub korekturi obdræala stabilen tonski zapis. Vrednost kakovostnejπega zapisa DSLR kamer smo æe spoznali. Torej da se dobiti ostrino kot vπeëne tonske vrednosti, samo datoteko je treba πe obdelati. Sony DSC-H1. Zaradi pomanjkanja podatkov so napake v zapisu lepo vidne. Tudi kontrast zapisa je zelo moëan. V procesu slike takoj pa zajemu motiva, se mnoæica podatkov, katere rabimo pri nadaljni obdelavi izgubi. A seveda le v primeru, Ëe æelimo od fotografije πe veë. Canon S2 IS. Ohranilo se je veë podatkov, vendar je zrnatost slike moëno izraæena. e enkrat veë se opazi, da nam kompaktna kamera æe v fazi procesiranja poskrbi za veëjo vπeënost fotografije. VeËja je ostrina, bolj izraæen je kontrast kot zasiëenost barv. Slika je enostavno vπeënejπa. 10 e-fotografija - avgust, september 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

11 DSLR kamera pa bi lahko dala πe viπjo kakovost, Ëe bi primerjavo opravil s kakovostnejπim objektivom v loëljivosti kot kontrastu. Na internetni stani je primerjava med objektivoma EF mm f/2,8 L in EF mm f/3,5-5,6 IS. Opazna je velika razlika v kakovosti zapisa. Torej verjemite, da z vaπo DSLR kamero ni nië narobe, Ëe ostrine æe ne opazite ob prvem pregledu slike. Le izkoristiti morate njen kakovosten zapis, ki je v datoteki. Obenem pa lahko opazite, da nam tudi kompaktne kamere lahko dobro sluæijo. Zato je pomembno, da se ob nakupu kamere vpraπamo zakaj jo bomo uporabljali in koliko si æelimo kasneje πe poseëi v datoteko. In ne hodite brez glave v DSLR svet, kajti svet kompaktnih kamer zna biti enostavnejπi, prijaznejπi in z dobro kakovostjo æe takoj po pritisku na proæilec. Ko pa spoznate kamere, vas fotografija zasvoji in æelite izkoristiti kakovost v vsej njeni meri, pa le posezite po DSLR kameri. Visoka kakovost, seveda Ëe jo potrebujete, je samo tu! Tako smo spoznali kakπna je osnovna razlika med kompaktnimi in DSLR kamerami v kakovosti zapisa. Predvsem sem æelel pokazati iz praktiënega pogleda, da ni res, da vaπa nova DSLR kamera nima ostrine. Imajo jo in to zelo kakovostno. Le poiskati jo morate! Vstop v DSLR svet ni enostaven in je poln pasti ter za mnoge πe nejasnih teæav. e veë jih bo, saj boste kmalu zaëeli spoznavati teæave objektivov. Æe berem in sliπim, da se nekateri pritoæujejo, da ima njihov kit objektiv slabπo ostrino, temne robove in da ne morejo fotografirati pri taki svetlobi kot njihov kolega. Kasneje pa spoznamo, da ima le ta na svoji kameri objektiv iz mnogo viπje kakovostne stopnice. Na æalost je danes fotografija modni trend in marsikdo kupuje kamero po ceni in miπljenju, da je DSLR tisto najboljπe. Ja, mogoëe je, vendar le Ëe znamo tako kamero uporabiti in Ëe poznamo kakπne so njihove zmoænosti. In v veëini primerov zaradi nepoznavanja tehnike in zmoænosti kamer ter digitalne temnice prihaja do napaënih razlag glede uporabnosti in kakovosti ene ali druge tehnike. V zadnjem Ëasu ni bilo malo zavedenih kupcev foto kamer, ki so si æeleli kompaktno kamero, pa so mislili, da bo z DSLR vse kakovostnejπe, oziroma obratno, da bi æeleli DSLR pa so jih prepriëevali, da je kompakt le boljπi. In to najveëkrat iz pogleda, da kompakt le naredi boljπo fotografijo. Eni in drugi imajo prav, Ëe so kupca prepriëevali z argumenti po vpraπanju, zakaj in kako bo uporabljal svojo kamero? O ostalih teæavah z naπo foto tehniko pa v naslednjih Ëlankih. Opaæam, da se je fotografija z menjavo tehnike vrnila na zaëetek. Spoznavanju njenih osnov! Matjaæ Intihar»lanek je tekstovno v celoti povzet iz internetne strani Preostale primerjalne fotografije z veë primeri in opisi glede razlik o katerih govori Ëlanek, pa si lahko ogledate na njej. Sigma 30mm f/1.4 in Sigma 10-20mm f/4-5,6 Od prvih zrcalno refleksnih fotoaparatov s tipalom, ki je manjπe kot povrπina Leica filma (1,5x - 1,7x faktor, APS velikost) so teæave s πirokim kotom. Stari ultraπirokokotniki, 14mm in 15mm so postali zaradi podaljπanja goriπënice primerljivi z 21 do 24mm, kar marsikomu ni bilo dovolj. Med prvimi je novim potrebam zadovoljila ravno Sigma z ultraπirokokotnikom mm, ki je uporaben tudi na klasiënih fotoaparatih oziroma tistih z normalno velikim tipalom. Kmalu so se pojavili πe drugi, namenjeni le DSLR fotoaparatom s tipalom manjπega formata. Sigma ni Ëakala dolgo in je letos pomladi predstavila πe en ultraπirokokotnik, mm f4-5,6. Je v isti v kategoriji kot Tokina 12-24mm f4, Tamron mm f4,5-5,6 in Canon mm f3,5-4,5. Od vseh πtirih po ceni odstopa le Canon, ostali stanejo okoli 140 tisoëakov. Z 10 milimetri je med najπirπimi, podobno kot æe omenjeni Canonov objektiv. Glede svetlosti je slabπi le πe Tamronov, ki ima zaëetno vrednost 4,5. A po drugi plati je zopet poleg Canona edini, ki ima motorëek za hitro ostrenje, ostali imajo navadne in s tem poëasnejπe ostrenje. Izbira je s tem objektivom postala æe zelo πiroka in tudi dosegljiva marsikateremu amaterskemu fotografu. Sigma je predstavila πe en zanimiv objektiv za tipala velikosti APS, 30mm f1,4. Po kotu je zelo podoben klasiënemu 50mm objektivu, zaslonka pa omogoëa zelo malo globinsko ostrino. Primerno za razliëne namene, tudi portretno fotografijo. Za ostrenje skrbi ultrazvoëni motor, ki svoje delo opravi zelo hitro. Oba objektiva sta namenjena predvsem tistim, ki vedo, kako ju izkoristiti. Zelo πiroki kot je zanimiv predvsem zaradi drugaëne perspektive, a zahteva bolj natanëno kadriranje.po drugi strani pa je 30mm objektiv zanimiv tudi za zaëetnike, saj je svetlobno moëan, poleg tega pa je z danaπnjimi crop kamerami primerljiv klasiënim 50mm objektivom. Aleπ Borlak Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

12 Izdelajmo si fotografije IV. del Julij, avgust je Ëas, ko veëina druæinskih fotografov posname najveë fotografij. Po pogovorih z njimi, izdelovalci fotografij in trgovci s tiskalniki pa je vidno, da je πe vedno velika mnoæica digitalnih fotografov prepriëanih, da bodo njihovi posnetki za vedno varno shranjeni na pomnilni kartici, raëunalniπkem disku ali CD/DVD enoti. V prvih treh delih zapisa z naslovom Izdelajmo si fotografije smo æe ugotovili, da je digitalni zapis neobstojen in da fotografij hranjenih v digitalni obliki æe Ëez nekaj let ne bomo videli veë. S tem pa se bodo izgubili tudi naπi spomini. S prihodom cenejπih digitalnih kamer, se je v letoπnjem letu digitalna fotografija v velikem πtevilu zasidrala tudi med druæinskimi fotografi. Njih ne zanima tehnika in nastavitve na kamerah, niti visoka kakovost zapisa. Æelijo biti samo v stiku s Ëasom, novimi trendi in si na druæinskih dogodkih posneti nekaj 10 fotografij ter si jih na koncu tudi ogledati. Po pogovoru s temi novimi uporabniki digitalne tehnike pa se opazi, da s samim digitalnim zapisom in njegovimi zmoænosti niso seznanjeni. Enostavno mislijo, da so zajete slike na njihovi pomnilni kartici veëne. Ni jih malo, ki so z digitalnim zapisom zelo zadovoljni misleë, da so sedaj prihranili glavni stroπek. Ni veë filma, niti fotografij ni treba veë izdelati na papir, saj so vse fotografije na pomnilni kartici in vedno pripravljene za ogled preko kamere. Vendar te fotografe nihëe ni opozoril, da bodo z digitalno kamero fotografirali mnogo veë in da nakup novih in novih kartic nikakor ni ekonomiëen. e manj pa vedo, da si teh fotografij Ëez Ëas ne bodo mogli veë ogledati. Prav po letoπnjih dopustih in πtevilnih vpraπanjih kako ohraniti fotografije iz kartic sem opazil, koliko je novih uporabnikov digitalnih kamer, ki so povsem nevedni glede digitalnega zapisa in njegovih moænih teæav. Tisti, ki so kupili kamero pri foto trgovcu so bili pri nakupu seznanjeni o moæni izdelavi fotografij. Ni malo teh novih digitalnih fotografov, ki pridejo nazaj v fotolaboratorij in æelijo izdelati fotografije samo od - do doloëene πtevilke posnetka. Na isti kartici pa πe vedno hranijo starejπe zajete fotografije. In seveda, posneli bodo tudi πe nove. Na vpraπanje kaj pa po tem, ko bo kartica polna, nimajo odgovora. Do tega problema πe niso priπli, oziroma pri nakupu so jim pojasnili samo tisto, kar je tudi trgovcu v prid. In seveda, le za kaj bi morali uporabniki kamere vedeti veë? Ko so prej fotografirali na film, je za vse ostalo po fotografiranju poskrbel nekdo drug (fotolaboratorij). Ta enostavna analogna pot, kako do izdelanih fotografij, da se bodo ohranili naπi spomini je za mnoge æe pozabljena. Zato je bilo iz filma res enostavno. Fotograf je posnel film in Ëe si je æelel ogledati fotografije je moral obiskati fotolaboratorij in si na ta naëin zagotovil moæen ogled posnetih fotografij. Foto album je bil tako pripravljen na ogled in s tem so se naπi zajeti spomini preko foto kamere πe za dolgo ohranili. Poznana pa je druga plat, ki je moëno vplivala na koliëino posnetih fotografij. To je stroπek filma in razvijanja fotografij. Danes pa je miselnost druæinskih fotografov drugaëna. Digitalna tehnika nam omogoëa fotografiranje brez stroπkov (po nakupu kamere in pomnilne kartice), s tem pa si fotograf prihrani V dobi hitrega spreminjanja naëina zapisovanja digitalnih datotek, spreminjanja pomnilnih kartic in enot za branje, si ni zamiπljati, da boste iz njih πe kdaj videli fotografije izpred 80 in veë let, Ëe jih ne boste izpisali na papir. Trenutno nam le papir ohrani fotografijo 100 in veë let! vedno nove stroπke (film) in pot (razvijanje). Res je! Toda tudi tu poznamo pasti. Ker se digitalno fotografira veë, nam velika mnoæica posnetih fotografij hitro prinese nepreglednost in zamudno iskanje æelenih slik. Odvisno od naëina hranjenja digitalna zapisa se le ti v nekaj letih uniëijo ali izgubijo v mnoæici datotek. Zaradi miselnosti fotografa, da so vse druæinske fotografije shranjene na digitalnih medijih vedno moæne za ogled preko kamere ali raëunalnika le tam tudi ostanejo. In tako je vse veë druæinskih Ëlanov razoëaranih, saj do videnih fotografij iz πe tako zanimivih druæinskih dogodkov pridejo zelo redko. Fotografije shranjene na pomnilnih enotah je tudi teæko pokazati prijateljem ali znancem. Saj so fotografije tam nekje v latentnem digitalnem zapisu. V letoπnjem letu je bilo æe v treh Ëlankih moëno poudarjen pomen izpisa fotografij na papir. Po letoπnjih poletnih dopustih, ko je æe veëina druæinskih fotografov fotografirala digitalno pa se jih vse veë obraëa nazaj v fotolaboratorij. Te poti je veëina vajena πe iz filma, oziroma fotografije v foto albumu si πe vedno æelijo. Tu pa za njih nastopijo povsem nove teæave. In v tem Ëlanku æelim ponoviti vse tisto, kar vas je æe kar nekaj spoznalo pred letom ali dvema. Teh spoznanj pa mora πe velika veëina novih uporabnikov spoznati. Samo letos je vsaj novih uporabnikov digitalnih kamer, ki morajo Ëez prve teæave πele prestopiti. In sedaj je pravi Ëas, da so opozorjeni na izpis fotografij. 1. Zakaj fotografija na papirju Kje so fotografije? Velika mnoæica fotografij na pomnilni kartici nas zmede v tolikπni meri, da niti ne vemo katera fotografija ima svoj pomen in katere ne potrebujemo. In se v veëini primerov zgodi, da fotografije ostanejo shranjene kar na pomnilni kartici ali na trdem disku raëunalnika. SËasoma se nam kljub brisanju tistih slik za katere mislimo, da v tistem trenutku niso zanimive, pomnilna kartica zapolni. Fotografije shranjene v raëunalniku pa sëasoma izgubijo svoj pomen in na njih kmalu pozabimo. Zasedejo pa nam kar nekaj prostora na trdem disku. In po enem letu ugotovite, da ste sicer fotografirali veliko veë kot vëasih na film, toda fotografij v albumih nimate nië veë, oziroma jih imate lahko πe mnogo manj. Kar pa se dogaja najpogosteje, fotografij se na zaëetku druæenja z digitalno kamero sploh veë ne izdeluje. In tu so glavne teæave, ko fotografi vajeni filma ali pa misleë, da je raëunalnik vsemogoëen preidejo v digitalni svet. Fotograf fotografira, toda fotografij za pokazati prijateljem ni in ni. Le redko Ni malo tistih, ki razmiπljajo, da so fotografije na CD/DVD enotah shranjene za veëno. So tudi taki, ki mislijo, da jim bo pomnilna kartica zadovoljevala potrebe po hranjenju fotografij. Toda oboji se motijo. Vrnimo se k analognemu razmiπljanju, filmu in sliki na papirju. Izkoristite to moænost za hranjenje vaπih spominov tudi v digitalni tehniki. Le na tak naëin si boste Ëez 10 in veë let πe ogledali vaπe fotografirane spomine. 12 e-fotografija - avgust, september 2005

13 kdo od prej film fotografov zna uporabiti lastnost, da bi fotografije pokazal preko TV zaslona ali raëunalnika. Pozablja se, da bi izkoristili moænost izbrati samo najboljπe, jih odnesli izdelati v fotolaboratorij oziroma izkoristili najnovejπo zelo uporabno moænost, prenesli digitalne datoteke preko spleta v fotolaboratorij. Kje so vaπe fotografije? Digitalne prednosti so uporabnikom æe poznane. Tudi novi lastnik digitalne kamere se z njimi hitro spozna. Vse veë je zagovornikov fotografiranja, vse veë je fotografov in vse veë je fotografij. Vendar, Ëe vsi vemo, da se o fotografiji vse veë govori in da je vse veë fotografov, kje so potem vse te ogromne koliëine fotografij? Predvsem na spominskih karticah, trdih diskih v raëunalnikih in CD/DVD-jih. In prav do tu smo æe vsi, ki uporabljamo digitalne kamere spoznali njihove velike prednosti. Na stotine ali celo tisoëe fotografij je shranjenih v digitalni obliki in stroπka razen nakupa opreme πe ni bilo. In pride Ëas, ko spoznamo eno izmed najveëjih slabosti digitalne tehnike. Ni veë posnetih fotografij. Tega dejstva pa se zavemo πele Ëez Ëas, ko je mnogokrat æe prepozno. Marsikdo se je celo vpraπal ob stavku ni veë posnetih fotografij, kako ni, kaj s tem avtor misli! Zaradi laæje razumljivosti pojdimo od zaëetka. Enostavno do fotografije V filmski fotografiji kupimo foto kamero in obvezno tudi film. Brez njegove pomoëi posnetega motiva ne moremo shraniti. Torej nam je film kot medij tisti element, ki nam sluæi za shranjevanje slike. Vendar, ko smo film posneli, fotografij πe nimamo v nam vidni obliki. ele po razvijanju se nam iz latentne (nevidne) slike ustvari vidna in, Ëe smo fotografirali na diapozitivni film so fotografije pripravljene za ogled. V primeru, da smo fotografirali na negativni film pa moramo narediti πe pozitivni prenos slike na foto papir in slika je vidna v pravih tonskih vrednostih in nam poznani obliki. Enostavno ne? Da iz pogleda film fotografa. Za digitalnega pa nekaj zelo zamudnega in za veëino fotografija na papirju nekaj nerazumljivega. Vendar vsi fotografi kateri smo ali πe fotografirate analogno, vemo nekaj kar digitalni fotografi v veëini primerov πe ne poznajo. Naj bo diapozitiv ali fotografija na foto papirju, imamo jo. Prav to dejstvo, imamo jo je nekaj, kar mora veëina digitalnih fotografov πele spoznati. Dvom Zdajle vas kar nekaj bralcev dvomi in ne razume kaj æelim povedati. Imamo fotografijo je lahko zelo raztegljiv pojem. Predvsem pa ali ne fotografiramo z digitalno kamero veë, ali nimamo vse fotografije lepo shranjene v digitalni obliki? Ja, res je. Vendar taka fotografija je samo latentna oblika fotografije, katero moramo πe razviti, da jo vidimo. Zato poskrbijo razni programi, da nam jo prikaæejo na zaslonu. Torej, kaj zdaj? Sliko imamo! Ja imate jo. Vendar se takoj postavi vpraπanje za koliko Ëasa? Gremo naprej, do novih spoznanj. Prva past Fotografiramo z digitalno kamero in posneti motiv se nam pokaæe takoj na TFT zaslonu kamere. Kar je πe bolj zanimivo, posneto fotografijo lahko takoj pokaæemo tudi drugim, πe celo tistim katere smo fotografirali. In ta velika prednost digitalne fotografije je tista tiha past katero spoznamo πele mnogo kasneje. Kasneje ko jo spoznamo, manj fotografij katere smo posneli pred leti ali meseci imamo. In zakaj? S prvim ogledom slike na malem TFT zaslonu zadovoljimo svojo notranjo potrebo po videnem, kaj smo posneli. Sliko smo videli in naπa osnovna zahteva, kot jo poznamo pri filmu, da je treba v fotolaboratorij in izdelati fotografijo ni veë potrebna. In ker smo slike æe videli na malem zaslonu in jih preko njega pokazali tudi drugim, veëina uporabnikov digitalnih kamer datoteke iz spominske kartice samo πe prenese na raëunalnik. Tam si jih fotograf πe enkrat ogleda, mogoëe πe kdaj pokaæe prijateljem in znancem in Ëez teden ali dva na lepo urejene datoteke po direktorijih iz tedna v teden in meseca v mesec poëasi pozablja. In ker se raëunalnik in trdi disk kjer so fotografije shranjene uporablja πe za kaj drugega, kot za shranjevanje in pregled fotografij, poëasi zmanjkuje prostora na trdem disku. Po letu ali dveh se lahko æe zamenja raëunalnik, mogoëe celo preneha delovati trdi disk, ali vsaj na novo naloæimo vse programe. Razni virusi, Ërvi in ostala digitalna nadloga, ter nove in nove vgrajene komponente ter naloæeni vsi mogoëi programi naredijo svoje. Treba je formatirati disk. In tu so prikazane prve moænosti, da se Ëez Ëas zgodi, da ni veë fotografij. Mesece in mesece ali celo leta naπega fotografiranja t.j. datotek (fotografij), ni veë. To se analognemu fotografu skoraj ne more zgoditi. Lahko da fotografije nekam zaloæi, jih posodi v pregled drugemu in na njih pozabi. Toda Ëez Ëas se bodo naπle.»e ne drugaëe, πe vedno ima film. Tudi za njega vemo, da se nam ohrani vsaj 30 let.torej, analogni fotograf fotografijo vedno ima. Druga past Ker pa se izkuπeni raëunalnikar spozna na moæne teæave s trdimi diski, virusi in na koncu nenadejanemu formatiranju diska, si datoteke s fotografijami lepo prepiπe na CD/DVD-je. Redoljubnih fotografov, ki bi to redno in predvsem naërtno poëeli pa je zelo, zelo malo. Zato se datoteke zapisujejo vsevprek, na veë enot in tako se sled za njimi poëasi izgublja. e teæe je imeti urejen arhiv, Ëe fotografiramo veliko. Nenazadnje pa po nekaj letih hranjenja datotek na CD/DVDjih nië kaj veselo ugotovimo, da naπ novi Ëitalec ne bere starejπih æe zapisanih. Osebno imam s CD-ji precej izkuπenj, saj æe 12 let zapisujem vse raëunalniπko pripravljene revije z vsemi fotografijami na CD-je in zadnjih nekaj let na DVDje. Pred 12 leti zapisane CD-je z 2X-no hitrostjo bere samo moj najstarejπi Ëitalec kupljen pred πestimi leti. Noben novi raëunalnik z novim sistemom Mac ali Windows in hitrimi Ëitalci mi ne omogoëa branja datotek iz starejπi CD-jev. Nekaj CD-jev celo obuditi veë ne morem. MogoËe je kriv slab izdelek, saj pri nakupu ne moremo vedeti kako dolgo naj bi nam CD omogoëal trajnost zapisa. Lahko se vpraπamo πe drugaëe. e veste, kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete. Æe te so med seboj pomeπane, kaj πele, da bi na njih naπli vse podatke. Vpraπanje je, Ëe diskete sploh πe hranite, oziroma ima πe vaπ novi raëunalnik sploh πe disketni pogon. Apple raëunalniki jih æe nekaj let nimajo veë. Tudi CD e-fotografija - avgust, september

14 pogoni se vse bolj umikajo DVD pogonom. Res, da berejo tudi CD-je, vendar so s starejπimi æe veliki problemi. Torej, poëasi spoznavate, da je digitalni zapis moëno vpraπljiv iz pogleda trajnosti. V nasprotnem primeru pa imamo lahko πe vedno doma kje na steni ali v foto albumih fotografije naπih prababic ali pradedkov izpred 80 let in veë. Si sploh lahko zamiπljate, da boste v Ëasu hitrega napredka in vse hitrejπega menjavanja tehnologij Ëez 10 let πe uporabljali trdi disk, CD ali DVD? Kje so moji spomini? Zato je naslov Ëlanka izdelajmo si fotografije povsem na mestu. Fotografija na papirju bo obstala mnogo dlje, kot na digitalnem mediju. In tu je sedaj naslednje vpraπanje. Kako do fotografije na papirju? Vsi iz analogne fotografije zelo dobro poznamo fotolaboratorije. RaËunalniπki digitalni fotografi pa tiskalnike. In reπitev za ohranitev vaπih fotografij in predvsem spominov je tu. Zakaj spominov? Verjamem, da se marsikateri mlajπi fotograf te besede spominov spominov πe niti ne zaveda. Veselo fotografira vse dogodke, æivljenje okoli njega se vrti 100 na uro okoli njega in niti ne pomisli ne, oziroma niti ne ve, da Ëez toliko in toliko let za njim pridejo spomini. In spomini za nekdaj doæivetim so πe toliko slajπi, Ëe jih lahko tudi vizualno pokaæemo. Vendar kar nismo spravili na papir, ne bo nikoli πe kaj veë kot samo spomini. Ne bo veë videno, nikomur pokazano, bo samo nekaj Ëesar se spominjamo. Je to dovolj? Za mlajπe fotografe ali tiste, ki so πele vstopili v foto digitalni svet mogoëe da. Toda zamislite si, da nimate fotografij iz vaπe mature, poroke, prvih dni vaπih otrok in πe in πe spominov tako iz otroπtva kot kasneje. Vsaj do danes za tiste, ki so fotografirali na film kaj takega ni mogoëe. Preko slik na papirju se nam ohranjajo spomini tudi vizualno in predvsem imamo jih. Za fotografije shranjene v digitalni obliki pa se ne zanaπati, da bodo dolgoroëno varno shranjene. Morali boste imeti veliko sreëo, oziroma stalno prepisovati vse vaπe datoteke na nove medije, da bodo zanamci πe videli kako je nekdaj bilo. In Ëe πe danes lahko na papirju vidimo slike tistih sorodnikov, katerih niti videli nismo v svojem æivljenju, vedite, da se niti samega sebe Ëez nekaj let ne boste videli, Ëe slike iz danaπnjih dni ne spravite na papir. Moj zelo enostaven predlog je. Iz vaπih zabav, rojstnih dni, praznovanj, piknikov, druæenj s prijatelji, izletov, potovanj, seveda vaπe poroke in prihodnjih let, od rojstva otrok in njihovega odraπëanja, si IZDELAJTE FOTOGRAFIJE. Seveda ni potrebno izdelati vseh. Preglejte vse posnete, izberite najboljπe, dajte jih izdelati na foto papir v fotolaboratoriju ali jih izdelajte na domaëem tiskalniku. Tako bodo vaπi spomini ostali obstojni in v vsakem trenutku videni. SrËno upam, da si boste ta nasvet ohranili, zapomnili in ga zaëeli uporabljati æe danes. V nasprotnem primeru se zavedajte, da Ëez 10, 20 let vaπih spominov, razen shranjenih v vas samih, ne bo veë. 2. LoËljivost digitalnega zapisa Potrebno πtevilo toëk PovpreËno Ëloveπko oko razloëi zapis 10 linij/toëk na mm. Ker nam digitalne kamere prikazujejo πtevilo toëk na enoto palec/inë, je potrebno povzeti to mersko enoto. En palec je 2,54cm. Torej potrebujemo vsaj 254 toëk na en palec oziroma 2,54cm, da ob pogledu na sliko ne bomo opazili toëk ampak lep zvezni zapis. V veëini primerov se uporabi 300 toëk za πe malo rezerve. Tudi fotolaboratorijske osvetljevalne enote v veëini primerov zapisujejo toëke preko svetlobe v loëljivosti 300 toëk na enoto palec. S starejπo digitalno kamero, ki ima samo dva milijonsko tipalo (1600 x 1200 toëk) lahko naredimo poveëavo za tehniëno brezhibno zapisano fotografijo v velikosti 5,3 x 4 palca (13,5 x 10,3cm). Zahtevni gledalci slik najbræ z digitalno kamero s samo dvema milijonoma toëk ne boste poveëevali slike na velikost 13 x 18cm. Manj zahtevnim, pa bodo tudi starejπe kamere s tako skromnim tipalom najbræ povsem zadoπëale. O tem se morate v foto laboratoriju prepriëati sami. V veëini njih vam bodo z veseljem opravili preizkus.»e pa imate kamero s tremi milijoni toëk (2048 x 1536 toëk) nam datoteka æe zadostuje za poveëavo v zapisu 300ppi (toëk na palec) do velikosti 17,3 x 13cm. Torej nam digitalna kamera s tremi milijoni toëk æe zadostuje za æeleno poveëavo veëjega formata. V nekaterih foto laboratorijih vam lahko izdelajo tudi poln format 17,3 x 13cm, skoraj brez vsake porezave posnetka (papir je πirine 12,7cm, zato vam naredijo fotografijo velikosti 12,7x17cm). S temi izraëuni smo priπli do zakljuëka, da nam kamera s samo tremi milijoni toëk popolnoma zadostuje za novi format 12,7x17cm.»e pa imamo kamero s πtirimi, petimi in veë milijoni toëk, pa lahko naredimo πe dodatni izrez slike, brez izgube na kakovosti zapisa. Vsi, ki ste brali Ëlanke od prve revije naprej, oziroma, ki ste æe spoznali digitalno tehniko veste, da so toëke pomembne samo za velikost zapisa. O tonski kakovosti slike govorijo druge lastnosti, katere smo kar nekaj revij vztrajno ponavljali (pa tudi v tej si razlike lahko pogledate v Ëlanku Kompakt proti DSLR ). Teorija v fotografiji, oziroma bolje reëeno pri pogledu na fotografijo e danes lahko na papirju vidimo slike tistih sorodnikov, katerih niti videli nismo v svojem æivljenju. Vedite, da se niti samega sebe Ëez nekaj let ne boste videli, Ëe slike iz danaπnjih digitalnih datotek ne spravite na papir. in njeni vπeënosti na gledalca pa nima veliko zraven. tevilke nam povedo vse o tehniëni kakovosti. VπeËnost slike za posameznega gledalca pa je povsem drug pojem. VeËji format fotografije Prav veëji format fotografije je æe eden izmed elementov, ki nam govori, da je slika boljπa, bolj vπeëna. Na njej vidimo veë detajlov in osebe na sliki so veëje. S tem pa nam znane objekte na fotografiji laæe in hitreje dojemamo. Pozitivno je æe to, Ëe si fotografije izpiπete!»e pa to naredite v veëjem formatu pa bo zadovoljstvo πe toliko boljπe. VeËina danaπnjih uporabnikov in kupcev digitalnih kamer je klasiënih fotografij vajeno. Oziroma raëunalnika za pregled slik niti ne uporabljajo. In ker vam æe veëina foto laboratorijev ponuja moænost dobre cene za veëji format, vam toplo priporoëam, da si nekaj fotografij daste izdelati v veëjem formatu. Æe v foto laboratoriju boste ob pogledu na vaπe veëje fotografije opazili zadovoljstvo. Tudi vaπi prijatelji katerim boste pokazali fotografije jih bodo z veëjim zanimanjem ogledovali.»as, da se odloëite za boljπo, veëjo fotografijo je æe tu. Laboratoriji pa imajo to ponudbo æe nekaj let v ponudbi, le da je bila zaradi krepko viπje cene neopaæena. A danes je tudi s cenami krepko drugaëe. 3. Formati digitalnih kamer Ko si fotograf zaæeli fotografije iz digitalne kamere nastopijo prve teæave. Ker je vsako leto veë novih uporabnikov digitalnih kamer je treba πe ponoviti, da je digitalno lahko tudi drugaëe kot analogno. Oziroma, film nam je nudil svoj standard. Format posnetka je bil πirina 36mm x viπina 24mm. S tem smo tudi dobili stranice v razmerju 3:2 in klasiëni format fotografije 10,2 x 15cm. Digitalna fotografija pa nam zaradi povezanosti z raëunalniπko tehnologijo in zasloni prinaπa πe eno razmerje. To je 4:3. In kar je za velikost stranic zaslona dobro, ni veë dobro za fotografa vajenega klasiënih formatov. Iz razmerja 4:3 nikakor ne moremo dobiti v celoti fotografije 10,2x15cm, Ëe ne æelimo, da je del posnetega motiva odrezan. Digitalne SLR kamere nam nudijo tipala razmerja 3:2 (razen Olympus E-1, E-300, 4:3). Digitalne kompaktne kamere pa imajo vse razmerje stranic tipala 4:3 (pri nekaterih lahko v nastavitvah loëljivosti nastavimo razmerje 3:2). In ker druæinski fotografi, kateri v veëini izdelujejo fotografije æelijo klasiëni format, nastanejo nerazumljive teæave in s tem povezana vpraπanja. Prvo je, Zakaj ste mi odrezali fotografijo? Treba pa je vedeti, da so ta problem zakuhali proizvajalci tipal. In ker je teh teæav vse veë, predvsem pa pritoæb fotografov samih, zakaj jim le v fotolaboratoriju reæejo fotografije ali pa samo na dveh koncih izdelajo bel rob, je najbolje, da se æe v fazi fotografiranja zavedate za te teæave. e najbolje pa je, da æe takoj veste, da Ëe æelite iz digitalne kompaktne kamere polno sliko, boste dobili samo velikost 10,2 x 13,6cm. To pa je danes za veëino æe premajhen format. V zadnjem Ëasu se vse bolj uveljavlja format, ki vam ga v fotolaboratoriju lahko naredijo iz role papirja πirine 12,7cm. Æe v 12. πtevilki revije smo spoznali, da je lahko format slike iz kamer (4:3) 12,7 x 17cm, oziroma njegov digitalni pribliæek (3:2) 12,7 x 19cm, vπeënejπi. e veste, kje so datoteke, ki ste jih shranjevali na diskete, CD/DVD-je. Æe te so med seboj pomeπane, kaj πele, da bi na njih naπli vse podatke. Zaradi mnoæice podatkov v digitalni obliki se dogodkov in fotografij izpred let niti ne spomnite veë. Pravilno arhiviranje dogitalnih datotek bo tema naslednjih πtevilk. 14 e-fotografija - avgust, september 2005 Ta fotografija mladih kuharskih pripravnikov iz Kanarskih otokov, bo v reviji na papirju obstala mnogo dlje, kot na digitalnem mediju. Ob poπiljanju fotografije preko elektronske poπte sem jim svetoval, naj si fotografijo izdelajo na papir. V digitalnem zapisu je Ëez 10 let, ko jim bo πe bolj zanimiva, ne bo veë moë najti.

15 Tako si lahko tudi iz kompaktne kamere (4:3) damo izdelati veëje fotografije v velikosti 12,7 x 17cm, ki nas bodo po velikosti zadovoljile. In kar je najpomembneje vse kar bomo fotografirali bo tudi na fotografiji. 4. Formati fotografij V fotolaboratoriju Æelite fotografije iz vaπe spomiske kartice? Ja! Vam izdelamo vse? Ja! Kakπen format æelite? Ja klasiënega! 10 X 15? Ja! In smo tam, kjer ni muh! Smo dejali vëasih. Izgleda vse lepo, nië nas ne more presenetiti, vendar v digitalni fotografiji past in slaba volja prideta naslednji dan. Tukaj so vaπe fotografije. Æelite πe kaj? Ja πe album bi prosil! Zadovoljna stranka plaëa in gre. In pride ta veseli dan, ko stranka ugotovi da tu nekaj ne πtima. In ogenj, ki se je zanetil doma je zaradi naglice prihoda v labolatorij samo πe bolj vzplamtel. Vi ste mi pa slike porezali! Film (pa vse je bilo tako lepo enostavno) Da se vrnemo malo na film. Redka, zelo redka stranka si je ogledala film in ugotovila, da so ji zaradi maske na stroju odrezali nekaj mm slike, ki je na filmu sicer zajeta. In se ni nobena stranka pritoæevala. e celo naprednejπi amaterji z refleksnimi kamerami, se niso zavedali, zakaj imajo samo profesionalne kamere 100% pogled skozi iskalo. Ja æe takoj v iskalu so vam odrezali 4 do 7 odstotkov motiva, ki je na filmu sicer bil. Ker ga niste videli skozi iskalo se niste obremenjevali, da je izdelana slika manjπa od tiste na filmu. V analogni dobi so si proizvajalci znali podati roke. Digitalno (nikdar veë ne bo tako, lahko) V kompaktnih digitalnih kamerah pa so spremenili razmerje med πirino in viπino slike.»e ima film razmerje stranic 3 : 2 in smo iz njega skoraj do mm natanëno dobili sliko velikosti 10,2 X 15cm, pa je iz razmerja tipala 4 : 3 drugaëe. Ker imajo raëunalniπki zasloni tako razmerje in so digitalci sprva bili najbolj uporabljani prav za predstavitev slik na njih, je πe nekako razumljivo zakaj tako. Toda vse veë je razliënih moænosti, kako videti fotografijo in s tem tudi razliënih formatov prikaza. Na veëjih plazma televizijah z razmerjem 16 : 9, imamo pri digitalni sliki na obeh straneh velik bel rob. In kako je to pri sedaj nam vsem dobro poznani fotografiji na papirju? Na zaslonu digitalne kamere ali raëunalniπkem zaslonu vidimo sliko v vsej njeni velikosti. Ko pa sliko æelimo izdelati v fotolaboratoriju nastanejo teæave.»e æelimo ohraniti viπino, kot nam jo ponujajo albumi, je sedaj slika lahko velika samo 10,2 X Polna fotografija je velikosti 10,2 x15cm. Torej format kot smo ga poznali iz filma, oziroma danes iz veëine DSLR kamer. Razmerje stranic je 3:2. V rdeëem okvirju pa je slika v velikosti 10,2 x 13,6cm. Ta format slike vam danes naredijo iz digitalnih kompaktnih kamer, da vam ne poreæejo zgoraj in spodaj po pol cm slike. Slika je v razmerju 4:3. Na naslednji strani pa je ista fotografija poveëana na format 12,7 x 19cm. VeËji format nam da obëutek πe vπeënejπe fotografije. Izkoristite ga! 13,6cm. Oziroma, Ëe nam naredijo nam znano velikost, 10,2 X 15cm, so nam na sliki zgornji in spodnji rob odrezali, kar pa lahko pripelje jezno stranko nazaj. Saj ona na zaslonu vidi πe nekaj veë. In kaj sedaj? VeËina fotolaborantov na ta problem æe opozori stranko ob naroëilu. Toda naπe glave so zadnjih 10 let delovale na velikost slike 10,2 X 15cm. In zelo teæko je stranki na enostaven in hiter naëin razumeti zakaj sedaj drugaëe. VeËina jih πe vedno æeli 10,2 X 15cm in nië porezano. Seveda, na to velikost so πe vedno prirejeni tako albumi kot okvirji. Zato lahko stranke izbirajo med 10,2 X 15 porezano ali 10,2 X 15 z belim robom. Vendar teæava ostaja. Nekdo ne æeli belega robu in tudi ne porezane fotografije. Zato vam ponujajo tudi drugaëne velikosti slik, ki pa so za vajenega 10,2 X 15cm neprimerne. Velikost slike 11 X 15, kot nam jo lahko ponudijo nekateri laboratoriji je odliëna reπitev. Vendar 11cm viπine ne gre v klasiëne manjπe foto albume. Moænost je tudi v velikosti 10,2 X 14, ki je πe najboljπi kompromis, vendar so tudi tu stranke lahko precej negativno nastrojene. e slabπe je, Ëe stranka dobi πe dodatnih 4mm manj. Torej popoln 4 : 3 format in velikost slike 10,2 X 13,6cm. Olajπanje. NiË ni odrezano. Pa se mnogi motite. Sam sem doæivel zanimivo izkuπnjo med obiskom fotolaboratorija. Jezna stranka, ki je prej izdelovala slike iz filma in bila vajena fotografij 10,2 x 15cm je priπla nazaj v laboratorij. Prejπnji dan, je po besedah prodajalke stranka pregledala vse slike in vesela odπla s preko 200 fotografijami. Velikost slike 10,2 X 13,6cm, ni bila ob prvem stiku moteëa. Tudi na velikem plakatu v poslovalnici je lepo objavljeno, zakaj ta nova velikost slike iz digitalnega zapisa. Toda kot vedno ima vsaka stranka svoje razmiπljanje in tudi svoj prav. In jezno pride nazaj. Fotografije, ki ste mi jih naredili vëeraj so velikosti samo 10,2 X 13,6cm. Cel centimeter in pol so manjπe od tistih, ki ste mi jih izdelovali do sedaj. Vi pa æe ne boste na meni sluæili! HoËem fotografije velikosti 10 X 15cm. Stranka je enostavno mislila, da je manjπi format zato, da laborant prihrani na materialu! Sto ljudi, sto Ëudi. Zato si æelim, da bi izbrane formate za digitalne datoteke na pravi naëin tudi razumeli. Mislim, da si tako stranke kot izdelovalci æelite Ëistega vina. 5. Fotolaboratoriji Ta prava fotografija Kupec digitalne kamere kmalu postane tudi ujetnik nove tehnologije. Nove in nove moænosti nam prinesejo tudi teæave, ki si jih na zaëetku niti ne predstavljamo. Moænost brezplaënega filma prinese neverjetno πtevilo posnetkov.»e smo na film posneli ob zanimivem dogodku samo pet, deset fotografij, jih na digitalca posnamemo vse do zapolnitve kartice. Ker pa æe vemo, da je treba pri danaπnjih kamerah, ki ponujajo minimalno 5M toëk dokupiti vsaj 256 MB kartico, je posnetkov zares veliko. Veselje ob pregledu le-teh na TFT zaslonu je veliko. Toda kaj sedaj.»e imate raëunalnik, je situacija enostavna. Podatke prenesete na disk in sledi naslednje veselje ob pregledu fotografij. Od tu naprej pa veselje poëasi izgine. Ne morete z vsakim ob vsakem Ëasu deliti svoje dobre fotografije, Ëe so na trdem disku raëunalnika. Tudi Ëe imate tiskalnik, vas veselje hitro mine. Foto tiskalniπki papir in predvsem barve so πe vedno pregreπno drage, da se veselje po tiskanju hitro umiri.»e ne prej pa ob nakupu novih kartuπ. In tako naπe kakovostne fotografije, katerih πtevilo kmalu doseæe moænost celoveëernega predvajanja, ostanejo v bitkih in bajtkih na trdem disku in se poëasi izgubijo v vseh mogoëih datotekah. Ni malo fotografov, ki tako nikoli veë ne vidijo svojih fotografij s πe tako zanimivih dogodkov. Iz lastnih izkuπenj lahko e-fotografija - avgust, september

16 Polna slika je velikosti 12,7 x 19cm, kot nam jo naredijo iz kamer formata tipala 3:2.»rna obroba kaæe velikost slike 12,7 x 17cm, kot nam jo naredijo iz kompaktnih kamer 4:3 formata. Oranæno in rdeëe pa je prikazan format, kot je na prejπnji strani. Danaπnja ponudba formatov fotografij v fotolaboratorijih je zelo πiroka. VeËji format je vπeënejπi in laæe si ogledamo fotografijo. Tudi albumi obstajajo za ta æe dolgo klasiëni format, ki se je zaëel v zadnjem Ëasu med naroëniki fotografij preko spleta moëno πiriti. Za kakovostno izdelavo veëjega formata 12,7 x 17cm vam zadostuje æe 3M toëk. povem, da je mnogo slikovnega gradiva zaloæenega nekje na disku ali na CD-jih. Niti z druæino, niti s prijatelji si jih πe nismo ogledali. Kaj nam je torej prinesla digitalna kamera? tudi v digitalni tehniki, tako da do dobre fotografije ni teæko priti. Izbira fotolaboratorija»e ste s svojim laboratorijem, kjer vam izdelajo kakovostjo, ki vam ustrezata. Tudi laborant sam lahko kmalu spozna vaπe zahteve in obojestransko zadovoljstvo je tu. Nikoli pa ne preizkuπajte fotolaboratorijev na dobrodoπla. Na tak naëin boste veliko laæje spoznali kakovost in æeljo laboranta, da ostanete njegova stranka. Verjemite mi, da takih pogledov na izbiro laboratorija ni malo. Fotografi so se za Ogromno posnetkov, ki pa jih skoraj nikoli veë ne fotografije s filma, zadovoljni, boste zadovoljni naëin, kakrπnega uporabljajo nekateri kakovost in prijaznost pripravljeni peljati tudi sto vidimo, Ëe ne stopimo do svojega fotolaboratorija. Nove moænosti Vse veë je kupcev digitalnih kamer, ki vedo, da ne potrebujejo niti raëunalnika niti tiskalnika za fotografijo na papirju, kakrπno so poznali do sedaj. Pri foto trgovcu kupijo digitalno kamero in ta jim na pravi naëin razloæi, da bodo lahko πe vedno pri njem izdelali fotografije. Seveda ne vseh 500, kolikor so jih z digitalno kamero posneli na dopustu. Ampak samo najboljπe, ki jih bodo doma izbrali. Fotograf se bo lahko v fotolaboratoriju odloëil πe za izrez, poveëavo, tonsko korekturo in druge moænosti, ki jih omogoëa digitalna obdelava slike. tudi pri izdelavi slik iz digitalnih datotek. VeËina laboratorijev æe ima moænost osvetljevanja digitalnih zapisov in vam tudi na teh strojih izdelajo fotografije. Torej vam æe sedaj vaπ film sprva digitalizirajo in πele nato naredijo sliko, ki pa je æe pretvorjena v toëke (piksle). Torej vam bodo lahko tudi z vaπih digitalnih datotek enako kakovostno izdelali za vas dobre fotografije. Za vas. In to je zelo pomembno; seveda ne v smislu, da vam iz slabe ali premajhne datoteke naredijo vrhunsko sliko. Poudarek dajem na tonsko korekturo. MogoËe so vam vπeë bolj kontrastne slike, spet drugim slike bolj zasiëenih barv, tretji si æeli mehko risbo. Spoznali smo æe, da je videnje preizkuπevalci v revijah. Z istimi datotekami obiπëejo veë laboratorijev in jim dajo fotografije v izdelavo. Se je æe zgodilo, da ravno tisti dan serviser πe ni odpravil napake, da je manj izkuπen operater, ki se πele uëi, za kosilo zamenjal izkuπenega ali pa da preizkuπevalec enostavno prisili laboranta v Ëim hitrejπo izdelavo. Na ta naëin najboljπega nikoli ne boste naπli. Zavajanja bralcev in uporabnikov laboratorijev na tak naëin je veliko. Piπejo o prahu, tonskih nepravilnostih, neprijaznosti usluæbenca, slabih fotografijah. Æe Ëez uro so lahko rezultati drugaëni. Dajte izdelati fotografijo iz iste datoteke v nekaj urnem presledku.»etudi boste opozorili, da æelite enako kilometrov, Ëe imajo za izdelavo veëjo koliëino fotografij ali poveëav. V to sem se æe veëkrat prepriëal sam in tudi po pripovedovanju tako fotografov kot nekaterih dobrih laborantov. Nekaj jih je, ki jim ni mar, kaj stranka misli o njihovem delu. V danaπnjem Ëasu velike konkurence in boju za stranke se nekateri tega dejstva æe moëno zavedajo.»e ste samo malo zaslutili, da vas prodajalec odganja od misli po nakupu digitalnega ali vam priporoëa, da πe vedno raje uporabljajte film, vam povem, da se tudi pri izdelavi poskusnih fotografij ne bo potrudil. Takega ponudnika opreme in izdelovalca fotografij zamenjajte. V tem primeru In teh ni malo. V mnogih digitalnih kakovosti povsem subjektivno mnenje vsakega sliko, je ne boste dobili. Deset voltov manjπa pa lahko naredimo tudi napako. Morda vam fotolaboratorijih æe dobro obvladajo tehniko goljufanja s programi za obdelavo slike. Zato tudi kakπna montaæa, dodajanje okvirov, slik v sliko itd. ni noben problem. Predvsem pa nam æe v nekaterih laboratorijih ponujajo posebne naprave Image Box, v katero prenesemo naπe datoteke, izberemo æelene fotografije, opravimo izrez, korekture, okvirje, format in samo izbrane fotografije poπljemo v razvijanje. Fotografija na foto papirju Ne obremenjujte se z mislijo, kako boste dobili sliko iz digitalne kamere. Svoje misli usmerite na pravo izbiro foto digitalne kamere za svoj namen, dobro preberite navodila in kamero dobro preizkusite. Za izdelavo fotografij vam bodo poskrbeli v fotolaboratorijih. Predvsem kupci, ki so do sedaj uporabljali film, bodo dobre stranke πe naprej. Ponudba je velika, kakovostno opremo imajo skoraj povsod, znanje in izkuπnje imajo æe gledalca posebej. In Ëe s sliko niste zadovoljni, se ne pustite prepriëati, da je dobra. Za vas ni in pika. Ponovijo naj vam jo tako, kot vi æelite. Seveda morate biti tudi vi objektivni. Teækih strank se zna trgovec hitro znebiti.»e pa imata oba kanëek smisla do kakovosti, vam bo doloëene fotografije z veseljem ponovil po vaπih zahtevah in æeljah. In vedno velja, da dober glas seæe v deveto vas. Prav v primeru laboratorijev in osvetljevanja digitalnih datotek je to preverjena izkuπnja. V skoraj vseh laboratorijih je tehnologija izpisa slike enako kakovostna. Laboratorijski stroji so tako dobri, da Ëe laborant zna ravnati z njimi, veëjih razlik v kakovosti slike med njimi ni. Teæave nastanejo vedno pri ljudeh.»e niso pri stvari in z mislijo, da vas morajo zadovoljiti z dobro izdelano fotografijo, jim πe taka tehnika nië ne pomaga. Ker pa je ponudnikov veliko, imate tudi vi veë moænosti izbrati si fotolaboratorij s ponudbo in napetost na stroju, temperatura kemikalij, druga rola papirja in enakega rezultata ni veë. Preizkus lahko poteka na veliko bolj prijazen, enostavnejπi in predvsem pravi naëin. Vstopite v svoj fotolaboratorij, pokaæite zanimanje za digitalno kamero in Ëe vam jo na pravi naëin predstavijo in jo tudi æelite kupiti, jih enostavno prosite za preizkus kakovosti tako kamere kot izdelane slike. Dve muhi na en mah. Spoznali boste kakovost kamere in πe trgovec se bo zelo potrudil, da bodo posnete fotografije Ëim boljπe. Saj vam v prvi vrsti æeli prodati kamero. Pogovorite se πe o ceni digitalnih fotografij, Ëe jih boste nosili k njim v laboratorij. Pozanimajte se, ali vam brezplaëno ponovijo fotografije, s katerimi niste zadovoljni, in ali vam lahko fotografije popravljajo in obdelujejo z raëunalniπkimi programi ter kako in kam vam shranijo vaπe datoteke. Moænost zapisa vaπih datotek iz pomnilniπkih kartic na CD je zelo trgovec æeli na pravi naëin razloæiti, da za vaπ naëin fotografiranja digitalna kamera πe ni primerna, vi pa silite v njen nakup. Tudi to je moæno. Ni vse za vse. Se najdejo primeri, ko z digitalnimi fotografijami stranka ni zadovoljna. Je paë vajena filma in bo pri njem πe nekaj Ëasa tudi ostala. In Ëe v tem primeru kupite digitalno kamero v naslednji foto trgovini, boste πe nekaj Ëasa razoëarani nad slabim nakupom. Najboljπi fotolaboratoriji To so? Vsi! Kot sem æe omenil, tehnologijo imajo, najpomembnejπi je odnos do stranke, kakovost izdelanih fotografij in za nekatere tudi cena. Ljudje smo razliëni. Za nekoga je najboljπi tisti fotolaborant, ki je najcenejπi. Tudi to je moæno. Kakovost je lahko vrhunska, le fotografij v veëini primerov ne dobimo v eni uri, ampak naslednji dan. Pa to za mnoge fotografe ni pomembno.»e ima nekdo visoko ceno, πe ni nujno, da sta tudi 16 e-fotografija - avgust, september 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

17 kakovost in usluga vrhunski. Ima pa najbræ veliko dela in najbræ je veliko strank zadovoljnih z njim. So zopet fotolaboratoriji, ki za stranko naredijo skoraj vse. Ni reëeno, da je kakovost vrhunska, toda stranka od njih vedno odide zadovoljna in to vedno πteje. PriporoËam, da preizkusite fotolaboratorij in zahtevate kakovost, kakrπno æelite. O prijaznosti usluæbencev pa ne gre govoriti.»e je ni, imajo lahko πe tako tehniko in kakovost, tja ne boste stopili. Mnenj in æelja je mnogo. Od kakovosti, cene, hitrosti izdelave, prijaznosti itd. Zato najboljπega nikoli ne moremo izbrati, lahko pa izberete labolatorij, ki je vam najprijaznejπi in s tem tudi najboljπi. 6. Fotografija preko interneta Poπiljanje fotografij v izdelavo - preko spleta! Prihraniti si Ëas in stroπke je moænost, ki nam jo ponuja svetovni splet internet. Slovenija (zaradi programa, ki ga je naredil posameznik in ne zaradi internetne povezave) je bila med prvimi dræavami, kjer smo imeli moænost uporabiti to ponudbo. Njena prednost je v tem, da po izbiri in obdelavi fotografij ni treba v fotolaboratorij in nato πe enkrat po fotografije, ampak vse to opravite kar preko domaëega raëunalnika in interneta. Seveda pa nam zaenkrat ta moænost ponuja πe omejitve. Kot prvo, potrebujemo raëunalnik in internetno povezavo. In prav to zadnje, internetna povezava, je zaenkrat πe tista cokla, ki veëini πe ne omogoëa izkoristiti tega prijaznega naëina naroëanja fotografij. Teæava je predvsem v tem, da za poπiljanje slikovnih datotek, kjer imamo hitro nekaj MB (megabajtov) podatkov, potrebujemo hitro linijo in predvsem poceni prenos. To pa nam zaenkrat ponuja samo ADSL povezava. Danes se premika v smeri, da se hitrejπe povezave cenijo. Sam naëin ponudbe poπiljanja slik preko interneta pa je zelo enostaven. Skoraj ni veë Vse veë je hobi fotografov, ki si sami doma obdelujejo fotografije. Ti pa æe spoznavajo, da so tudi tiskalniki zelo priroëni za izdelavo fotografij. Poznamo jih veë vrst in moæne velikosti izpisa formatov. Od 10 x 15cm do A3 (29,7 x 42cm). Kakovost izpisa je vrhunska. O tiskalnikih bo v reviji vse veë zapisov kot preizkusov. fotolaboratorija, ki nam ne bi omogoëal te ponudbe. Ob obisku fotolaboratorija povpraπajte za njihov program, ki omogoëa poπiljanje slik na njihov streænik.»e ima fotolaboratorij æe svojo spletno stran, vam program ponujajo kar preko nje. Programov poznamo veë vrst. Nekateri so lastne izdelave in prirejeni samo za doloëen fotolaboratorij, drugi so bolj sploπni in enak program lahko vidite pri veë ponudnikih. Vendar je vsak program namenjen izkljuëno enemu fotolaboratoriju. Ne morete preko enega programa vaπe fotografije poπiljati v veë razliënih fotolaboratorijev, oziroma to lahko storite samo v primeru, Ëe imajo veë poslovalnic. Samo kliknete na ikono, kjer ponujajo program in le-ta se vam bo prenesel na trdi disk v vaπem raëunalniku. Po prenosu poiπëete datoteko, samo dvakrat kliknete na ikono programa in program se bo sam naloæil v operativno osnovo. Nato pa program æe lahko uporabljamo z mnogimi dodatnimi moænostmi. Ko program odprete, imate æe moænost nalaganja fotografij. Izberete direktorij z vaπimi fotografijami, oznaëite æelene, in Ëe vam program omogoëa, lahko opravite πe razliëne popravke, izrez, mogoëe dodate okvir, oznaëite æeleni format, πtevilo kopij, si na koncu ogledate izraëun, koliko vas bo izdelava stala, napiπete naslov, kamor æelite dobiti fotografije, izberete naëin plaëila in poπljete fotografije. Seveda, Ëe æelite, greste lahko v bliænji fotolaboratorij tudi sami iskat fotografije in prihranite pri poπtnini. Vendar veliko internetnih uporabnikov naroëi fotografije kar po poπti. Ponudniki nam ponujajo izdelavo in dostavo æe naslednji dan. Kar pomeni, da je hitrost in enostavna uporaba te moænosti glede izdelave fotografij vse uporabnejπa. Tudi fotolaboranti sami se radi pohvalijo, da je naroëil preko spleta vse veë. Za konec Digitalno je prineslo veliko novosti v fotografijo. Nove foto kamere, naëin zapisovanja zajetih motivov in seveda naëine pregleda fotografij. Tako o nakupu kamer kot naëinih zapisovanja je bilo iz pogleda nasvetov æe veliko napisanega. Prav tako o pregledu fotografij, potrebi po zapisu datotek na zunanje pomnilne enote CD/DVD in nenazadnje po izpisu fotografij. Prav to zadnje pa je ob prihodu digitalne tehnike najbolj v ozadju. A fotografi, ki digitalne foto kamere æe nekaj let uporabljajo æe vedo, da so veliko fotografij izpred nekaj let enostavno izgubili. Ne ponavljajte teh napak in si vaπe najboljπe fotografije izpiπite na papir. Le tako boste za naslednjih 10, 20 in veë let ohranili vaπe spomine. Predvsem pa spoznajte nove formate fotografij, da ne bodo vaπi posnetki odrezani.»e pa vas fotografija bolj zasvoji in si æelite πe novih moænosti, potem bo treba spoznati πe moænosti, ki nam jih ponuja digitalna temnica. O tem pa v naslednjih revijah. Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

18 Celoten preizkus je objavljen na Troboj / Canon S2 IS - Panasonic FZ5 - Sony H1 Kot æe napovedano so hibridne kamere iz 8M toëkovnega razreda izgubile svoj pomen. Te zmogljive a drage kompaktne kamere, se zaradi cenovnega pritiska DSLR kamer vse bolj umikajo iz trgovskih polic. Prihajajo sicer nove, πe zmogljivejπe iz 9M toëkovnega razreda. A takega trænega deleæa in predvsem povpraπevanja ne bodo dosegle. Primat πiroko uporabnih a πe vedno enostavnih kamer pa æe prevzemajo kamere razreda 12Xnega goriπënega razmerja. Dolgo Ëasa je bilo vodilno podjetje v razredu 10-12X-nega zooma podjetje KonicaMinolta, s kamerami razreda Z. V letoπnjem letu pa je kamera KonicaMinolta Z5 dobila resne konkurentke. Canon PowerShot S2 IS, Panasonic DMC-FZ5 in Sony DSC-H1. V dolgoletni praksi preizkuπanja fotografske opreme sem spoznal, da se kompaktne in v zadnjem Ëasu tudi DSLR kamere najniæjega razreda kupujejo predvsem po sledeëem vrstnem redu. Imenu in razpoznavnosti kamere, kako je kupcu vπeë prvi obëutek v roki, branje preizkusov, mnenja izkuπenejπih kolegov in delno tudi vpliv trgovca na neodloëenost kupca. VeËkrat je æe bilo brati razliëna mnenja uporabnikov preizkuπenih kamer o njihovi uporabnosti in kakovosti. Predvsem iz pogleda, katera kamera nam naproti konkurenënim v enakem razredu nudi najveë za svoj denar. V veëini primerov pa je tako, da uporabnik preveë hvali tisto kar uporablja. Ne razmiπlja, da bi mogoëe na njemu odliëni kameri drug uporabnik ali novi kupec potreboval drugaëne lastnosti. In na ta naëin teæko pridemo do pravega mnenja. In to ne more biti, katera kamera je v doloëenem razredu najboljπa. Ampak samo, katera kamera nam za doloëen namen nudi najveë. Vedno zapiπem! Najboljπe kamere ni in je nikoli ne bo. Prav tako tudi med temi tremi ne moremo najti najboljπe. Ohiπje Zanimivo, æe tu se kreπejo prva mnenja. Odziv veëine katerim sem pokazal kamere je bil podoben. Z roko so med vsemi tremi najprej posegli po Sony H1. Zakaj? Canon S2 IS kar nekako poznajo preko S1 IS, sliπali so æe za to kamero in pogled prenesejo na ostale predstavljene. Panasonic FZ5 je najmanjπa med njimi, s tem kar malo neopazna in veëini nepoznana. Sony H1 pa hitro pritegne zaradi imena in oblike ohiπja. Æe takoj jim lepo sede v roke, nato vidijo πe velik zaslon (televizor pravijo), nekaj malega so o kameri æe brali, sliπali in pozitivno mnenje je hitro tu. Vendar so si po daljπem ogledu kamere mnenja kmalu deljena.»e si nekdo æeli veliko kamero kot je H1, ima drugi raje manjπo FZ5. Eden izmed razlogov je, da je v nahrbtniku vedno premalo prostora. Tretji pa si raje vzamejo v roke malo bolj zaobljeno in teæjo S2 IS. Tako kmalu pridemo do spoznanja, da enakega mnenja o obliki, velikosti in teæi kamere ni in ga tudi nikoli ne bo. Med preizkuπenimi kamerami so v merah in teæi veëje in manjπe razlike. Vsako podjetje je kameri dodalo svojo filozofijo delovanja in razliëne uporabniπke vrednosti. Razliko v meri in teæi hitro doprinesejo baterije. S2 IS uporablja πtiri AA bareije, H1 dve, FZ5 pa ima Li-Ion baterijo.»e bi sam kupoval kamero in bi nakup opravil samo na podlagi ohiπja in dræanja kamere v roki, bi me najteæje prepriëala FZ5. Njena lahkost in enostavna oblika, mi naproti S2 IS in H1, ne vlivata zaupanja v njeno Ëvrstost in dobro delovanje. Toda takoj, ko izraziπ tako zelo posploπeno mnenje, na podlagi drugaënih odgovorov in argumentov spoznaπ, da si nekdo drug to kamero zaæeli prav zaradi tebi neprimernih lastnosti. Zato je treba pred nakupom spoznati πe kaj veë, da bomo s kamero zadovoljni tudi v praksi. Ob pogledu na nastavitvene gumbe med kamerami zopet opazimo le delno primerljivost. S2 IS se mi zdi najbolj napolnjena z njimi, najmanj pa FZ5. Vendar videz vara, saj imata tako FZ5 kot H1 dvojne Vsaka kamera ima na svoj naëin dobro ergonomijo, mere, teæo, oziroma pravilno postavljene gumbe za nastavitve. Æe sam naëin vklopa, kot izklopa kamere je pri vseh treh drugaëen. V tem zaëetnem delu sem opazil, da se v fazi delovanja s kamero kljub velikemu ohiπju in dræalu, H1 teæe dræi v roki. Medtem ko goriπënice pri S2 IS in FZ5 premikamo pri proæilcu s kazalcem, pa pri H1 to opravlja palec desne roke na zadnjem delu kamere. Zato kamero v roki ne stisnemo do te mere, da jo Ëvrsto dræimo med samim upravljanjem. Vseskozi sem imel obëutek, da mi bo kamera padla iz rok, Ëe sem z njo hotel delovati s samo eno roko.»e samo ob dræanju kamere (recimo pri nakupu) dobiπ obëutek odliëne ergonomije in moænosti rokovanja s kamero, pa lahko med delovanju spoznaπ, da ni tako. Pa ima tudi ta»slabost«lahko za drugega prednost. S2 IS in FZ5 nam omogoëata premik goriπënic z gumbom ob proæilcu. Kar pomeni, da nam kazalec sluæi za dve funkciji. Nastavitev goriπënice in proæenje. Pri H1 pa s palcem premikamo goriπënico, Kaj kmalu fotograf spozna, kako velike prednosti imajo kamere tega razreda. funkcije na πtirifunkcijskem gumbu, medtem ko ima S2 IS nekaj teh loëenih. Ko pa kamere primemo v roke, vstavimo baterije in pomnilno kartico ter poiπëemo gumb za vklop pa hitro spoznamo, da je pisanje o primernosti ohiπja zelo subjektivno. kazalec je lahko vseskozi na proæilcu in tako smo pri proæenju s H1 lahko za delëek sekunde hitrejπi. Prav zanimivo je, kako imajo nekateri s πe tako nepomembnimi lastnostmi na kameri, takojπen argument za svojo pravo odloëitev glede nakupa prav tiste kamere. Te kamere so odliëne za popotniπko fotografijo. 18 e-fotografija - avgust, september 2005 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

19 Fotografija mimo raëunalnika... S tiskalniki serije SELPHY si lahko doma izdelujemo najcenejπe fotografije v velikosti 10 x 15cm. Tiskalnik SELPHY 500 Do odliëne fotografije... PowerShot s2 IS PowerShot A400 IXUS i 5 PowerShot A95...z novimi IXUS 40/50 PowerShot S70 produkti! Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: Avtera d.o.o., martinska 106, 1000 Ljubljana

20 Celoten preizkus je objavljen na Levo 36mm, desno 432mm in 4X-ni digitalni zoom. Ne samo, da vi niste veë varni pred fotografom. Te kamere nam omogoëajo od zelo daleë razbrati, katere πtevilke tipkate ali so na zaslonu vaπega mobilnega telefona. Nastavitve Pri vsaki kameri se vklop izvrπi na drugaëen naëin. Tudi hitrost odziva in priprava kamere za posnetek je razliëen. S2 IS je zelo hitra in je na prvi posnetek pripravljena v samo eni sekundi. H1 potrebuje vsaj pol sekunde veë, FZ5 pa πe dodatne pol. Po vklopu ravno nasprotno. FZ5 je najhitrejπa v izostritvi. Razlike se tu sicer ne merijo v pol sekunde, ampak za samo delëek. Vendar je razlike v nekaterih primerih le toliko, da je S2 IS pri ostrenju opazno poëasnejπa. Nastavitev osvetlitve, tako programske, scenske kot roëno nam ponujajo vse tri kamere na vrtljivem gumbu na zgornji strani kamere. V scenskih nastavitvah nam edino FZ5 nudi tudi pisano informacijo na kakπen naëin izbrana programska nastavitev deluje. V naëinu Ëasovne avtomatike in avtomatike zaslonke ter M roënem naëinu izbire, je samo pri FZ5 potrebno, da za premik med Ëasom osvetlitve in zaslonko vedno pritisnemo poseben gumb (EXPOSURE). Pri S2 IS izkoristimo za premik πtirifunkcijski gumb na zadnji strani kamere, pri H1 pa vrtljivi gumb na vrhnjem prednjem delu dræala, pod proæilcem. Za delovanje v M, A, S, je zaradi stalnega pritiskanja na gumb, FZ5 kar nerodna. Za druæinsko ali popotniπko fotografiranje nam vse kamere nudijo moænost nastavljati veëino glavnim funkcij preko gumbov na kameri, ali pa takoj na zaëetku v meniju (MENU) (FZ5, H1) ali FUNC. (S2 IS). Vse tri kamere pa imajo lastno filozofijo kaj in kako ponuditi v nastavitvah. S2 IS nam nudi v tem pogledu najveë. H1 in FZ5 sta v dodatnih nastavitvah zelo skromni. Toda vpraπati se moramo, ali vse te funkcije pri samem fotografiranju tudi potrebujemo. VËasih je dobro da katero od funkcij imamo. Zahtevnejπi ali bolj raëunalniπko usmerjeni fotografi se z njimi radi poigrajo. V veëini primerov pa jih za resno delo ne potrebujemo in se uporabljajo samo osnovne nastavitve. Izbira, æelje in uporabniπka vrednost vseh moænih nastavitev, pa je vedno na uporabniku kamere. Moje mnenje Vsaka od treh kamer ima svoje prednosti in slabosti ter povsem samosvoje kupce. Ti pa ponavadi razlagajo svoj dober nakup in hvalijo kamero predvsem iz pogleda njihove uporabe kamere. In seveda, upraviëevanja svoje investicije. Æe na zaëetku preizkusa sem omenil, kako pri nas v veëini primerov kupec med temi tremi izbira kamero. Najprej Canon S2 IS, saj je pri nas najbolj poznana in razπirjena.»e je na oëeh πe Sony H1, potem zaradi znanega imena, velikega zaslona in dobrega oprijema ter s tem moënim vtisom hitro pride do vpraπanja katera je boljπa in vrednejπa za nakup. Tisti, ki pa æelijo biti drugaëni in jim najbolj reklamirane znamke ne sedejo takoj pod koæo, pa poiπëejo trgovske police s Panasonic FZ5 kamero. e toliko bolj, Ëe iπëejo kamero z visoko kakovostjo zapisa. V veëini primerov S2 IS kupujejo tisti, ki so se æe v analognem foto svetu uporabljali foto kamero ali se z njo sreëevali. Po H1 povpraπujejo tisti, ki jim je bila do sedaj fotografija bolj tuja tudi v druæinskem smislu, povsod pa so bili obdani z domaëo elektroniko. Tam pa se ve, kdo je najbolj poznana znamka. Panasonic FZ5 pa zaradi drugaënosti moëno seæe v srce mlajπim fotografom, ki niso obremenjeni ne s foto tehniko niti z zabavno elektroniko. V veëini primerov se za Panasonic odloëijo na podlagi dobrih mnenj v zapisih na internetu. Najbolj pa jih privabi konëna kakovost slike. In tako pridemo do najveëjih razlik med kamerami. Katero kamero izbrati Tu pa se postavi dilema. Po kupcih sodeë jih veëina, najmanj 80% poseæe po kamerah tega razreda samo iz pogleda izgleda (kamere so veëje, delujejo resno), 12X-nega zoom-a in le nekaj veë kot 10% kupcev iπëe visoko kakovost fotografije. Vse to se lepo odraæa tudi po prodajnih πtevilkah doloëenih modelov. Kakorkoli obraëamo tehniëne podatke, pregledujemo funkcijske tipke in moænosti, ki jih ponuja meni ter na koncu pogledamo πe kakovost slike opazimo, da doloëene razlike obstajajo. Tako imajo posamezni kupci lahko laæjo izbiro. Saj poiπëejo kamero, ki jim najbolj ustreza. Vedite pa, da je med temi kot ostalimi kamerami nemogoëe izbrati v celoti najboljπo. Katerokoli od preizkuπenih se odloëite izbrati, ne boste naredili slabega nakupa. Seveda, Ëe upoπtevate doloëene prednosti in slabosti kamer. Moja izbira pa bi potekala po sledeëih merilih. Zakaj bi izbral Canon S2 IS Pri nakupu foto kamere mimo moëno fotografskega imena Canon ne moremo iti. S2 IS pa je æe zaradi priljubljenega modela, predhodnice S1 IS poznana kot dobra kamera v tem razredu. Oblika mi je vπeëna in izstopa iz trgovëevih polic. Ko kamero primem v roke je za mojo roko povsem ergonomiëna in imam moænost delovanja s samo eno roko. V kamero gredo 4AA baterije, kar kameri poveëa teæo in mirnost fotografiranja. 4AA baterije so tudi garancija, da bomo s kamero naredili primerno πtevilo posnetkov. Redno mi jih je uspelo posneti med 350 do 420 (2500mAh). Oblika, velikost kot teæa dajo kameri neko dodatno vrednost in miselnost, da je v resnici veë kot samo kompaktna kamera.»e se pri nakupu zavedaπ, da je to kompaktna kamera, potem te hitrost in odzivnost po vklopu presenetita. Predvsem zaradi USM motorëka je premik med goriπënicami izredno hiter. Ta hitrost pri kamerah z 12X-nim razponom med goriπënicami pride velikokrat prav. Saj si veëkrat zaæelim med samim iskanjem motiva spreminjati goriπënico. e toliko bolj pri objektih, ki se gibljejo. In S2 IS ima najviπjo hitrost in natanënost med premikanjem leë za drugaëen kot zajema motiva. Kamera nudi vse potrebne programske avtomatike, za manj izkuπene obilo scenskih nastavitev in za izkuπene tudi roëni naëin izbire Ëasa ter zaslonke. RoËni naëin nam pride zelo prav v problematiënih svetlobnih pogojih in pri uporabi bliskavice. Æe bliskavico na kameri lahko v M naëinu kontroliramo glede njene moëi in s tem vplivamo na moë zapisa svetlobe ambienta. S2 IS pa ima πe eno zanimivost. Nudi nam celo dodatno zunanjo bliskavico, kar πe bolj dvigne uporabnost M naëina delovanja. Seveda, Ëe te parametre znamo uporabljati oziroma sploh fotografiramo motive, ki potrebujejo lastne nastavitve. Vendar nas v dobi digitalne fotografije fotografiranje hitro popelje v 20 e-fotografija - avgust, september 2005

21 Celoten preizkus je objavljen na pogoje, kjer lahko samo z doloëenimi lastnimi nastavitvami naredimo kakovostne posnetke. Preko nastavitve C (Custum), pa si lahko sami izberemo lastni naëin delovanja kamere. Prav tako imam moænost na gumbu S, hitre izbire premika med pred nastavljenimi funkcijami. Sam si najveëkrat izberem moænost premika med ISO nastavitvami. Lahko pa izkoristim tudi moænost izbire delovanja IS funkcije. Naslednja prednost S2 IS je vrtljiv zaslon. Z digitalnimi kamerami fotografiramo veliko nenavadnih motivov iz razliënih pozicij in vrtljiv zaslon mi πe kako pride prav. e toliko bolj, Ëe se preizkusim v makro zajemu. S2 IS nam nudi makro od oddaljenosti 0cm. Na predstavitvi kamere je bil to za veëino zelo Ëuden podatek. Toda po preizkusu vemo, da je tudi ostrenje na 0cm (leëi objektiva) moæno (slika objavljena æe v prejπnji reviji). Ostale dodatne moænosti, katere nudi kamera niso velikokrat uporabne. Toda marsikatera bo prav zaradi tega ker jo kamera ima, primerna za doloëenega fotografa. Kdor veliko fotografira pri moëni svetlobi mu moænost 50 ISO in 1/3200 sek. pride zelo prav. Kdor si æeli fotografiranja istega motiva po fazah, lahko izbira razliëne nastavitve v funkciji intervalometer. V razmiku med 1 do 60 minut lahko povsem avtomatsko posnamemo do zapolnitve pomnilne kartice odvisno πtevilo zaporednih posnetkov. V funkciji hitrega fotografiranja lahko delujemo s 2,4 posnetka v sekundi in najviπji loëljivosti neomejeno πtevilo posnetkov do zapolnitve pomnilne kartice. Funkcija stabilizacije slike omogoëa tudi stabilizacijo, ko se premikamo vodoravno z motivom (panning).»e nismo prepriëani na kaj bi izostrili doloëen motiv, lahko izberemo Focus bracketing. Ostritvene toëke lahko izbiram po skoraj celotni povrπini slike. Preklop med tremi naëini merjenja svetlobe je preko gumba na kameri. Samo s premikom gumba za vklop kamere v desno pridemo do pregleda vseh fotografij. Video zapis v AVI formatu je odliëne kakovosti, porabi pa veliko prostora na pomnilni kartici. Med snemanjem je moæna sprememba goriπënic in celo zapis stereo zvoka. Za eksperimentiranje in vëasih tudi za res, lahko izkoristim moænost fotografiranja s bliskavico na drugo zavesico. Prav tako pa je zelo uporabna moænost direktnega gumba za izpis slik na tiskalnikih s PictBridge lastnostjo. Glede na to, da je to kompaktna kamera, pa me tudi kakovost slike povsem zadovolji.»e si zaæelim bolj zasiëenih barv, veëje ostrine ali kontrasta æe takoj po zapisu na pomnilno enoto, to lahko na kameri tudi nastavim. Zakaj bi izbral Panasonic FZ5 Panasonic digitalne foto kamere poznam æe od leta Ob prvem sreëanju s kamerami serije FZ, sem se kar malo nevoπëljivo nasmejal. Le kako bo ta mala, lahka plastiëna πkatlica konkurirala znanim, veëjim, teæjim, z gumbi polnim kameram. Pri nas so malo znane, predvsem pa je premalo znana kakovost fotografij iz njih. Oziroma pojem kakovost fotografij je zelo relativen. Bolj kot kakovost fotografij je pri teh kamerah kakovost na strani odliënih objektivov, na katerih je ime LEICA in odliëno procesiranje podatkov. In kakovost objektiva, tipala in procesiranje pustijo peëat na tehniëni kakovosti slike. In oëitno je, da na kameri ni samo napis LEICA tisti, ki naj bi zagotavljal dobro loëljivost zapisa na tipalo. Izgleda da LEICA sodeluje tu πe kako drugaëe, izraëunom objektiva, leëami... Enostavno se zelo hitro opazi, da imajo slike iz FZ5 odliëno ostrino in minimalne napake objektiva, kromatske aberacije, barrel distorzije, vinjetiranja... K kakovosti konëne slike veliko prispeva tudi lastno tipalo iz koncerna Matsushita v katerem je Panasonic. S tem imajo najbræe pri Panasonic dodatno prednost, da iz podatkov lahko v fazi obdelave le teh iztisnejo najveë kar je moæno in znajo. To se vidi tudi na odliëni redukciji πuma pri viπji obëutljivosti. In kakovost konëne slike veliko pove o tem, da je tu nekaj na skladnosti dobre optike, tipala in procesiranja. Seveda pa ne gre pozabiti, da se njihov MEGA O.I.S. sistem stabilizacije slike lahko povsem kosa s konkurenënimi. Oblika kamere je povsem klasiëna. Toda kamera je najmanjπa in zelo lahka. Za popotniπkega fotografa sta ti dve lastnosti poleg odliëne kakovosti slike æe lahko odloëilne prednosti in tista prava vrednost nakupa. FZ5 pa mi πe zelo lepo leæi v roki. Na prednjem delu je πe dovolj izrazito dræalo, na zadnjem delu pa je ob strani odliëna opora za palec. Tako imam omogoëeno, da kamero lahko dræim in z njo fotografiram z eno roko. koda, da so na dræalo dali preveë zdrsljivo gumo. Kamera bi tako πe bolje leæala v roki. Gumbov na kameri ni veliko, so logiëno postavljeni, kakovostni in uporabni. Najbolj potrebne nastavitve so moæne preko njih. Edino kar sam pogreπam takojπen d o s t o p je preko gumba na kameri do ISO nastavitev. Meni osebno je ta funkcija med najbolj uporabnimi. Pa se ob daljπi uporabi kamere in njenih drugih prednosti æe navadiπ, da je treba v meni in pritisniti nekajkrat πtirifunkcijski gumb za premik obëutljivosti. Po vklopu kamera ni najhitrejπa, je pa med najboljπimi kar se tiëe hitrosti in kakovosti ostrenja. Tudi naëinov nastavitev toëk in πirine zajema pri ostrenju je veë (MENU). Vsekakor je treba pohvaliti zaslon. Ni velik, ni vrtljiv ima pa kar toëk in s tem izjemno loëljivost. Tako vidimo æe na zaslonu veëino detajlov na motivu in predvsem zelo kakovosten izpis posnete fotografije. Vendar le posnetke iz nje. Slika na zaslonu iz drugih kamer je moëno povpreëne loëljivosti. Moænost TIFF zapisa pa je za vsakega fotografa πe dodaten argument, ki si æeli najviπje kakovosti zapisa. To lastnost nam ponuja samo FZ5. Po opravljenih posnetkih in ob pregledu fotografij, pa le tem lahko opravim izrez in spremnim loëljivost. Ta lastnost nam na potovanjih πe kako prav pride. Prostora na pomnilnih karticah je vedno premalo. Tako lahko manj pomembne fotografije shranim v niæjo loëljivost, manj uspeπne po izrezu pa popravim in so æe takoj pripravljene na izpis, brez potrebe obdelave slike v raëunalniku. In na koncu pridem do zakljuëka, da Ëe iπëem majhno, lahko kamero z odliëno kakovostjo slike in mi oblika ter πtevilo funkcij ni na prvem mestu, potem je Panasonic FZ5 vsekakor vredna zaupanja in prava izbira. Opozoriti pa moram, da ima Panasonic v tem razredu πe eno kamero, ki je v nekaterih elementih (tudi v ceni, zato je tu opisana FZ5) viπe od FZ5. To je kamera FZ20, oglejte si jo. Zakaj bi izbral Sony H1»e nek izdelek naredi Sony in ga postavi v potroπniπki razred, potem je prah okoli tega izdelka hitro dvignjen. Zato ni sluëaj da je tudi pri nas okoli kamere H1 veliko govora. Vpraπanj, kako dobra je in ali se lahko kosa s tekmicami je veliko. e veë pa je tistih, ki so si Sony kamero enostavno zaæeleli in æe kupili. Osebno me je na zaëetku presenetila ergonomija kamere in kar 2.5 palca velik zaslon. Velikost kamere ima za mnoge tudi svojo prednost. Tako je H1 lahko hitro postavljena ob bok kameram viπjih razredov in ne deluje nië kaj v sorodu z ostalimi kompaktnimi. Dræalo nam nudi odliëen oprijem, na drugi strani pa je slabost, da se palec ne more trdno prilegati na kamero. Na tem mestu je gumb za premik goriπënic in kamero je zaradi na zadnjem delu slabega oprijema teæko vodljiva z eno roko. Toda to ne moti, ko se navadiπ rokovati s kamero. Tako ali tako je treba zaradi dolgih goriπënic e-fotografija - avgust, september

22 Celoten preizkus je objavljen na uporabljati EVF iskalo in obe roki. Le to je enako kakovostno kot pri konkurentkah le, da je πe nekaj mm bolj ven iz kamere in zaradi tega je ni treba moëneje pritiskati k obrazu. Okoli EVF iskala je Ërna guma, ki poskrbi, da se stranska svetloba ne odbija v oko in moti poglev v iskalo. Gumbov na kameri je malo, so veliki in lepo pregledni. Po vklopu je kamera v cca.1,5 sekunde pripravljena na delovanje. Ostrenje je hitro in kakovostno tudi v slabπih svetlobnih pogojih. Zaslon se odliëno prilagaja tem pogojem in ker je velik se da tudi pod slabimi svetlobnimi pogoji kontrolirati motiv. Kakovost slike je odliëna z æe zasiëenimi barvami, poudarjeno ostrino in izniëenim πumom. Procesor Real Image poskrbi za vπeëno fotografijo æe takoj po procesu obdelave podatkov. Digitalni zoom je samo 2X-ni toda slika je πe vedno zelo kakovostna in se ga splaëa uporabiti, kadar æelimo πe bolj pribliæati motiv. Sistem Super Steady Shot pa odliëno umiri sliko. Lahko reëem, da se je Sony s kamero H1 povsem pribliæal kupcu v πiroko potroπniπkem razredu. Tako po uporabniπki vrednosti kamere in dobri kakovosti slike. Nenazadnje pa so naredili zelo enostavno kamero za fotografiranje. In Ëe pogledamo πe dejstvo, da nam kamera tega razreda nudi πiroko uporabniπko vrednost je res nekje v njihovem novem motu. Like No Other! Ni se Ëuditi zakaj si je Sony s kamero H1 pridobil toliko novih uporabnikov. Za konec Glede na dolgoletne izkuπnje preizkuπanja kamer æe vem, da je celo na koncu po temeljitem pregledu in primerjavi, teæko podati povsem objektivno mnenje o pravi vrednosti kamere. Lahko pa podaπ samo svoje osebno mnenje, preko katerega æelim zajeti Ëim πirπo uporabniπko vrednost kamer!»e je bilo med analognimi kamerami enostavno opraviti preizkus veëih kamer, pa je danes to med digitalnimi zelo teæko. Kamere imajo toliko dodatnih funkcij, da je potrebno veliko Ëasa, da jih spoznaπ in znaπ opaziti njihovo pravo uporabniπko vrednost.»e smo vëasih samo pogledali po obliki, nastavitvah in kakovosti slike, pa so digitalne kamere polne pasti. In Ëe kakπno ne opaziπ, ne opiπeπ pravilno njene funkcije ali jo gledaπ iz drugaënega uporabniπkega vidika, si lahko æe za marsikaterega uporabnika ali bodoëega kupca naredil napako. Zato me vedno zanimajo tudi druga mnenja. Sam nikakor ne moreπ odkriti vsega. Lahko ti je kakπna funkcija bolj pri srcu, doloëeni motivi vπeënejπi, ali pa nekaterih nastavitev ali uporabniπke vrednosti kamere sploh ne spoznaπ. Kot sami uporabniki tudi preizkuπevalci iπëemo nove poti kako na pravi naëin predstaviti novo digitalno opremo. Zgolj opis tehniënih podatkov in prikaz kamere ne zadoπëa veë. Kakovostnih kamer je vse veë, vse manj je obiëajnih razlik med njimi, vse veë pa posebnih lastnosti doloëenih proizvajalcev.»e bi tokrat preizkuπene kamere gledal iz oëi veëine potroπnikov in fotografov, ne bi temeljiteje preizkusil Panasonic FZ5. In tako nikoli ne bi ugotovil, da so v kompaktnem razredu z 12X-nim zoom-om kakovost slike pripeljali do najviπjega nivoja. Da je Sony H1 uporabniku zelo prijazna kamera in da objektiv brez napisa Carl Zeiss prav tako dobro deluje kot z njim. Pri kameri S2 IS pa sem æe poleg klasiënih Canon dobrot πe bolj temeljito spoznal marsikatero lastnost, ki ima povsem specifiëno uporabniπko vrednost. Matjaæ Intihar 36mm 432mm 2X digitalni zoom 4X digitalni zoom Pri vseh kamerah je uporabljena funkcija stabilizacije slike. S pomoëjo digitalnega zoom-a je slika vidno (ne v pomanjπavi, kot je na teh moëno pomanjπanih slikah iz 5M toëk podatkov) slabπe kakovosti. A imamo jo! 22 e-fotografija - avgust, september 2005

23 e-fotografija - junij, julij

24 Celoten preizkus je objavljen na HP Photosmart R-817 Fotografija postaja zabava, vse bolj je vpletena v raëunalniπki svet. Le tega pa veliko bolj poznajo pri podjetju HP, kot klasiëna fotografska podjetja. Marsikateri uporabnik raëunalnika do sedaj πe ni imel v roki klasiëne tradicionalne foto kamere. Tu pride na svoj raëun HP. Zna ponuditi nove reπitve, ki so marsikateremu novemu uporabniku hitro znane in uporabne. Predvsem pa. Tudi nova kamera HP Photosmart R817 nam ponuja glavno lastnost foto kamer. Preko objektiva nam na tipalo zariπe in nato shrani sliko. Kar za marsikaterega dvomljivca pomeni, da je tudi to foto kamera. Sicer pa! Danes je v digitalnih foto kamerah veë elektronike kot klasiënih foto delov. Zato ni bojazni, da raëunalnikarji in nasploh podjetje HP ne bi znali narediti dobre foto kamere. Predvsem pa nam je HP æe s kamerama 945, 707 in 717 to tudi dokazal. Kako dobra pa je nova R817? Osnovne lastnosti Photosmart R817 je dimenzij π91 x v57 x g30 mm in teæka 190 gramov, skupaj z baterijo in SD pomnilno kartico. Kar pomeni, da so naredili manjπo in laæjo kamero naproti predhodnici R717. CCD tipalo v kameri HP Photosmart R817 je veliko 1/2,5 palca (R707/R717 1/1,8 palca), efektivne loëljivosti 5.1 milijona toëk. Maksimalna efektivna loëljivost zapisa je 2592x1935 toëk, filma pa 640 x 480 toëk pri 30 slikah v sekundi. Tipalu lahko nastavljamo obëutljivost ISO 50, 100, 200, 400 ali pa to nastavitev prepustimo avtomatiki. Objektiv v kameri HP Photosmart R817 je od dobro znanega proizvajalca Pentax in ima 5x-ni optiëni zoom. Razpon goriπënic je med 5, mm (ekv. 35mm je mm). Svetlobna moë objektiva je zaradi potrebe po majhnosti ohiπja solidna. Ta znaπa 2,8 v πirokem kotu in odliënih 4,7 v tele obmoëju pri kar 180mm (ekv.35mm). Ima pa veëina majhnih kamer enako skromno svetlobno moë. Prva leëa je pri ugasnjeni kameri zaπëitena samo s plastiëno zaklopko. Ker je na sredini deljiva, je tudi moæno, da jo med noπnjo v torbi z drugimi predmeti lahko z ostrim predmetom odprete in poπkodujete leëo. Objektiv je dobro integriran v kamero in tudi po vklopu ne gre veliko izven kamere. Na objektiv ni moæno dodati nobenih dodatni leë ali UV filtrov, ker kamera nima nobenega nastavka oz. navoja za dodatne leëe. TFT zaslon je med boljπimi. Velik je 2.0 palca in dobre loëljivosti toëk. Zaslonu lahko preko nastavitev v meniju prilagodimo svetlost, drugih naëinov pa nam ne omogoëa. Med fotografiranjem se na zaslonu izpiπejo vsi pomembni podatki, vendar na æalost brez histograma. Tudi v naëinu iskanja motiva in pregledu æe posnete slike ga ni. Vendar je treba poudariti, da le redki fotografi uporabljajo to moænost preverjanja pravilne osvetlitve motiva, oziroma πe veliko manj jih zna histogram sploh pravilno uporabljati. Posebne zaπëite zaslona, kot pri veliki veëini digitalnih kamer ni. Zato bodite pozorni, da ga ne opraskate z ostrimi trdimi predmeti. Funkcije in moænosti HP Photosmart R817 uporablja SD spominske kartice. Ob nakupu (odvisno od prodajnega kompleta) je v kompletu poleg notranjega 32MB spomina priloæena πe 32MB SD kartica. Kar pomeni, da nam pri nakupu kamere dodajo celih 64MB spomina. Ker pa ima kamera moænost fotografiranja s kar pet milijona toëk, je tudi vseh 64MB hitro premalo. Velikost datoteke pri polni loëljivosti se giblje med 1,5 do 2,5MB.»e æelite vsaj nekaj ur fotografirati brezskrbno v polni loëljivosti, je treba æe kar ob nakupu dokupiti dodatno vsaj 256MB pomnilno kartico. Na njo bomo v maksimalni loëljivosti zapisa kamere shranili cca. 140 fotografij, πe cca. 16 v notranji spomin in tudi cca. 16 na priloæeno 32MB SD spominsko kartico. Kamera nam nudi kar nekaj roënih nastavitev. Na HP Photosmart R817 je æe pred nastavljenih 11 programskih nastavitev. Auto, πport, pokrajina, portret, gledaliπëe, sonëni zahod, panorama, obala, sneg, sonëni zahod, preslikava dokumentov. Poleg pa imamo πe naprednejπe nastavitve Av (prioriteta zaslonke), Tv (prioriteta Ëasa), M (roëna nastavitev Ëasa in zaslonke) in lastna nastavitev (My mode). Zelo zanimiva programska nastavitev je My mode, v kateri preko menija nastavimo lastnosti za zajem po lastni izbiri. Od WB in EV korekture, preko naëina delovanja AF, ISO nastavitev do dodatnih efektov kontrasta, ostrine, tonskih vrednosti. Do vseh zgoraj zapisanih zmoænosti pridemo na zelo hiter in enostaven naëin. S pritiskom na gumb, ki se nahaja na zgornji levi strani ohiπja in preko videnih ikon na zaslonu. Kamera kontrolira osvetlitev z elektronsko vodenim zaklopom v objektivu in za krajπe Ëase πe s pomoëjo CCD elektronskega zaklopa. Najdaljπi osvetlitveni Ëas je 16 sekund, najkrajπi 1/2000 sekunde. Osvetlitev lahko korigiramo v razponu +-3 v kateri koli programski nastavitvi. Kamera nam razen MyMode nastavitve ne omogoëa, da si naredimo kakπno svojo bliænjico na katerem koli od gumbov. Ima pa æe svoje bliænjice preko gumbov pod zaslonom za bliskavico, makro, samosproæilec, veë zaporedni posnetkov, naëin ostrenja itd. Merjenje svetlobe poteka preko TTL merjenja z moænostjo merjenja po celotni povrπini s poudarkov na srednjem delu, v veëih segmentih po celotni povrπini, in spot naëinu. Merjenje avtomatskega ostrenja in osvetlitve zaklenemo s poloviënim pritiskom na sproæilec. Kamera nam ponuja tudi moænost klasiënega +- bracketing naëina osvetlitve in novo Adaptiv Lighting bracketing, nastavitev programskega dodajanja ali odvzemanja ostrine, kontrasta in zasiëenosti barv. Preko menija lahko nastavljamo πtiri razliëne loëljivosti slike in prav tako πtiri razliëne moëi kompresije JPEG datoteke. TIFF ali RAW moænosti zapisa nam kamera ne omogoëa Za korekturo bele barve (WB) imamo vse glavne nastavitve, plus moænost lastne nastavitve. Pri polni loëljivosti je kamera sposobna posneti dva Daljπe goriπënice nam omogoëajo, da imamo manjπo globinsko ostrino. Ta lastnost nam pride zelo prav pri fotografiranju portreta. posnetka v sekundi in πtiri zaporedoma. Samosproæilec je nastavljen na deset sekund in ga ni moæno spremeniti. Med temi desetimi sekundami, se na zaslonu izpisujejo πtevilke (se odπtevajo), na sprednji strani pa nas na prihajajoë posnetek opozarja tista rdeëa luëka, ki nam pomaga ostriti v slabih svetlobnih pogojih. Digitalni zoom je 8-kratni. V obmoëju 8-kratnega digitalnega zooma se lahko premikamo zelo natanëno s kar 49 pritiski na zoom gumb. Digitalni zoom pa je drugaëen od veëine drugih ponudnikov. Ob premiku na zaslonu vidimo, da se velikost datoteke spreminja. Na koncu dobimo zelo majhno datoteko (320x240 toëk), vendar z zelo kakovostnim zapisom. Je pa slika primerna samo za ogled na zaslonu in ne za poveëave na papir. Kamera sama po doloëenem Ëasu (ena minuta) neaktivnosti sama ugasne zaslon, potem pa πe objektiv pospravi v ohiπje. K fotografiji lahko dodamo πe avdio zapis. Zapis dodamo tako, da ko pritisnemo sproæilec in se podatki zapiπejo na kartico, πe vedno dræimo sproæilec in nam kamera sama zaëne snemati avdio zapis k fotografiji. Ko pa sproæilec spustimo, kamera preneha s snemanjem avdio zapisa. Seveda lahko avdio zapis dodamo tudi k æe prej posneti fotografiji. Sprehodimo se v meni in tam pritisnemo record audio. Seveda pri HP-ju niso pozabili na video zapis, kateri se snema z dobro loëljivostjo 640 x 480 toëk in s 30 slikami v sekundi. Za zaëetek snemanja filma imamo na vrhnji strani poseben gumb, s katerim zaënemo in konëamo snemanje. Kamera pa ponuja pri pregledu video zapisa πe eno zanimivost. Pri æelenem kadru pritisnemo OK gumb in slika se bo zapisala v JPEG zapisu na kartico. In to πe ni vse. Program iz veëih sliëic povzame podatke in slika se zapiπe v velikosti 1MB. Meniji na zaslonu kamere so izjemno pregledni in preprosti. NajveËja zanimivost v menijih so nasveti in navodila ki so æe kar v kameri in jih beremo na zaslonu. Tako, da skorajda ne rabite papirnatih navodil. Pri Ëisto vsaki funkciji imate razloæeno, kaj je vloga te funkcije. Pri æe posneti fotografiji imate v meniju moænost Image Advice. PoiπËete fotografijo, pritisnete funkcijo in na zaslonu kamere se pokaæe tekst z navodilom, kaj bi bilo treba na sliki za njeno boljπo tehniëno kakovost storiti. NajveËkrat vam kamera nima kaj svetovati, saj ste dober fotograf.»e pa ste fotografirali z dolgimi Ëasi, ali pod slabimi svetlobnimi pogoji vam bo kamera znala svetovati, kako poizkusite fotografirati, da motiv ne bo stresen. Eden izmed nasvetov je tudi uporabi stojalo. Zelo uporabna funkcija je tudi funkcija Remove Red Eyes.»e nam predblisk ni pomagal in imamo na fotografiji πe vedno rdeëe oëi, se sprehodimo v meni in tam kliknemo funkcijo Remove Red Eyes. Kamera sama zazna kje so oëi z rdeëima pikicama in jih tudi popravi, desaturira, toda lesk v oëeh πe vedno ostane. Se pa tudi zgodi, da program ne najde vedno dveh rdeëih pikic, ali da jih malo preveë opazno pobarva. Vendar sem v veëini primerov imel pozitivne izkuπnje s to funkcijo. Kamera ima vgrajeno πe eno zelo zanimivo in moëno uporabno funkcijo. To je HP Adaptive Lighting Technology. Ko moramo posneti fotografijo v kontrastnih svetlobnih pogojih z Zaradi majhnosti, 5X-nega zoom-a in kopico uporabniπkih prednosti je kamera kot nalaπë za popotniπko fotografijo. Meni se je v tem elementu odliëno izkazala. 24 e-fotografija - avgust, september 2005

25 Celoten preizkus je objavljen na nekaj temnih delov, ta funkcija sama zazna te temne dele in jih avtomatiëno posvetli. Ta lastnost je zelo uporabna kadar fotografiramo proti moëni svetlobi brez uporabe bliskavice za doosvetlitev. Program HP Adaptive Lighting Technology poskrbi, da bo bil v sencah in temnejπih delih slike πe vedno lep tonski zapis. V veliko primerih se izkaæe πe bolj uporaben kot doosvetlitev z bliskavico. Predvsem pa so programsko reπitev Adaptive Lighting πe temeljiteje dodelali in je ta naëin kakovostnejπega zajema v kompaktnih kamerah vse bolj æelen. Posnemajo ga æe tudi drugi proizvajalci. Preizkusne fotografije pa kaæejo kako je ta programska reπitev uporabna. Prav v teh programih se kaæe moë podjetij, ki so moëno prisotna v raëunalniπki tehnologiji. Programi sami, nam æe moëno pomagajo pri izboljπanju fotografije. Z modrim gumbom na zadnji strani ohiπja, se pomaknemo v meni za ogled æe shranjenih slik. Na zaslonu se prikaæe ena fotografija brez podatkov.»e gremo v meni in kliknemo ukaz Im- age Info se pokaæejo vsi podatki o tej sliki, histogram, Ëas, zaslonka ISO, je bil vkljuëen Adaptiv Lighting, velikost slike v KB. Kamera ima naravnost fantastiëno 140-kratno poveëavo. Do tako velike poveëave pridemo z dve sekundnim pritiskom na zoom gumb. Na sliki vidimo dobesedno vsako toëko posebej. Na zaslonu lahko pregledujemo tudi do 9 slik hkrati. Sliko lahko zavrtimo po 90 stopinjskem koraku, ne moremo pa je rezati, ji spreminjati velikosti ali kompresije. Sliko nam kamera sama zavrti v pravilni poloæaj æe takoj po posneti fotografiji, Ëe smo to funkcijo vklopili v meniju. Dobro je, da ima kamera tudi notranji spomin, saj tako lahko nekaj fotografij iz spominske kartice prenesemo v notranji spomin in imamo πe vedno nekaj prostora na kartici, ali pa fotografiramo naprej direktno v notranji spomin. Menim, da so s to kamero zadeli bistvo. Zahtevnejπemu uporabniku ponuditi kamero z odliënim zoom-om, ki z malo raëunalniπkega znanja zaide tudi v nastavitve menija, jih izkoristi in dobi odliëno fotografijo. Temu pa je ta kamera tudi namenjena in v celoti gledano, kot vedno je izbira, vπeënost in uporabnost stvar posameznega uporabnika oziroma kupca. Nekje pa pri tej kameri sploh ni vpraπaja.»e ste malo uporabnika raëunalnika in znate zaiti v pod nastavitve (MENU), potem boste s to kamero naredili odliëne fotografije tudi za poveëave. Kakovost slike Fotografija iz R817 je tudi za zahtevnejπega druæinskega ali poslovnega fotografa dobra.»e pa je v vas malo raëunalniπke æilice, oziroma raëunalnik vsaj v osnovi obvladate, si boste z zmoænostmi kamere, predvsem njenih programov lahko πe dodatno izboljπali fotografijo. Objektiv PENTAX ima svojo vrednost predvsem v kar 5X-nem optiënem zoom-u in πe vedno solidni svetlobni moëi. O kakovosti fotografije pa povedo le te same. Zato je veë o kakovosti zapisano in videno na/ob njih ( Naj bo kamera R817 kupljena za druæinsko, popotniπko ali poslovno fotografijo, iz nje boste dobili kakovostne datoteke in slike. V veliki prednosti ste vsi tisti, ki vam brskanje in premikanje nastavitev v menijih ni tuje. Zakaj? Zato ker z dvema, tremi pritiski na gumbe te kamere krepko izboljπate fotografijo. Ja, tudi fotografija se spreminja. Ni veë vse v domeni klasiënih foto podjetij. Marsikaj postorijo tudi raëunalniπka podjetja, da imamo v konëni fazi dobro fotografijo. Saj za njo ni treba veliko. Zanimiv motiv, prave nastavitve in pravi Ëas pritisniti na sproæilec. HP Photosmart R817 nam to omogoëa. Vse ostalo je na fotografu! Za konec Po druæenju s kamero vem, da je HP naredil odliëno ohiπje in poslediëno dræo kamere v roki. Z nastavitvenimi gumbi sem si bil hitro na ti. e toliko laæe in hitreje, ker jih je zelo malo. Zmoænosti kamere pa so velike, Ëe jih ne gledamo samo iz foto sveta. Veliko toëk (pet milijonov), nam zagotavlja velike poveëave in izreze. 5X-ni optiëni in 8X-ni digitalni zoom, nam omogoëa odliëen pribliæek motiva, predvsem pa sicer majhno a odliëno fotografijo iz digitalnega zoom-a. Zaradi daljπih goriπënic je ta kamera zelo primerna tudi za popotniπkega fotografa. Notranji spomin 32MB je odliëna reπitev za rezervo. Objektiv je razred majhnih kompaktnih kamer dober. Res da ni povsem pravega πirokega kota (ekv. 35mm je mm), ima pa dobro tele goriπënico in πe vedno solidno svetlobno moë, 4,7. Kamera pa nam ponuja πe enostavnost fotografiranja s programi. Predvsem pa neverjetno enostaven pregled menija na zaslonu in njegovih ponujenih moænosti. Tu se opazijo raëunalniπke izkuπnje HPja. Pokazati uporabniku zmoænosti v enostavni in pregledni obliki. Predvsem pa, te nastavitve morajo tudi nekaj ponuditi. Uvoz in distribucija: Comtron d.o.o., Træaπka cesta 21, 2000 Maribor Poudarek! Prav opisane programsko reπljive nastavitve in nasveti so pika na i, pri tej kameri. Kamera, kot njeni nasveti ali programska pomagala nam reπijo marsikateri svetlobno zahteven motiv. Vedeti morate samo eno. S kamero je treba tudi sodelovati. In pri HP-ju to vedo. Uporabnik raëunalnika mora v njegovih programih postoriti marsikaj tudi sam v nastavitvah, da dobi πe boljπi konëni rezultat. V tej kameri pa ni treba storiti drugega kot v domaëem raëunalniku vklopiti enega izmed programov. In ko ste ga vklopili, je pisanje, v naπem primeru risanje s svetlobo zelo enostavno, hitro in uëinkovito. Kar pomeni, HP R817 nam nudi raëunalniπki program za obdelavo slik æe v sebi. Predvsem pa nasvete in informacije kako fotografirati in izkoristiti nastavitve v kameri. Vem, da je fotografu vajenega klasiënih kamer teæko preklopiti v glavi, da so lahko dobre tudi kamere z imeni iz raëunalniπkega sveta. Toda svet se vrti naprej. Verjamem, da bo za to kamero med raëunalnikarji precej kupcev. Prav programske reπitve in prenos preko dock enote so za njih æe moëno cenjene reπitve. Na koncu je πe fotografija kot konëni izdelek iz HP Photosmart R817 dobra. OdliËna, Ëe uporabite njene lastnosti in navodila k boljπi fotografiji. Se ve, v domeni kompaktnih kamer srednjega razreda! In Ëisto za konec. Tudi za primerno ceno so poskrbeli. Za cca brez dock enote (cca z dock enoto), dobite dobro kamero, 5Xni optiëni zoom, 32MB notranjega pomnilnika, Li- Ion baterijo, polnilec, navodila in dodatne programske moænosti v kameri in obseæna tiskana navodila (ne v slovenπëini, so na CD-ju) v kompletu. Potrebujete πe veë? Matjaæ Intihar Izdelke Transcend lahko kupite v trgovinah Comshop in Comtron , , , , , , , , , , , , ,38

26 Celoten preizkus je objavljen na Pentax *istd L moænost izbire med eno in πirokim kotom zajema (3 toëkami, brez moænosti premika med njimi). Vendar kot æe iz prakse veëkrat ugotovljeno, se le malo uporabnikov premika med veëimi toëkami. Pri *istd L tudi ni omogoëena menjava medlic. Najprej je treba povedati, da je kamera v mnogih lastnostih podobna kot *istd s. Nekaj razlik gre predvsem na raëun manj razπirjenih funkcij, ki pa ne zmanjπujejo preveë uporabniπke vrednosti kamere. Pentax *istd L je πe vedno ohranila majhnost. Ostala je enakih dimenzij naproti *ist D s 125x92,5x66mm. Zmanjπali so tudi teæo iz 505g na samo 475g brez πtirih AA baterij katere uporablja (565g z baterijami). Niæja teæa gre predvsem na raëun stekel namesto prizme v glavi kamere. Torej Pentax *istd L πe vedno ostaja med najmanjπimi kamerami v DSLR razredu. Kljub majhnosti pa nam Ërno (ali v kombinaciji s srebnim zgornjim delom) ohiπje iz trdne plastike odliëno leæi v roki. Predvsem pa, na ohiπju je malo zelo preglednih nastavitvenih gumbov. VeËjemu πtevilu gumbov so se izognili z gumbom Fn (Function). Ko ga vklopimo se nam na zaslonu pokaæejo πtiri nastavitve, 1. korekturo bele barve, 2. hitrost zajema, delovanje samosproæilca, daljinskega proæilca in avtomatski bracketing, 3. ISO, 4. nastavitev delovanja bliskavice. Sami pa nimamo moænosti preko menija izbirati katere funkcije naj bodo omogoëene preko gumba Fn. *istd s to omogoëa. S tem kamera πe bolj pridobi na enostavnosti rokovanja in uporabnosti. Glavne lastnosti ostajajo podobne kot smo jih æe poznamo pri *istd s. *istd L tudi uporablja SD (SecureDigital) pomnilne kartice. Tipalo je enako, CCD s 6.1M efektivnimi toëkami, zaklop z osvetlitvenimi Ëasi B, 30sek. do 1/ 4000sek., 1/180 je sinhronizacijski Ëas, ISO od 200 do 3200, vgrajena bliskavica, trije naëini merjenja svetlobe, vkljuëno s SPOT merjenjem. Ob uporabi samosproæilca pri 2sek. lahko uporabimo lastnost predproæenja zrcala (veëja umiritev kamere med zajemom), zaporedno fotografiranje z 2,8 posnetka v sekundi in 5 v seriji pri polni loëljivosti, srgb in AdobeRGB barvni prostor, tonske korekture, korekturo osvetlitve -+, bracketing in πe veliko nastavitev, ki jih poznamo na DSLR kamerah. Zaradi mnoæice lastnosti, ki jih ponuja *istd L preko SetUp nastavitev pa lahko zatrdim, da nam kamera ponuja zelo veliko za svojo ceno. Tudi RAW zapis, s tem pa tisti, ki znajo RAW zapis v programu za obdelavo fotografij izkoristiti, lahko πe pridobijo na kakovosti slike. Kamera pa ima zelo visoko vrednost za vse uporabnike Pentax analognih SLR kamer. Tudi Pentax *istd L nam kot Pentax *istd in *istd s s, omogoëa uporabo vseh starejπih KA in K objektivov, vkljuëno z nastavki za objektive z navojem M42 ter objektivov iz srednje formatnih Pentax kamer. Pri vseh starejπih objektivih lahko uporabljamo avtomatiko zaslonke. e veëja zanimivost in πiroka uporabnost Pentax opreme je Pentax AF adapter, ki nam omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo roëno. Prav zaradi πiroke uporabnosti kamere z nastavitvami (opisane v nadaljevanju), katere konkurenca ponuja πele v viπjem cenovnem razredu, moænosti uporabe starejπih objektivov, katere lahko dobimo iz druge roke po zelo ugodnih cenah in nenazadnje zelo prijazna cena same kamere, zna Pentax *istd L najti veë uporabnikov kot prejπnja, danes precenjena Pentax *istd s. s Æe na zaëetku lahko zapiπem, da je Pentax *istd L zelo primerna kamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki πele vstopajo v DSLR razred in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero z veëino lastnosti, katere tudi zahtevnejπi æelijo pri samem fotografiranju. Predvsem pa, *istd L je zame osebno najenostavnejπa DSLR kamera za rokovanje in uporabo. Ohiπje Pentax *istd L ima klasiëno obliko SLR kamer. Njena majhnost pa ima svoje prednosti in slabosti. Prednost majhnih mer 125πx92,5vx66g je s tem povezano zavzemanje malo prostora v foto torbi. Slabost pa je lahko za marsikaterega fotografa slabπi oprijem kamere. Samo dræalo je moëno izboëeno in prsti dobro oprimejo ohiπje, vendar pa za spodnji del dlani zmanjka nekaj opore. Fotograf pa majhno kamero brez opore ob proæenju hitreje premakne. S tem je lahko posnetek premaknjen in izgleda neoster ali pa smo premaknili horizont in slika visi. Pa je *istd L klub temu prijetna kamera matiranega ohiπja z gumo na dræalu, za boljπi oprijem prstov. TFT zaslon Zaslon je sedaj velikosti kar 2.5 palca in izredne loëljivosti toëk. Nastavitvene moænosti preko funkcije MENU so dobro vidne, zelo Ëisto in ostro pa si lahko ogledamo posnete fotografije. Zaradi πirokega razpona osvetlitve ali zatemnitve zaslona je kakovosten pogled na funkcije kot sliko moæen v skoraj vseh zunanjih svetlobnih pogojih. Z moænosti, ki jih imamo pri predogledu slike niso skoparili. Na zaslonu lahko poleg manjπe slike vidimo kar 21 informacij o naëinu zajema posnetka. Dodatno pa πe histogram in moænost opozorila preosvetljenosti posnetka. Sliko si lahko poveëamo do 12X v kar 14 korakih. TFT zaslon, sam pogled na fotografijo in informacije ob sliki bodo zadovoljile tudi zahtevnejπe. V tem elementu je *istd L krepko odskoëila od konkurence. CCD tipalo Po veëini tehniënih karakteristik se da sklepati, da ostaja tipalo enako kot je bilo v *istd in *istd s. Proizvajalec Sony, 6,1M efektivnih toëk 3008 x 2008 toëk v RAW zapisu (3008 x 2000 v JPEG), velikosti 23,7 x 15,5mm, najniæja obëutljivost 200ISO. Podatki dajo vedeti, da je tipalo podobno, Ëe ne kar enako kot v Nikon D100, D70s, D50 in Konica Minolta 7D, 5D. Torej na kakovost fotografije pri teh razliënih kamerah πe najveë vpliva kakovost izdelanega tipala, algoritmi in sam naëin procesiranja podatkov. Iskalo»e sta nam predhodnici nudili prizmo v iskalu so pri *istd L prihranili nekaj stroπkov in uporabili zrcala. Vendar razen manjπe poveëave 0,85x (0,95x pri *istd, *istd L) razlike v pogledu skozi obe iskali iskali ne bomo opazili. Vidimo pa skozi iskalo *istd L πe za 1% (96%) veë motiva. Na vrhnjem delu iskala je tudi drseëi gumb s katerim nastavljamo dioptrijo. V iskalu imamo mnoæico zelo lepo vidnih informacij od Ëasa, zaslonke, izostritve, programa s katerim fotografiramo, -+ korekturo, AE-L, bliskavici, uporabi lastno izmerjenega WB in opozorilu glede previsoke nastavitve obëutljivosti ISO. V iskalu ni vidnih toëk ostrenja. Ob izostritvi se toëka v kateri ostrimo ne osvetli z rdeëo svetlobo tako kot pri *istds. Preko menija imamo samo Delovanje in funkcije Po vklopu je kamera v cca. eni sekundi pripravljena na ostrenje, meritev svetlobe in nato proæenje. Ostrenje deluje po TTL naëinu izbire kontrasta in sistem je ostal enak (SAFOX VIII) kot pri predhodnici. Za kamero niæjega cenovnega razreda je natanëno, hitro (Pentax objektivi imajo samo ostrenje preko motorëka v kameri) tako da v vsem Ëasu druæenja s kamero glede pravilnega delovanja AF nisem imel teæav. S starejπimi objektivi kjer imamo na razpolago samo roëno ostrenje, ali pa ob roënem ostrenju z novejπimi AF objektivi nam zelo pomaga matirana medlica in pa opozorilo sredinske toëke ob izostritvi. TTL sistem za razpoznavo najboljπega kontrasta tudi v roënem naëinu ostrenja deluje in oceni kdaj smo v fokusu. Takrat posveti zelena luëka v iskalu, oglasi se zvoëno opozorilo in kamera nas na ta naëin opozori, da je motiv izostren. Pentax *istd L nam ponuja tri naëine merjenja svetlobe. Merjenje v 16 poljih, s poudarkom na sredini in spot merjenje. Pravilnost merjenja svetlobe se je na preizkusu pokazala kot zelo zadovoljiva. Vendar pa mora fotograf za najboljπo moænost nastavitve osvetlitve marsikdaj poseëi po korekturi osvetlitve. Na vrhnjem delu kamere imamo gumb za moænost popravka osvetlitve v +-2 EV. Manj izkuπenim pri laæjem zajemu razliënih motivov pomaga sedem slikovnih programov. Na razpolago pa so πe osnovni P (program), Tv (izbira Ëasa), Av (izbira zaslonke), M (roëne nastavitve), B (osvetljujemo dokler dræimo proæilec) in zeleni (AUTO PICT) avtomatski izbor naëina osvetlitve. Ta naëin sam razpozna motiv, je to panorama, portret, makro... V naëinu osvetlitve M zaslonko spreminjamo tako, da dræimo πe gumb +- na vrhnjem delu kamere. Bliskavica na kameri se ne dvigne visoko nad objektiv. Ponuja pa nam vodilno πtevilo 15,6 pri ISO200, pokritost kota zajema z 20mm objektivom in napredno P-TTL merjenje svetlobe. V tem naëinu lahko delujemo od ISO200 do S kamero lahko upravljamo veë bliskavic naenkrat. Najkrajπi Ëas sinhronizacije Ëasa osvetlitve z bliskavico je 1/180 sekunde. Dodatna bliskavica AF360FGZ pa nam omogoëa tudi krajπe Ëase osvetlitve. Gumbov na zadnjem delu kamere ni veliko. Preko MENU nastavitev lahko nastavljamo mnoæico funkcij. Najbolj uporabne so v prvem od πtirih REC.Mode oknu. Kar prva je moænost zajema z nevtralnim zapisom ali bolj zasiëenimi barvami, ter veëjo ostrino in kontrastom. Na kamero lahko s pomoëjo obroëka nastavimo starejπe objektive z navojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo roëno. 26 e-fotografija - avgust, september 2005

27 Sledi nastavitev loëljivosti (6, 4, 1,5MtoËk), nato kakovost kompresije in izbiro RAW zapisa. e vedno v prvi vrsti so izbira in nastavitev zasiëenosti, kontrasta in ostrine fotografije. Niæe v podaljπani izbiri pa so nastavitve dolæine Ëasa prikaza zajete fotografije, nastavitev fotografiranja v Bracketing funkciji, izbira naëina merjenja svetlobe (16 polj, centralno, spot), izbira naëina ostrenja treh toëk ali samo centralna toëka. Na koncu pa imamo πe moænost nastavitve korekture osvetlitve z bliskavico v +1 do -2. Naslednje okno Playback nam nudi nastavitve, ki jih uporabljamo ob pregledu æe posnetih fotografij. Tu izbiramo moænost ogleda fotografije z ali brez informacij, vklop ali izklop moænosti prikaza preosvetljenih delov na sliki, izbiro med πtirimi digitalnimi filtri (»B, Sepia, Soft in oæanje ali πiritev slike). Zadnja funkcija v tem oknu pa nam omogoëa nastavljanje Ëasovnega zaporedja pri prikazu vseh posnetih fotografij. Sledi okno SetUp preko katerega lahko formatiramo pomnilno kartico, vkljuëimo ali izkljuëimo delovanje zvoënega signala, nastavljamo datum, Ëas, jezik, svetlost zaslona, prenos slike na PC ali direktno v tiskalnik (PictBridge), samostojni izklop kamere po doloëenem Ëasu, funkcija zaklenitve zrcala v gornji poloæaj za moænost ËiπËenje tipala in Reset moænost za vrnitev vseh nastavitev v prvotne nastavitve. Zadnje okno Custom Settings nam ponuja kar 18 nastavitev, in dve dodatni za njihov vklop/izklop in povrnitev (reset) v osnovne nastavitve. Glavne izmed 18 moænih nastavitev so, on/off funkcije redukcije πuma, izbira naëina korekture osvetlitve 1/3, 1/2 EV, moænost izbire najviπje ISO obëutljivosti pri programskih zajemih slike, opozorilo prekoraëitve prednastavljene obëutljivosti ISO, izbira toëke ostrenja in merjenja svetlobe, Ëas merjenja svetlobe, zaklenitev izmerjene svetlobe po poloviënem pritisku proæilca, naëin prikaza πtevila posnetkov, naëin delovanja (πtiri) preko OK gumba (1. OFF, brez funkcije, 2. spot AF tudi v πirokem naëinu, 3. AF preko OK gumba in ne preko proæilca, 4. izklop AF in moæno roëno ostrenje), naëin delovanja AE-L gumba (3 moænosti) pri naëinu M (kamera deluje po pritisku gumba kot v P, Tv, ali Av nastavitvi), vklop/izklop delovanja AF pri uporabi samosproæilca, prikaz fokusa pri uporabi objektivov serije S, nastavitve za delovanje s starejπimi serijami objektivov, moænost proæenja pri πe ne napoljneni bliskavici, naëin prikaza slike z informacijami in histogramom pri pregledu fotografij, izbira velikosti poveëave slike pri pregledu, merjenje WB v samostojnem naëinu (po celotni povrπini ali v toëki, spot), moænost izbire barvnega prostora srgb/adobergb in zadnja funkcija, izbris vseh funkcij na osnovno nastavljene. Nastavitev je mnogo. Nekatere so za izkuπenega fotografa zelo uporabne. Prav Ëudi, da so v tako poceni kamero dodali tolikπno mnoæico zanimivih in uporabnih nastavitev.kljub malemu πtevilu gumbov na kameri pa imamo vseeno hitro izbiro πtirih nastavitev preko gumba Fn. S πtirifunkcijskim gumbom izbiramo med korekturo bele barve WB, bliskavice, ISO in naëina zajema glede hitrosti, bracketing in uporabe samosproæilca ter daljinskega proæilca. V funkciji pregleda æe posnetih fotografij pa nam Fn gumb omogoëa takojπen prehod med moænosti filtrov, DPOF lastnosti in vkljuëitve pregleda vseh slik v pred nastavljenem Ëasovnem zaporedju. Prav zaradi funkcijskega gumba Fn je kamera πe vedno zelo prijazna za delo z nastavitvami razliënih moænosti zajema. Dodatna uporabnost kamere *istd L Pentax nam nudi πe kar nekaj dodatnih nastavkov za objektive. Na kamero lahko s pomoëjo obroëka nastavimo starejπe objektive z navojem M42, kot K in KA serijo. Pentax AF adapter pa nam omogoëa, da imamo avtomatsko ostrenje tudi s starimi Pentax objektivi, s katerimi smo ostrili samo roëno. Obenem pa nam sluæi tudi kot 1,7Xni telekonverter. Torej Ëe boste v digitalni svet skoëili direktno iz vaπe 30 let stare Praktike so vaπi objektivi na *istd L πe vedno uporabni. Za konec Pentax *istd L je zopet presenetil iz veëih pogledov. Prvo po ceni, kompaktnosti, mnoæici uporabnih funkcij, spot merjenju svetlobe, 3200 ISO, iskalom polno informacij in odliënim pogledom pri roënem ostrenju, moænost uporabe razliënih objektivov s pomoëjo nastavkov, velikim ter ostrim TFT zaslonom in na koncu z enostavnostjo uporabe kamere. Vse to so lastnosti, ki so se πe pred kratkim zaman iskale v zelo iskani kameri. Pentax *istd L nam vse to nudi. Tudi glede kakovosti fotografije se je popravila. Nobena kamera drugega proizvajalca v najniæjem cenovnem DSLR razredu, ne nudi fotografu toliko potrebnih moænosti. Povsem za konec lahko πe enkrat ponovim. Pentax *istd L je zelo primerna kamera za vse uporabnike Pentax 35mm SLR in srednjeformatnih kamer. Prav tako za vse tiste, ki πele vstopajo v DSLR razred in bi radi za najniæjo ceno dobili kamero z veëino lastnosti, katere tudi zahtevnejπi æelijo pri samem fotografiranju. In nenazadnje. Pentax ima æe dolgoletno tradicijo (od leta 1919) izdelave foto kamer. So tudi prvi japonski izdelovalec foto kamer, ki je naredilo SLR kamero (1952). To je treba poudariti. Ime Pentax kljub zmotnemu miπljenju mlajπih fotografov nikakor ni nek neznani proizvajalec kamer. Matjaæ Intihar Olympus Zuiko mm f/2.0 Olympus ZUIKO DIGITAL ED mm (35mm ekvivalent: mm) f/1:2.0 V Sloveniji smo æe lahko videli in testirali najnovejπi Olympus zoom objektiv mm. Objektiv je zaradi svoje izjemne svetlobne jakosti (f/1:2.0) nekoliko veëji in teæji od konkurence. Vsebuje tako Super ED, kot ED leëe, tako, da je moænost kromatske aberacije zmanjπana na minimalno. Objektiv ima standardno zoomiranje z vrtenjem obroëa. Zoom in ostrenje sta notranja, tako, da ni nikakrπnih premikajoëih se elementov na samem objektivu. Ostrenje poteka hitro in skoraj nesliπno. Objektiv je tudi protipraπno in vodno zaπëiten. Ker ima Olympus 4/3 sistem manjπe tipalo kot je Leica format, so krajπe tudi goriπënice, a kot zajema je enak kot ga imajo objektivi 35mm formata pri 2x daljπi goriπënici. Zato s tem objektivom brez teæav fotografiramo pri Ëasih, kot s konkurenënimi 70x200mm objektivi s pomoëjo stabilizacije slike. VeË o objektivu in preizkusu pa v mesecu septembru na M.I. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto galerija: e-fotografija - avgust, september

28 Celoten preizkus bo objavljen na Olympus Camedia mju800 V poplavi kompaktnih kamer Olympus ohranja tradicijo. Æe leta 1991 so trgu ponudili kompaktno kamero mju1. Seveda v tistem Ëasu analogno! Toda mju kamere so zaslovele po svoji kakovosti izdelave, zaπëiti proti prahu in vlagi in odliëni optiki v primerljivem razredu. NiË drugaëe ni v kompaktnem digitalnem razredu. Æe od januarja 2003 nudijo kamere pod oznako mju. Prva kamera je bila mju 300. Pokazala je prav to kar so kamere mju vedno nudile. To pa je predvsem robustnost in dobro kakovost slike. Ker pa se v digitalni dobi vse spreminja veliko hitreje, imamo æe po dveh letih (vmes mju400, 410, mju mini, 500) na trgovskih policah kamero Olympus mju800. Ob pogledu na kamero jih veëina πe vedno najprej pogleda na πtevilo toëk. To merilo se pri novih kupcih in trgovcih ne da in ne da izkoreniniti kot eno najpomembnejπih, ki pove kako kakovostna je kamera. Toda mju800 nam nudi kar nekaj novih lastnosti, katere so mnogo bolj pomembne od visokega πtevila toëk na tipalo. Kot prva nova odliëna lastnost je LCD zaslon velikosti 2,5 palca (6,4cm) s kar 215 toëkami loëljivosti. Nova HyperCrystal tehnologija nam omogoëa odliëen pogled na sliko tudi pri moëni sonëni svetlobi in pod πirokim kotom gledanja na zaslon (do ). V slabih svetlobnih pogojih pa nam pomaga zajeti motiv brez bliskavice prav tako nova tehnologija Bright Capture. Z njeno pomoëjo se nam slika na zaslonu moëno posvetli in dobro vidimo motiv tudi v zelo slabih svetlobnih pogojih. Tehnologija Bright Picture pa je tista druga dobra lastnost te kamere. Veliko πtevilo toëk bolj kot kakovosti slike pri loëljivosti 8M toëk, pripomore k kakovosti slike pri slabih svetlobnih pogojih. S pomoëjo tehnologije Bright Picture kamera vzame informacij iz veëih toëk in tako je slika svetlejπa, predvsem pa z manj πuma. Tako lahko s kamero delujemo tudi pri 1600ISo obëutljivosti z malo πuma. Ker pa nam kamera povzame informacije iz veëih toëk, imamo pri viπji obëutljivosti ISO sliko loëljivosti samo 3M toëk. Toda πe vedno je to dovolj za fotografije velikosti 13x18cm. Tehnologijo zapisa motiva Bright Picture pa lahko kombinirao tudi z uporabo bliskavice in tako osvetlimo πe tiste dele motiva, ki so v popolni temi. V kamero je vgrajeno kar 19MB notranjega spomina. Mju800 uporablja xd pomnilne enote. Kamera nam nudi dobro ergonomijo, zato jo lahko trdno dræimo v rokah v veëih pozicijah. Pri mju 800 so se odrekli klasiënemu iskalu. Le to je zaradi moëne paralakse vse bolj v ozadju. Povsem ga menjajo 2,5 placa veliki TFT zasloni. Sedaj so æe na voljo do pomnilne koliëine 1GB. Za hitrejπe iskanje æe posnetih fotografij odliëno sluæi funkcija iskanja koledar. Slike se razvrstijo po datumih fotografiranja, lahko pa iπëemo tudi po meseënem koledarju. Za kakovosten zajem skrbi kar 19 programskih moænosti. V veëini primerov vam sploh ni treba odpreti priroënika z navodili za uporabo - vgrajena funkcija Vodnika fotografu na zaslonu LCD predstavi namen in priporoëeno uporabo za razliëne funkcije. V Super Makro funkciji lahko fotografiramo od 3cm oddaljenosti od motiva. Na koncu pa ne gre pozabiti πe enkrat poudariti, da nam mju kamere nudijo odliëno zaπëito ohiπja pred deænimi kapljami, prahom, in visoko vlago. Matjaæ Intihar Kamera je πe zadovoljivo majhna, da je lahko vedno z nami. Predvsem pa je ohiπje zaπëiteno proti moëni vlagi, deænim kapljam, prahu. Te lastnosti ji samo dajejo dodatne prednosti v domeni popotniπke fotografije. Epson R-D1 Marsikdo se bo zamislil ob pogledu na to zanimivo kamero. Enim se bo povrnila nostalgija po starih Ëasih. Drugi bodo pogledali za Leica objektivom na kameri. Tretji bodo zaëudeni nad obliko in mnogi nad napisoma na kameri. Pa pojdimo od zaëetka. Nostalgija je tu predvsem zaradi oblike kamere. Je povsem kopija starih kamer z menljivimi objektivi a posebnim naëinom ostrenja, ki ne deluje preko TTL naëina. Te kamere so v razredu rangefinder kamer, katere pa so bile dolga leta zelo cenjene in uporabne. A TTL tehnologija jim je odvzela primet. Ostali pa so nekateri ljubitelji, predvsem pa mnoæica odliënih objektivov za te kamere. In ni se Leica podala v kopijo kamere in ji dodala digitalni del. To so storili pri podjetju EPSON, ki je danes znano predvsem po tiskalnikih. Zato je tu tisto tretje zaëudenje predvsem fotografsko usmerjenih kupcev. Le kaj je to Epson. Toda to podjetje v fotografiji ni tako neznano. V njihovo druæino spada tudi priznano urarsko podjetje 28 e-fotografija - avgust, september 2005 Seiko, ki pa je æe dolga leta povezano s foto kamerami. Imajo namreë najnatanënejπe zaklope. Sam Epson pa nam kompaktne digitalne kamere nudi æe od leta 1997, model PhotoPC 500. Torej Epson ni tako neznan v foto tehnologiji. Danes πe toliko manj, saj so foto tiskalniki vse bolj prisotni v naπih digitalnih temnicah. Samo ohiπje pa ni produkt Epsona. Le to je naredilo podjetje Voigtlander, prav tako mnogim ljubiteljem fotografije dobro znano ime. Kamera Epson R-D1 pa je povsem samosvoja in v mnogih lastnostih nië kaj primerljiva z drugimi digitalnimi kamerami. Æe ob prvem pogledu na njo, vas mora nostalgija po stari tehniki zamikati.»e vas, potem je kamera nekaj posebnega. Mnogo gumbov je povsem klasiënih in Ëe kamera nima odprtega vrtljivega zaslona niti vedeli ne bomo, da je to digitalka. Predvsem pa kljub digitalni tehniki je treba kamero pred vsakim novim posnetkom napeti. Tudi ostale nastavitve so samosvoje. Vse je bolj mehansko. MENU ima povsem nov videz a se ga hitro navadimo in nastavitve so logiëne. Tipalo je velikosti kar 23,7x15,5mm in ima 6M toëk. Format zapisa je 3:2.»asi osvetlitve so od 1sek. do 1/2000sek. ObËutljivost lahko nastavljamo od 200 do 1600ISO. Da lahko s kamero delujemo, moramo na zaëetku druæenja z njo imeti kar nekaj izkuπenj s starejπimi analognimi foto kamerami. Toda po prvem privajanju na kamero, se le ta oddolæi s prijetno fotografsko izkuπnjo, predvsem pa marsikomu s pozitivno nostalgijo po starih fotografskih Ëasih. S kamero Epson R-D1 ne moremo fotografirati tako, po novem, na hitro. Za vsak posnetek si je treba vzeti Ëas, ker ni zoom objektiva in zato narediti kakπen korak naprej ali nazaj, roëno izostriti motiv in mirno sproæiti klasiëni proæilec. Marsikateri posnetek pa v trenutku pritiska na proæilec ni zajet, saj se hitro pozabi, da je treba to kamero napeti. Fotografije iz kamere pa so odliëne. Na zaëetku mehke, a polne zapisa in tako imamo moænost kakovostne dodatne obdelave slike. Velik del kakovosti slike gre na raëun odliëne kakovosti LEICA optike, ki se je danes v dobi zoom objektivov æe pogreπa. Toda kakovost in tradicija ima svojo ceno. Kamera je namenjena predvsem ljubiteljem rangefinder, predvsem Leica kamer, ki æe imajo njihove objektive.»e vemo, da je najcenejπi Leica objektiv draæji od boljπih kompaktnih kamer, potem vemo, komu je kamera namenjena in predvsem zakaj taka filozofija kamere. Tudi cena kamere veliko pove. Le ta se giblje okoli 3000 EURO. Toda tradicija, nostalgija in na koncu tudi kakovost nikoli nista bila poceni. Ta kamera pa cilja tudi v prihodnost. S tem si Epson dviguje renome tudi pri klasiënih fotografih. Ti pa spoznavajo ime Epson iz novega pogleda. To so tiskalniki, kjer nam Epson nudi vrhunsko kakovost. In malo drugaëne reklame nikoli ne πkodi! Kamera Epson R-D1 jo je vsekakor naredila. In to pri pravih ljudeh. Matjaæ Intihar S to kamero se zopet vrnemo v stare Ëase na novi naëin. RoËno ostrenje, roëno napenjanje zaklopa in digitalni zapis. Starejπi ljubitelji fotografije in zbiralci bodo z veseljem spoznali to kamero. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

29 Celoten preizkus je objavljen na Olympus Camedia FE-5500 Napovedoval sem æe, da bodo digitalne kompaktne kamere kmalu ponujale tisto, kar nam kopaktne analogne. To je, enostavnost fotografiranja. Vklopi in sproæi! To je bil vedno moto enostavnih kompaktnih kamer, predvsem pa fotografov, ki predstavljajo kar 90% trga. Danes v digitalni dobi, je Olympus malo predrugaëil slogan. Vklopi in igra naj se zaëenja! Toda πe vedno naj kamera nudi enostavnost zajema fotografije. In kamera Olympus Camedia FE-5500 nam med prvimi ponuja prav to. Elektronika v kamerah nam s pomoëjo programerjev nudi mnoæico nastavitev. Te reπitve so poceni in pri nakupu kamere ima lahko zaradi njih trgovec obilo argumentov, zakaj naj kupec kupi ravno predstavljano kamero. Tem programskim reπitvam, kot samim πtevilkam sem vedno dejal trgovski faktor. Laæe se prodaja, Ëe lahko naπtevaπ mnoæico nastavitev, katere naprednejπi fotografi naπtevajo in jih tudi uporabljajo. Vendar, ve se. Te nastavitve v kompaktnih kamerah so glede zanesljivosti samo senca tistim pravim nastavitvam v DSLR kamerah, oziroma πe bolj natanëno povedano, veliko veëino nastavitev v kompaktnih kamerah fotograf niti ne preizkusi in nenazadnje niti ne potrebuje. Dobro nam je æe znano, da so mnogi uporabniki najboljπih kompaktnih kamer æe nekaj Ëasa med uporabniki DSLR kamer. Oziroma, v vstop med njih æe resno razmiπljajo. Druæinski fotograf pa potrebuje samo kamero za zajem fotografije. To je kamero, ki mu je vπeëna po obliki, mu dobro sedi v roki, jo vklopi, poiπëe motiv in sproæi. To je pojem kompaktna kamera oziroma mnogim æe dolgo znano ime trotl kamera. Le ta nam je vedno nudila odliëne slike za druæinsko fotografijo. Predvsem iz pogleda enostavnosti rokovanja s kamero. Lahko reëem, da mi tokrat prvië ni treba pisati na tisoëe Ërkovnih znakov, da neko kamero opiπem in jo predstavim. Tudi same kompaktne kamere bom opisoval vse manj. Njihov namen je dobra druæinska fotografija. In verjemite, to zmorejo skoraj vse. Ostajajo samo finese. Tudi tu pa velja, veë denarja veë glasbe. Kamera Olympus Camedia FE-5500 nudi vse, kar povpreëni druæinski fotograf potrebuje. Trdno aluminijasto ohiπje, objektiv s 3X-nim zoom-om, moænost zajema trenutka s pomoëjo CCD tipala in elektronike za procesiranje signalov ter pomnilne kartice za shranjevanje in seveda proæilec. Za zajem fotografije potrebujemo le πe motiv in po potrebi iskalo oziroma v digitalni dobi TFT zaslon. In kaj nam kamera nudi? Kot prvo, æe iz zgornjega zapisa povedano, enostavnost. Fotograf potrebuje samo vedeti kje je gumb za vklop in proæilec. To je to. Za vse ostalo bo poskrbela kamera sama, Ëe le ne boste preveë znanja æeljni in poπkilili v nekaj dodatnih nastavitev. Toda Ëe ste vajeni raëunalniπke tehnike, le poπkilite, premikajte nastavitve. Toda kaj boljπe fotografije zaradi Programska avtomatika je v tej kameri æe tako zmogljiva, da nam zadovoljivo kakovostno zajame vsak motiv. Camedia FE-5500 je prava druæinska kamera, saj nam omogoëa odliëno fotografiranje z malo nastavitvami. odliëno podaja pogled na motiv in nastavitve. Res pa je, da sama slika na zaslonu ob premikanju kamere in sledenju motiva kasni, kar je na zaëetku moteëe. tega ne boste dobili. To je kompaktna kamera! Predvsem pa, v tej kamere je veliko teh nastavitev prepuπëeno zgolj avtomatiki. Camedia FE-5500 ima zanimivo obliko. Ohiπje je prevleëeno z aluminijem, srebrno in matirano. Kamera je kompaktnih dimenzij 94x61x24mm in teæe samo 175g z Li-Ion baterijo in xd kartico. V roki deluje vπeëno, predvsem pa imamo vse gumbe za razliëne nastavitve blizu. Samih nastavitev pa je kot se za pravo kompaktno kamero spodobi zelo malo. Gumb za vklop je na vrhnjem delu kamere in malo skrit. Je niæje od dva cm oddaljenega proæilca. Desni del kamere je tanjπi od desnega. Pa nam prav manjπa debelina kamere doprinese do boljπega oprijema. Kamera preseneëa v dveh stvareh. Po vklopu se prednji del objektiva obraëa in nastavitvenih gumbov je zelo malo. Prav to zadnje, malo nastavitvenih gumbov, da fotografu zelo veliko. Dobro fotografijo ob nepotrebnem obraëanju mnoæice nastavitev. Po vklopu je kamera v dveh sekundah pripravljena na proæenje. 2.0 palca velik zaslon, s toëkami loëljivosti nam Olympus Camedia FE-5500 nam sliko zajema preko CCD tiapala s 5M toëk. Objektiv ima razpon goriπënic med mm (ekv.35mm) in svetlobno moë 2,8-4,8. Pri zajemu slike nam kamera nudi samo scenske nastavitve. Vendar nam za namen kamere povsem zadovoljujejo.»asi osvetlitve so od 2 sekund, do 1/2000 sekunde. Nastavitev preko funkcije MENU je samo 16. S tem kamera πe bolje dokazuje, da je namenjena tistim uporabnikom, ki si æelijo enostavnost kamero in πe vedno zadovoljivo fotografijo za druæinski album. e vedno pa nam kamera nudi tako makro nastavitev, kot uporabo vgrajene bliskavice z veëimi naëini proæenja. Kot je za kompaktne kamere proizvajalca Olympus normalno, uporablja lastne xd pomnilne enote. Li-Ion baterija in polnilec pa sta æe v kompletu. Prav tako 14MB notranjega spomina. Olympus Camedia FE-5500 je tudi med samim fotografiranjem pokazala svoje pravo poslanstvo. To je kamera za druæinskega fotografa, ki æeli s Ëim bolj enostavno kamero kakovostno posneti vse druæinske dogodke od praznovanj do potovanj. Seveda pa mu je v konëni fazi izdelave slike, πe malo v podporo raëunalnik s programom za obdelavo fotografij ali pa v fotolaboratoriju, laborant. S kamero Olympus Camedia FE-5500, sem se πe enkrat veë prepriëal, da prihajajo Ëasi trotl kamer. To ni pomanjπevalnica. To je oznaka kamere, ki nam nudi enostavnost fotografiranja in dobro fotografijo za naπ druæinski album, za sprejemljivo ceno. Marsikateri fotograf, najprej pogleda po mnoæici funkcij na sami kameri. Lahko mu jih celo priporoëa prodajalec. Toda veëina druæinskih fotografov, uporablja samo osnovno funkcijo za zajem slike. In verjemite, za druæinski album bodo vaπi spomini z njimi odliëno zapisani. To velja tudi za kamero Olympus Camedia FE Samo bolj zahtevni, opisi o kakovosti so ob fotografijah pa potrebujejo veë. No, tudi odπteli bodo veë. Skoraj vedno velja!»e odπtejete veë, tudi dobite veë! Vendar, ali res tisti veë tudi potrebujete? Matjaæ Intihar Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album: e-fotografija - avgust, september

30 Preizkusi novosti bodo objavljeni na Canon novosti Canon je predstavil foto kamero EOS 5D z loëljivostjo 12,8 milijona toëk, na tipalu velikosti polnega Leica formata. Predstavili so tudi novo profesionalno fotoreportersko kamero EOS-1D Mark II N, posodobitev nagrajenega modela EOS-1D Mark II. EOS-1D Mark II N πe vedno odlikuje loëljivost 8,2 milijona toëk in hitrost zaporednega slikanja 8,5 slike na sekundo, prinaπa pa πtevilne izboljπave na temelju nasvetov profesionalnih fotografov. Ostale novosti vkljuëujejo bliskavico Speedlite 430EX, ki bo zamenjala priljubljeni model 420EX, serija profesionalnih objektivov L je bogatejπa za zelo kompaktni objektiv EF mm f/4l IS USM. Canon je prav tako predstavil novi zoom objektiv EF mm f/4-5.6 IS USM in orodje Picture Style, ki fotografom nudi veëji ustvarjalni nadzor nad delovanjem foto kamere. EOS 5D EOS 5D z zdruæitvijo tipala CMOS v polni velikosti formata Leica in izjemno lahkega, kompaktnega ohiπja iz magnezijeve zlitine ustvarja nov razred digitalnih zrcalnorefleksnih foto kamer. Tehta zgolj 810 gramov, odlikuje pa jo loëljivost 12,8 milijona toëk, druga generacija tipala CMOS velikosti 35,8x23,9 mm, zaporedno slikanje s hitrostjo 3 posnetkov na sekundo v seriji do 60 posnetkov formata JPEG in zagonski Ëas 0,2 sekunde. Novo tipalo CMOS polne velikosti sodi med Canonove kljuëne tehnoloπke platforme, ki jih je sedaj mogoëe najti v vseh Canonovih digitalnih zrcalno-refleksnih foto kamerah. EOS 5D je fotoaparat, ki so ga æeleli mnogi fotoreporterji in agencije, je dejal Mogens Jensen, vodja enote Canon Consumer Imaging Europe. Gre za nepogreπljiv del opreme mnogih profesionalcev - od fotografov za poroke do reportaænih fotografov. EOS-1D Mark II N Predstavljena je tudi nova profesionalna digitalna kamera EOS-1D Mark II N, posodobitev nagrajenega modela EOS-1D Mark II. EOS-1D Mark II N πe vedno odlikuje loëljivost 8,2 milijona toëk in hitrost zaporednega slikanja 8,5 slike na sekundo, posodobljen model pa ima zmogljivejπi medpomnilnik, ki v seriji zagotavlja 48 posnetkov formata JPEG in 22 posnetkov formata RAW. VeËji je tudi zaslon TFT, ki sedaj meri 2,5 palca (prej 2,0 palca), dvojna vrata za pomnilniπke kartice CF in SD pa omogoëajo loëeno snemanje v formatu RAW in JPEG. Barvna matrika in nastavitve parametrov so bile zamenjane z novimi pripravljenimi nastavitvami Picture Style, ki poenostavijo nadzor foto kamere pri optimizaciji fotografije in obdelave. Za izjemno kakovost slike skrbi tipalo CMOS velikosti APS-H (28,7x19,1 mm), 45-toËkovno samodejno ostrenje in zagonski Ëas 0,2 sekunde. ObËutljivost znaπa od 100 do 1600 ISO, poveëati pa jo je mogoëe na L:50 in H:3200. Tako EOS 5D kot tudi EOS 1D Mark II N uporabljata Canonov preizkuπeni procesor DIGIC II, ki nudi odliëno kakovost fotografij, odzivno delovanje foto kamere, hitro zaporedno slikanje in podaljπano delovanje baterij. Vtisi z delavnice Z mojstrom Oskarjem po dolini reke Krke Po zanimivi delavnici Digitalne Akademije, s tematskim naslovom Z Oskarjem po stari Ljubljani, ki je bila v sredini junija, sem se odloëil, da se udeleæim tudi tokratne delavnice Z Oskarjem po dolini reke Krke. Zbor udeleæencev je bil pred v soboto, 20. avgusta æe ob 6 uri. Za nekatere je bilo to skoraj sredi noëi, a Oskar pravi, da je to zaradi boljπega izkoristka svetlobe. In bilo je vredno tako zgodaj vstati, ker smo æe v zgodnjih urah priëeli z delom - ustavili smo æe malo pred prvim planiranim krajem - gradu v Soteski in poslikali Ëudovit jutranji prizor, kjer nas je v jutranji meglici priëakal Ëudovit pogled na cerkev. Po Ëetrturnem postanku smo se odpravili naprej do prve kofepavze, da smo se skupaj do konca zbudili ter nato naprej do naselja Soteska, kjer smo po nekaj uvodnih napotkih Oskarja - Karla Dolenca zaëeli delat. Lep pogled na jez, z majëkenim otokom in drevesi ter grmiëevjem na sredini nam je sluæil kot motiv za slikanje. Kasneje smo se podali πe Ëez cesto v ostanke gradu, zadaj za njim πe en zanimiv potujoëi Ëebelnjak ter v bliæini πe kapelico. Kmalu nas je Oskar zaëel zbirati, da smo se odpravili nazaj do avtobusa in se odpeljali do naslednjega postanka - naselja Dvor - kjer smo se malce potepali po ribogojnici in slikali deroëi potoëek. V Dvoru je tudi ostanek plavæa, ki je dajal tudi zanimiv motiv za slikanje. Nato smo nadaljevali pot do gradu Æuæemberk in se pod gradom najprej ustavili na kratkem poëitku, kjer pa smo naleteli na druæinico rac, ki so bile pripravljene za kakπno drobtinico kruha tudi pozirati mnoæici fotografov. Po kratki pavzi smo se odpravili pod æuæemberπki grad lovit nove motive ter seveda Oskarja zasuvali z raznimi vpraπanji glede kompozicije, svetlobe, pravih nastavitev, Kazalci na uri so se premaknili æe Ëez dvanajsto in poëasi smo se odpravili proti zadnji planirani postaji - bliæini izvira reke Krke. Vmes smo se ustavili πe ob reki Krki, kjer naj bi bil en starejπi mlin a je bil æal prenovljen v preveë modernem slogu, tako da ni bil preveë zanimiv objekt za fotografiranje, je bilo pa v bliæini nekaj ribiëev in obilo drugih reënih motivov, tako da nismo varëevali s prostorom na spominskih karticah naπih digitalnih kamer. Na zadnji postaji smo spet naπli en manjπi jez z zanimivim mlinom. Æe dokaj utrujeni od potepanja, tovorjenja opreme in iskanja motivov smo se zbrali v gostiπëu, katerega ime se ne spomnim. Po kosilu pa smo preko projekcije na platnu pogledali nekaj slik, ki smo jih posneli ta dan. Oskar jih je pokomentiral, kako bi on zajel motive, kakne nastavitve bi uporabil, kakπen izrez bi naredil. Okoli pete ure popoldan smo se odpravili proti Ljubljani. Vreme nam je bilo cel dan naklonjeno, πele proti veëeru, ko smo bili verjetno vsi æe doma, je priëelo deæevati in ponekod je bilo prav hudo, tudi v bliæini, kjer smo se sami ta dan potepali. Krka tisto noë ni bila tako mirna kot dan poprej. VeËina nas Gasilska fotka vseh udeleæencev tokratne foto delavnice. udeleæencev pa kljub zgodnji jutranji uri πe dolgo ni πla spat. Urejanje posnetih fotografij je po takem dogodku prav sproπëujoë uæitek. Thomas Bergant / Po kosilu pa pregled in ocena πe sveæih fotografij in naπih vtisov. 30 e-fotografija - avgust, september 2005

31 Preizkusi novosti bodo objavljeni na Fujifilm novosti Fujifilm je predstavil novi digitalni fotoaparat FinePix S 9000 naslednika popularne kamere FinePix S7000. Finepix S9000 je namenjen za bolj zahtevne foto ituzijaste. Vsebuje super CCD HR ( high resolution ) tipalo z 9.24 milijoni efektivnih pikslov. Je prva foto kamera v razredu s tako veliko resolucijo. Z resolucijo se je poveëala tudi velikost tipala ( CCD senzor ). Od predhodnika se razlikuje tudi po novem 10.7X-nem optiënem zumu ( ekvivalentno 35mm formatu ). V preteklosti so uporabniki amaterskih digitalnih kamer spoznali, da pomeni viπja resolucija z viπjo obëutljivostjo veë πuma. Z S9000 uporabniki lahko zajamejo posnetke z zelo malo πuma pri viπjih ISO nastavitvah. Kamera omogoëa fotografiranje do 1600 ISO pri maksimalni resoluciji 9.24 MP. Ima 1.8 inëni LCD zaslon z moænostjo tilting nastavitve. Kamera je pripravljena za fotografiranje v 0.8 sekunde.»asi zaklopa so od 30 s pa do 1/4000 sekunde. Video nastavitev omogoëa snemanje filma v resoluciji 640X480 ali 320X240 z 30 posnetki v sekundi.»e uporabljamo spominsko kartico kapacitete 1GB lahko v viπji resoluciji posnamemo 16 minut filma. Poleg πe vseh dobrih lastnostih predhodnika S9000 poseduje πe bolj uporabniku prijazen meni za nastavitve in Real Photo Tehnology ki omogoëa zajem vaπih dragocenih trenutkov take kot jih vidite. To doseæe z kombinacijo super CCD tipala 5 generacije, novim RP procesorjem, izrednim Fujinon objektivom in moænostjo visoke obëutljivosti z malo πuma. Naπteta nova tehnologija je vgrajena tudi pri ostalih dveh novih fotoaparatih FinePix S5600 in FinePix E900. Novo pri Fujifilmu je tudi sublimacijski printer, naslednik Prinpix NC400D. Kompatibilen je z order-it enotami. NaËin izpisa je Dye Sublimation, prenos podatkov preko Interface USB 2.0. Hitrost izpisa je za 10x15 format slike je 10sek. Kvaliteta izpisa je primerljiva z izpisom na Fujifilm Frontier strojih. Za izpis se uporablja termalni foto papir v setu z ribbon folijami. Z enim setom lahko naredimo 1000 fotografij velikosti 10x15cm. Printer je primeren za foto kioske, kot dodatek v foto laboratorijih in podjetjih z potrebo po cenovno ugodni, kvalitetni, enostavni in hitri izdelavi fotografij. Image&Information d.o.o. Leskoπkova 6, 1000 Ljubljana, tel : info@fujifilm-slovenia.com, Canon nagradna igra / Sprintaj na Florido Nagradna igra Sprintaj na Florido v organizaciji podjetja prodajnih mestih) je bilo v prostorih organizatorja Canon Adria d.o.o. je potekala od do vkljuëno Canon Adria d.o.o. ærebanje vseh prispelih razglednic. Na Vsak posameznik je lahko sodeloval samo z eno ærebanju so bili prisotni predstavniki organizatorja, prispelo razglednico (fotografijo posneto in natisnejno na predstavniki distributerja, predstavniki prodajalcev in medijev. Izmed skoraj 2000 prispelih razglednic je bilo izærebanih kar 86 nagrad. Med njimi dve najbolj odmevni, potovanje na Florido, (Miha Knezar iz Zgornje Kungote in Nataπa ef iz Zgornja Velka). Tomaæ kafar pa je prejel EOS 350D. Ostale nagrajence za video kamero MV830, digitalno kamero PS A510, potovanje v Beograd, tiskalnik SELPHY in foto kamero PRIMA 130, pa si lahko pogledate na spletni strani e-fotografija - avgust, september

32 Video tematika na forumu: Demokratizacija videa z visoko loëljivostjo Dosedaj je bil video z oznako HD (high definition - visoka loëljivost) rezerviran le za visoko proraëunske filmske projekte. Z razvojem tehnologije, predvsem pa z zdruæitvijo nekaj tehnologij pod eno streho (DV - digital video, MPEG2 - kompresija zapisa v skladu z DVD standardi) je nastal format HDV, ki zdruæuje osnove DV-ja in HD-ja v konëni fomrat HDV. Le-ta je prisoten æe veë kot leto dni, a so bili prvi koraki narejeni πele s prihodom Sonyjeve HFX1, ki je pomenila pravi vstop v svet HD sveta. Prvi JVC-jev model πe ni bil dorasel JVC hitro za HFX1 predstavila tudi dva svoja profi modela: Sony HDR-Z1, JVC pa GY-100- HD-pro. Toda medtem ko stane HFX1 okrogel milijon tolarjev, sta oba profi modela πe vsaj za tisoëakov draæja. Svet HDV videa je bil tako æe na zaëetku omejen na izbrani krog visoko zahtevnih ljubiteljev tehnologije in filma. Prvim korakom v svet tkim. potroπniπkega videa ali videa za domaëo uporabo - pa seveda tudi za vse zahtevne uporabnike, ljubitelje, snemalce in filmarje pa je sledil novi πok. S predstavitvijo model HDRtisoËakov, pa Sony kaæe, da je HDV format namenjen tudi neprimerno πirπemu krogu uporabnikov. Priπel je trenutek, da se resno zamislimo in zaënemo razmiπljati tako o novem HD ready TV sprejemniku ali monitorju s HDV loëljivostjo 1920 x 1080I (a nemara tudi o novem, dosti moënejπem raëunalniku, ki bo zmogel tudi HDV obdelavo). Kljub temu, da je na tem podroëju πe vedno velika luknja, pa bodo proizvajalci æe v pol leta to izpopolnili. Pomanjkljivosti trenutne HDV ponudbe so πe vedno naëini zapisa. Toda: v kamero je vgrajen konverter, ki MPEG2 HDV zapis po potrebi pretvori v klasiëen DV zapis kakrπen brez teæav obdelamo na obiëajnem raëunalniku in predvajamo v vsakem DVD predvajalniku ali na TV. Najpomembnejπe pri uvajanju HDV formata na træiπëe je dejstvo, da lahko æe sedaj zapisujemo dragocen video zapis v visoki 2M loëljivosti, pri uporabi le-tega pa smo lahko na sreëo precej fleksibilni. Seveda ima to πe toliko veëji pomen za snemalce dokumentarnega gradiva, a tudi za vse ostale zahtevam formata, Ëeprav sta tako Sony kot HC1, ki bo stal manj kot petsto tolarskih predvajanja in obdelave, pa tudi skladiπëenja resne uporabnike. (VJ) TEST video kamera SONY HDR-HC1 Sony HDR-HC1 je na prvi pogled obiëajna kamera, resda odliëno izbdelana in perfektno obdelana. Svoj πarm doda πe okrov Ërne mat barve in nekaj kromiranih dodatkov, toda HC1 je veliko veë kot to. Narejena v celoti z novimi tehnologijami tako v zunanjosti moëno spominja na modele HC-90, PC-1000, DVD- 403 in podobne, s katerimi tudi deli naëin uporabe, a se v notranjosti skriva neprimerno veë. HC1 ima moænost zapisa na mini DV kasete tako v formatu DV ali v novem formatu HDV. Za DV je znaëilna loëljivost 720x576 toëk, v nastavitvi na HDV snemanje pa zapisuje z 1920 x 1080 toëk, kar 4,7 - krat bogatejπi zapis! Pri tem je standardni zapis formata 16:9, kar je vidno tudi iz 2,7-palËnega monitorja s toëkami. Za zapis skrbi namesto CCD tipala CMOS Ëip, ki ima kar 2,97M toëk. Vse te toëke izkoristi le za fotografiranje, sicer pa uprablja za HDV zapis okroglih 2M toëk - za vsako sliko posebej. Vso to silovito veliko koliëino podatkov je treba tudi pretvoriti v ustrezno obliko in shraniti, pri HDV-ju je to MPEG-2 zapis, ki omogoëa da na klasiëno 60 minutno mini DV kaseto spravimo na obiëajnih 13,6 GB obsega vse HDV podatke, ki so zapisani s kompresijo 1:25! ObiËajna kompresija pri DV-ju namreë znaπa 1:4,4, tokrat pa so prvië dosegli dovolj visoko stopnjo kompresije tudi pri takπnem zapisu. Kakrπne koli so æe skrivnosti A/D konverterjev in formatov Sony HC1 jih brez teæav zmore in Ëetudi jo prikljuëimo in gledamo na visoko kvalitetni TV sprejemnik ali visokoloëljivostni monitor ugotovimo, da je vidna kvaliteta in loëljivost presunljiva! Vsega tega kameri, ki meri 71x94x188 mm in tehta 0,68 kg, nikoli ne bi pripisali. Seveda je treba povdariti, da ne gre za triëipno kamero, kjer se zapis beleæi za vsako barvo posebej, paë pa za eno samo tipalo in πe to narejno v novi CMOS tehnologiji. Sony je veliko stavil na CCD tehnologijo, zato je pri razvoju CMOS-a nekoliko zaostal, je ta zaostanek nadoknadil tako pri dobavljanju Ëipov za mobilne fototelefone πirom sveta (od leta 2003 dalje) sedaj pa tudi na podroëju videa. CMOS Ëipe s sonyjevo znamko smo najprej videli v ljubiteljski kameri PC-1000, nesporno pa so sedaj æe toliko dozoreli, da en sam CMOS Ëip zmore neprimerno veëji barvni in svetlobni razpon kot sorodno CCD tipalo. Celotno povrπino lahko izkoristimo pri foto funkciji, kjer si lahko nastavimo nekaj razliënih formatov in kakovosti zapisa. HC1 ima vgrajen Zeissov objektiv Vario Sonat T* z razponom 5,1-51 mm kar znaπa mm v leica formatu ali izraæanju s svetlobno moëjo 1,8-2,1, seveda pa sta na voljo πe dve stopnji digitalnega zuma, vse tja do 120x, Ëe je to sploh πe komu pomembno in premer filtra 37mm. Kamera ima tudi stabilizator slike, roëno nastavitev beline, zelo soliden avtofokus z roëno nastavitvijo, meniji so zelo raznovrstni in se opravljajo preko moniorja obëutljivega na dotik. Pri snemnaju si lahko vklopimo tudi 70 ali 100 % zebro, n a ekran pa si lahko prikliëemo tudi histogram (krivuljo porazdelitve svetlobnosti posnetka), z obema elektronskima pripomoëkoma pa lahko do podrobnosti nadzorujemo snamenje, seveda pa imamo kot dopolnitev tudi roëne nastavitve od º sec do 1/ sec. Za zapis videa na kamero nam sluæi firewire 1394 vhod, za prenos podatkov iz kamere pa lahko uporabimo isti 1394 kot izhod, a tudi kompozitni izhod in S-Video. Tonski zapis je stereo z globino 16 ali 12 bitov, na kameri pa sta tudi dodatna avdio vtiëa: za zunanji mikrofon in za sluπale. Fotografija se zapisuje na sonyjev memory stick pro duo 16 MB, za fotografijo pa lahko vklopimo tudi vgrajeni mini fleπ. ibka toëka kamere je dostop do kasete na spodnji strani (Ëe snemamo s stojala jo je treba vedno sneti), polnilec baterije, ki ga priklopimo neposredno na kamero (le kako lahko polnimo drugo baterijo?) in nadzor avdio funkcij le preko menijev. Na sreëo je kamera izredno energijsko varëna, tako da osnovni NP770 Li- Ion aku zdræi tudi do 45 min intenzivnega snemanja. Kamera ima tudi vrsto odliënih drobnih dopolnitev in funkcij, ki seveda presegajo amaterski razred, a hkrati omogoëa odliëen HDV zapis, kompatibilnost navzdol (HDV zapis lahko vedno konveritramo v DV zapis pri prenosu v raëunalnik) in πe mnogo dobrot, ki presegajo prostor naπega zapisa - zato si Ëez teden dni poglejte na naπi spletni strani ( tudi ostale vtise po enotedenskem snemanju, nato pa kmalu sledi tudi temo o obdelavi HDV zapisa, ki seveda pomeni izkuπnjo zase. Predvidena prodajna cena sony HDR-HC1 znaπa okroglih sit, kar je - upoπtevaje kaj vse ponuja - sprejemljiva cena zu vstop v svet HDV videa. Pa πe to: Sony je na osnovi HC1 izdelal tudi profesionalni model A1, ki ima nekaj dodatnih avdio funkcij in drobnih dodatnih obogatitev namenjenih zelo zahtevnim in muhastim uporabnikom imenovanim - profesionalci. Sicer pa je zasnova, tipalo in izvedba obeh enaka, le da bo A1 za okroglega tisoëaka draæja. TisoËaka v evrih, lepo prosim! Ampak za tistega ki ve kaj hoëe to menda ne bo problem, ostalim ljubiteljem HDV tehnologije pa svetujem HC1. Za zakljuëek - Ëemu le bi zahtevni ljuibitelje ali skromni profi sploh πe rabil vse funkcije dvakrat draæje HFX1 ali trikrat draæje Z1? Veljko JukiË 32 e-fotografija - avgust, september 2005

33 TeËaj programa PICASA 2 / Enostaven program za obdelavo fotografij - PICASA 2 V letu 2005 se bo v Sloveniji prodalo med in foto kamer, kar pomeni zelo veliko novih uporabnikov, samo v letoπnjem letu. Veliko kupcev se bo prvië sreëalo z digitalnim medijem in to ravno v Ëasu, ko bodo nastopile πolske poëitnice ter letni dopusti in bo priloænosti za fotografiranje dovolj na vsakem koraku. Velika veëina njih, ki je do sedaj uporabljala foto kamero na film, je v povpreëju posnela v enem letu dva do pet negativ filmov, razvite fotografije pa shranila v en album. Danes v dobi digitalnih fotoaparatov, pa se je produkcija fotografij enormno poveëala in za lastnika kamere, ki je nevajen dela z raëunalnikom, programi za obdelovanje fotografij in njih shranjevanje, nastopi teæava, kam in kako pregledno arhivirati in do neke mere obdelati fotografije. Programi, kot so Adobe Photo shop, Irfan, Paint shop pro in πe mnoæica drugih, so za veëino njih preobseæni, zahtevajo veliko znanja, ki pa se ga æal pridobi le na dva naëina; kot samouk, kar pomeni ogromno dela in Ëasa ali pa udeleæba na teëajih, ki pa veëini zaëetnikom predstavljajo æal le stroπek. Naprednejπi foto amaterji, profesionalci, oblikovalci, pa si brez teh orodij kakovostnega dela niti ne zamiπljajo. Aprila 2003 je Google predstavil drugo verzijo programa za organizacijo slikovnih datotek in digitalnih fotografij na raëunalniku, Picasa. Program je Google dobil pod svoje okrilje s prevzemom istoimenskega podjetja. NekoË plaëljiv program je Google ponudil uporabnikom povsem zastonj in s to potezo je Ëez noë pridobil veliko uporabnikov. Programerji so poenostavili uporabniπki vmesnik, ki je sedaj povsem prilagojen zaëetnikom. Picasa 2 je takπen program, ki vas bo navduπil takoj, ko ga boste zaëeli uporabljati. Program vam bo vaπe fotografije uredil najprej po datumu posnetka nato pa jih porazdeli po mapah in vse tudi prikazal v grafiëno odliënem vmesniku. Program omogoëa osnovne poprave na fotografijah kot so izrez, korekcija rdeëih oëi, izravnava horizonta, dodatno ostrenje, pretvorbo barvnih fotografij v Ërno-bele, kakor tudi izredno poenostavljeno poπiljanje slik po e-poπti, ustvarjanje prezentacij in πe veliko drugih funkcij. Glavna znaëilnost, pa je æe tolikokrat omenjena enostavnost uporabe in za amaterske uporabnike veë kot odliëni rezultati po obdelavi fotografij. Jure Frelih Program Picasa2 nam lahko sluæi kot foto album. VeËino naπih originalov je treba πe dodatno obdelati... Mnoæica posnetih fotografij mora biti nekje shranjenih in pripravljenih za pripravo na iztis fotografij. Picasa2 je odliëen program za pripravo in obdelavo fotografij za naπ druæinski album. Æelite vaπe fotografije tonsko πe dodatno popraviti. Sliko lahko spremenite v»b zapis in dodate digitalni filter, kot bi na»b film fotografirali z rdeëim filtrom. Izrez Nove Canon video digitalne kamere Canon je predstavil dve zanimivo oblikovane DVD video kameri, DC10 z 1,33 milijona toëk in DC20 z 2,2 milijona toëk in digitalno video kamero MVX4i, ki jo odlikuje tipalo CCD loëljivosti kar 4,29 milijona toëk. Kameri DVD odlikujeta tanko aluminijasto ohiπje debeline 47 mm in snemanje video posnetkov ter fotografij neposredno na DVD-je, ki omogoëajo hitro in enostavno predvajanje na domaëih digitalnih video napravah. Odlikuje ju 10-kratna optiëna poveëava, elektronski stabilizator slike, 2,5-palËni zaslon LCD in podpora pomnilniπkim karticam minisd. S snemanjem na DVD-je se je moë izogniti nezaæelenemu brisanju posnete vsebine. Seznam posnetkov, ki se ga v kameri sproti dopolnjuje, omogoëa takojπnjo izbiro video izsekov, ki jih æelimo predvajati ali obdelati. Po konëanem snemanju je moë DVD zakljuëiti v kameri in takoj predvajati na kateremkoli predvajalniku DVD, Korektura z zelenim filtrom. brez kaset, presnemavanja, kablov in drugih neprijetnosti. Obe video kameri odlikujejo napredne moænosti fotografiranja, kot so posebni fotografski naëini, samodejno ostrenje AiAF v devetih toëkah in tipka Print/Share za neposredno tiskanje na tiskalnikih, zdruæljivih s tehnologijo PictBridge. Kameri premoreta naëin snemanja z visoko loëljivostjo v πirokozaslonskem naëinu 16 : 9, 10-kratno optiëno poveëavo, objektiv z vgrajenim pokrovëkom in elektriëni stabilizator slike za mirne posnetke. DC20 ima vgrajeno luëko za snemanje videa v popolni temi in bliskavico za pomoë pri fotografiranju. Priloæena programska oprema za obdelavo videa je namenjena tistim, ki æelijo izraæati svojo ustvarjalnost. Vmesnik USB 2.0 omogoëa hitro prenaπanje filmov in fotografij na osebni raëunalnik. V predvajalnem naëinu je dostop do posnetkov poenostavljen z indeksiranjem. Sestavljati in spreminjati je...picasa2 nam nudi moænost enostavne korekture. mogoëe sezname priljubljenih filmov in fotografij, posamezne posnetke pa je mogoëe razdeliti, skrajπati ali zbrisati neposredno v kameri. PloπËo DVD je moë hitro in enostavno zakljuëiti s pritiskom na ustrezno tipko. MVX4i (4MP digitalna video kamera) se lahko pohvali z moænostjo snemanja videa v πirokozaslonskem formatu 16 : 9, vgrajeno bliskavico in pomoæno luëko Mini Video Light, izredno svetlim 2,5-palËnim zaslonom LCD, elektronskim stabilizatorjem slike (EIS) in reæo za pomnilnike kartice SD, na katere shranjuje posnetke v formatih Motion JPEG in JPEG. MVX4i podpira funkcijo PictBridge, ki s pritiskom na tipko omogoëa tiskanje fotografij neposredno na ustreznem foto tiskalniku in prenos slik v osebni raëunalnik. e-fotografija - avgust, september

34 Makro fotografija / PredleËe Raynox Znanec mi je namignil, da imajo v Kranju komplet Raynox predleë. Po tel. pogovoru so mi jih odstopili za en vikend in sem naredil par primerjav poveëav, ki jih leëe dosegajo v kombinaciji z DSLR in dodatki, ali v kombinaciji s kompaktno kamero Fujifilm S5000. Poslali so mi dva kompleta in sicer cm-2000 in cm-3500 (lahko si ju ogledate na linku: 35mmacc/egcm2000.htm) Fujifilm s5000, 1/850 sek, f5.6, iso 200 fuji s5000, 1/180 sek, f8, iso 200 Prvi vtis, ko sem odprl paketa, je bil zelo dober! Za oba kompleta je proizvajalec namenil liëen etui in pokrovëke za vsako leëo.tako bodo leëe tudi po daljπi uporabi brez prask in ostalih poπkodb, ki nastanejo zaradi drgnjenja ob ostalo opremo! Oba sistema imata adapter, v katerega se leëa z æeljeno poveëavo privije, potem se adapter v trenutku namesti na objektiv. In Ëe mimo prileti ptica, se lahko v sekundi spremenimo iz makro lovca v ptiëjega fotografa - in ta lastnost je velikokrat zelo dobrodoπla. Dioptrije in teh. podatke lahko najdete na zgoraj omenjenem linku - o sami ostrini lahko povem samo, da je odliëna! Globinska ostrina se s poveëavo manjπa, vendar je ostrina motiva, ki je v podroëju dof-a, zelo dobra. Ko sem primerjal fotografije, narejene z obrnjenim objektivom, so bile po robovih vse ukrivljene in popaëene, pri teh predleëah pa je ravno in ostro od roba do roba. LeËe poberejo kar nekaj svetlobe in je uporaba bliskavice zaæeljena. Par posnetkov, ki sem jih posnel s Fujijem s5000, je sicer brez umetne doosvetlitve, vendar so bili pogoji res dobri. Vse fotografije so samo pomanjπane in brez izrezov - za obëutek, kake poveëave se lahko z leëami doseæejo. Robert Krajnc Fotografija, posneta z Nikon D70 in Sigmo 105: Dodana predlea Raynox 12 Dodana predleëa 24 in πe fotografija, posneta z Kenko makro obroëki in predleëo +12: 34 e-fotografija - avgust, september 2005

35 Predavanje 7.9. / Matjaæ Intihar / V 4 urah skozi PhotoShop Æe od nekdaj velja, da se fotografija ne konëa po pritisku na proæilec, ampak se takrat πele zaëenja. V analognem svetu πe danes mnoæica fotografov misli, da kar so posneli na film bo tudi kot konëna fotografija ali tiskovina. To miπljenje je vedno bilo zmotno, saj je takrat nastala samo latentna nevidna slika. Pot do nam vidne in predvsem kakovostne fotografije pa je bila πe dolga. Le da jim tega poklicni pripravljalci fotografij za konëen pogled na sliko iz filma ali papirja nikoli nismo niti razlagali.»e se je za fotolaboratorij vedelo, da se tam nekaj obdela v smislu barvne korekture, pa se za grafiëno tehniko, predvsem za obdelavo diapozitivov preko izdelave barvnih izvleëkov, nato skeniranja nikoli ni razmiπljalo, da so tu tiste glavne osebe, ki dokonëajo in doloëajo kakπen bo fotografov konëni izdelek. In v tej fazi obdelave fotografije se je lahko v zelo veliki meri vplivalo na konën izdelek, to je fotografijo. Lahko celo v tako veliki meri, da smo se æe spraπevali, kdo je sploh avtor fotografije. Tudi v kemijski fotografiji smo mnogi fotografi sami izdelovali»b kot barvne fotografije. Le tako si lahko svojo osebno zaëetno misel kako po pritisku na proæilec dokonëati fotografijo tudi izpeljal. Razne tehnike obdelave fotografij v klasiëni temnici so danes æe povsem pozabljene. Le redki si πe sami preko poveëevalnika osvetlijo na svetlobo obëutljiv papir, izbirajo njegovo gradacijo, pazijo na Ëas osvetlitve, senëijo doloëene dele na sliki, pripravijo kemikalije, razmiπljajo o temperaturi in hitrosti razvijanja itd. Ja res je, æe s to tehniko smo predelovali original do veëje vπeënosti! Ne misliti, da se v analogni tehniki pa ni nië spreminjalo od motiva, pritiska na proæilec do konëne fotografije. Zelo malo pa nas je tistih, ki smo fotografije iz papirja ali filma æe pred 20 leti digitalizirali in jih lahko dodatno obdelovali. Takrat se o digitalni obdelavi slike πe ni govorilo. e 10 let nazaj so le redki opazili, da je veëina naslovnic na revijah, plakatih, prospektih povsem drugaënih od tistega kar kaæe realni svet in je fotograf posnel ter oddal uredniku. Danes se za vsako Ëudno fotografijo razmiπlja, ta je pa digitalno obdelana! Novi digitalni fotografi niti ne vedo, da se solarizacijo, mehko risbo, kontrast slike, razne efekte in predvsem efekt zoomiranja, da doseëi tudi drugaëe kot preko digitalne obdelave. In tako pridemo do spoznanja, da je digitalna temnica to je obdelava fotografij po digitalnem postopku med nami æe veë kot 30 let, vendar le redki to vedo. Sam sem v digitalizaciji slike æe 28 let. KlasiËna temnica, kjer se slika obdeluje v popolni temi ali pri zeleni, rdeëi ali rumeni luëi povsem izgublja veljavo. Danes fotografi iz teme prihajajo na svetlo. MoË digitalne temnice je izredna in ko enkrat spoznamo njene moænosti spoznamo, da fotografija lahko povsem na novo zaæivi. Namen delavnice Predavanje PhotoShop v 4 urah je namenjem predvsem vsem tistim, ki obvladajo klasiëno temnico ali pa programe za obdelavo fotografij πele spoznavajo. Prvi morajo predvsem izgubiti strah pred novostjo in miselnostjo, da je πe vedno primerneje uporabljati kemikalije. Oziroma spoznati morajo, da ni nië drugaëe kot je bilo. Fotografija πe vedno ostaja fotografija. Le pot do konënega izdelka je modernejπa. Drugi pa, da spoznajo kaj vse nam program za obdelavo fotografij nudi. Na ta naëin pa tudi spoznamo, ali nas bo digitalna temnica zasvojila ali bomo svoje fotografije raje prepuπëali v obdelavo drugim. Tudi v tem primeru pa bodo vsaj spoznali vse prednosti in zmoænosti programa in na ta naëin znali razloæiti drugim kaj si pri obdelavi fotografije æelijo. e pomembneje pa je, da spoznamo, kaj nam digitalna temnica sploh omogoëa. In nudi nam zelo, zelo veliko. Celo tako veliko, da je pogled na fotografijo iz klasiënega pogleda æe povsem napaëen. Program PhotoShop poznamo æe 18 let. Posebne programe, ki so se uporabljali ob boben skenerjih in so nudili πe marsikaj kar danes niti najnovejπi PhotoShop CS2 ne nudi, æe dosti let prej (Hell - DaVinci). Lahko pa zatrdim, da program PhotoShop πele sedaj pridobiva povsem fotografska orodja. Do sedaj je bil namenjen v prvi vrsti grafiëni tehniki. Spoznali pa bomo πe, da vse kar nam je nudila klasiëna temnica nam preko drugaëne tehnike obdelave nudi PhotoShop. Le, da se sedaj tonske korekture, gradacija in razni efekti opravijo na drugaëen naëin. Res, da so program programirali programerji. Toda tudi poveëevalnik in ostalo opremo niso naredili fotografi. Vedite pa, da je pri programiranju poleg programerja sedel strokovnjak, ki obvlada obdelavo fotografije, tudi klasiëne. In tako bomo zelo kmalu spoznali, da je digitalna temnica zelo podobna klasiëni, le da je sedaj naπa temnica namesto posebna soba, kopalnica ali garaæa v kateri je poveëevalnik, kemikalije in banjice za razvijanje, kar delovni prostor za naπo raëunalniπko mizo. Poleg raëunalnika in programa PhotoShop, potrebujemo samo πe zaslon kjer vidimo vsa orodja in pa miπko s katero vsa orodja tudi opravljamo. Vsebina delavnice Spoznali bomo program PhotoShop CS2 od odpiranja in arhiviranja fotografij, preko osnovnih korektur, izrez, rotiranje, enostavnih tonskih korektur, kako poseëi v zahtevnejπe korekture, katere uporabiti ob doloëenih zahtevah, selektiranju doloëenih delov in moænost le njihove obdelave, odstranjevanje moteëih elementov, dodajanje slike v sliko ali samo del motiva iz druge slike, kako interpolirati fotografije, jih dodatno ostriti, pripraviti za osvetljevanje v fotolaboratoriju ali tiskanje s tiskalniki in mnoæico efektov, ki nam omogoëajo dodatno spreminjati fotografijo tudi glede izrazne vrednosti. V zadnjem delu predavanja pa si bomo ob predelanih fotografijah ogledali do kam lahko πe seæe digitalna obdelava fotografije. Spoznajte digitalno temnico, spoznajte kaj nam nudi program PhotoShop CS2 in πe korak bliæe boste novi fotografski revoluciji. Le na tak naëin boste izgubili strah pred novo tehnologijo in po pritisku proæilca samim posegom v fotografijo. Predavanje bo v Ëetrtek 7. Septembra 2005 ob 17.00, v prostorih Digitalne Akademije. Informacije in prijave Tel.: 01/ ali po elektronski poπti: info@digitalna-akademija.com VeË na Matjaæ intihar T»R reklama dodano e-fotografija - avgust, september

36 Osnove in tehnike fotografiranja IX.del Fotografirajmo v planinah in gorah Smo na koncu poletja pa vendar se najlepπi izleti v planine πele zaëenjajo. Po izjavi naëelnika slovenske gorske reπevalne sluæbe je pozno poletje in jesenski Ëas najlepπi in najvarnejπi za obisk visokih gora in planin. Vse veë je planincev med nami, ker mestni Ëlovek beæi v gore, v Ëisto naravo, da se nauæije sveæega zraka in nabere novih moëi. S takih izletov æelimo prinesti posnetke, ki nas bodo spominjali na lepa doæivetja in nas vzpodbujali k novim podvigom. Osvojiti vrhove, na primer Triglav, Jalovec in druge, ki jih je pri nas kar precej, so podvigi, ki terjajo nekaj pripravljenosti in kondicije. Zato je prav, da si zabeleæimo in prinesemo v dolino spomine in dokaze o naπih uspehih. Hkrati nam gorska narava ponuja neπteta preseneëenja in motive, ki so neponovljivi, zato naj kamera v nahrbtniku ne manjka. Danaπnja tehnika digitalne fotografije nam z skoraj neπtetimi modeli digitalnih kamer omogoëa, da si vsak lahko prinese v dolino zapis o svojih podvigih. Fotografije pa morajo biti dobro posnete, ker so izleti neponovljivi, posebej πe, Ëe smo turo opravili v ekipi kakπne odprave v tuja gorstva. V tem primeru so posnetki πe posebno dragoceni. V dosedanjih sestavkih smo æe veliko sliπali o raznih vrstah motivov. Tudi planine sem æe omenjal, a le mimogrede. Tokrat bi vas πe posebej opozoril na nekatere zelo vaæne podrobnosti pri snemanju v gorah. Ne smemo pozabiti, da so razmere v gorah drugaëne kot v dolini. Saj zato tudi tako radi zahajamo tja gor.»isto ozraëje vpliva na fotografijo, predvsem na kontrast, ki ga v dolini nismo veë vajeni. Za barvne posnetke preteæno uporabljamo korekcijski filter sky-light 1A ali 1B, ki zadræuje UV æarke in zmanjπa uëinek modrih æarkov. Rekli boste, da imamo pri digitalni fotografiji izravnavo beline, vendar to ni isto.»e hoëemo pravo vzduπje v gorah, je boljπa korektura s sky-light filtrom, pri tem pa imamo πe zaπëito prve leëe pred mehanskimi poπkodbami in vremenskimi neprilikami.»e pa poletna vroëina tudi v gore zanese mrë in zastre pogled, je uporaben πe polarizacijski filter. Pri tem pa pozor na merjenje skozi objektiv! Zahteva namreë uporabo cirkularnega polarizacijskega filtra, ker bo v nasprotnem primeru osvetlitev napaëna. Svetlobe ponavadi ne primanjkuje, zato snemamo z niæjimi vrednostmi ISO. Posebno pri kompaktnih kamerah vam bo pri viπjih nastavitvah (400 ISO) hitro zmanjkalo zaslonk in Ëasov, in rezultat bodo preosvetljeni posnetki. Teh se pa tudi v PS obiëajno ne da reπiti. Æal pa onesnaæen zrak prodira vse viπje v gore, kar vpliva na jasnost slike, to je πe posebej opazno pri digitalnem zapisu slik v sredogorju, ki obiëajno zahteva πe naknadno obdelavo v PS. Zato ni odveë napotek, da so najlepπi posnetki v zgodnjem jutru in po deæju, ko je ozraëje πe Ëisto. V visokih gorah z veëjimi sneæiπëi pa imamo problem visokih kontrastov, kar reπujemo s prehodnimi nevtralno sivimi filtri. Te z malo vaje odliëno uporabljamo pri zrcalno-refleksnih kamerah medtem, ko moramo za kompaktne in hibridne kamere uporabiti posebne nosilce ali adapterje za pritrditev filtrov. Zaradi uporabe raznih filtrov in naknadne obdelave slik v PS ni odveë omeniti, da uporabljajte najviπjo loëljivost, katero vam omogoëa vaπa kamera - ni nujno da je to RAW. Za dokumentarne posnetke zadostuje JPG zapis; temu primerno pa seveda tudi kartico veëje zmogljivosti, vsaj 512 MB. Seveda ne smemo pozabiti na polne baterije, ker bo bolj æalostno, Ëe vam bo kamera nehala delovat sredi zanimive ture. Danes praktiëno ni veë fotoaparata brez vgrajenega svetlomera. To nam zelo olajπa delo, vendar moramo za dobre posnetke veëkrat upoπtevati lastne izkuπnje in uporabiti korekture osvetlitve. Izkuπnje nam sëasoma povedo, kdaj moramo posnetek podosvetliti ali nadosvetliti. To πe posebej velja in moramo upoπtevati pri velikih svetlih povrπinah, kakrπne so zaplate snega, skale ali celo oboje skupaj. Velike teæave nastopijo pri fotografiranju v stenah, ki so veëinoma v senci, V planinah v veëini primerov puπëamo malo neba nad horizontom, ker je gorska pokrajina glavni motiv. Tu pogled na megleno morje s poboëja Blegoπa. Tu se nad meglenim morjem ostro odraæajo gore v protisvetlobi. ele protisvetloba pokaæe ostre strukture spihanega snega na Sneæniku. 36 e-fotografija - avgust, september 2005 V poznem poletju po daljπem lepem vremenu nastopi mrë, zato bi moral uporabiti pola-filter, ali pa prehodni nevtralno sivi filter, da bi zatemnil nebo.

37 Kljub mrëu pa lahko brez pola-filtra posnetek izboljπamo s snemanjem pri stranski svetlobi in s planinkama v prednjem planu. Tudi tu nam za boljπe podajanje globine sluæita planinca v prednjem planu, kjer tudi barvno popestrita sliko. Na sliki v gorah nam vedno motiv poæivijo ljudje in pa soëni oblaki. PtiËja perspektiva vedno ne daje pravega vtisa strmine, v tem primeru za to poskrbita planinki v perspektivnem pomanjπanju. iroki kot objektiva omogoëa tudi v steni veë informacij in ustrezno dinamiko. Tudi v gorah poskrbimo za primerno kompozicijo in dinamiko. Soplezalka v Hanzovi smeri Prisojnika. Za poudarjanje globine slike lahko uporabimo tudi kak viharnik, v naπem primeru pa novi kriæ na Potoπkem stolu. Na vrhu Prisojnika so pogled proti Pelcem popestrile planinske kavke. Tudi tu bi priπel prav pola-filter. vrhovi pa v soncu. V takih primeri je kontrast tako velik, da celo uporaba bliskavice za doosvetlitev plezalca ni odveë; seveda Ëe je dovolj blizu. Sami se moramo odloëiti, ali je pomemben plezalec ali celoten motiv. Vsekakor pri teh svetlobnih nasprotjih in proti nezaæelenim odbojem pri snemanju v protisvetlobi zelo pomaga sonëna zaslonka. e nekaj o kameri. VËasih so hodili snemat planinsko fotografijo z velikimi kamerami, ki so nujno potrebovale dober stativ. e zdaj ne moremo mimo kakovosti velikoformatnih in srednjeformatnih kamer pri panoramskih posnetkih. No danes to reπujemo s funkcijo panoramskega snemanja æe pri malo boljπih kompaktnih kamerah, kjer naredimo zaporedje veë posnetkov, potem pa to v PS zdruæimo v eno panoramo. Tako je veëino fotografov v gorah opremljeno z maloformatnimi kamerami, kar nemalokrat narekuje æe zahtevnost ture in teæa ostale opreme. Za dokumentarno in manj zahtevno fotografijo je dobra æe skoraj vsaka kompaktna kamera, Ëeprav imajo prednost kamere s πirokim kotom snemanja, ker je na bolj ozkih planinskih poteh obiëajno malo prostora. Gore so vedno bolj zanimive v svoji πirini in viπini, detajli pa so samo za poæivitev ture. Zato ne bo odveë, da hribovci izberejo tak razpon zooma, da ima v svojem obmoëju πiroki kot pa tudi mali tele za snemanje detajlov,n.pr. roæic, kar pa omogoëa tudi skoraj pri vseh kamerah prisotna makro funkcija. Za resnejπe fotografe, ki bi radi gore in planine podali tudi malo bolj doæiveto, pa je zrcalnorefleksna kamera skoraj zakon. e-fotografija - avgust, september

38 Pri spominskih posnetkih postavimo planince tako, da gledajo v sliko in ne v kamero, da na ta naëin zakljuëijo zgodbo. V beli zimski pokrajini motiv poæivimo z barvito opravljenimi planinci. Kadar pa hoëemo biti na posnetku tudi sami, pride prav funkcija samosproæilca in mali stativ. Vendar tudi tu komponiramo tako, da imamo v ozadju gorsko panoramo. V gorah nas vedno Ëakajo kakπna preseneëenja, zato pride prav tudi vgrajena bliskavica. Ledena jama na Durmitorju. Gorsko cvetje je hvaleæen motiv in lepa popestritev dokumentacije izleta. To nam omogoëajo tudi kompaktne kamere, kjer motiv lovimo na zaslon, da se izognemo paralaksi. Ta nam omogoëa menjavo objektivov in uporabo raznih pripomoëkov, kar nam pride prav pri vseh vrstah naravoslovne fotografije. FOTO GO AJDOV»INA LAVRI»EV TRG 8 AJDOV»INA tel.: 05/ fotogo@siol.net 38 e-fotografija - avgust, september 2005 Tu mislim na floro in favno v gorah, kar sem opisal æe v temi Fotolov. Ne nazadnje ti fotografi æelijo svoje posnetke tudi kje Foto atelje PavπiË Zavadlav Metod Zavadlav s.p. Ob parku 1, 5250 Solkan tel.:05/ foto.pavsic.z@siol.net Cvetje moramo obiëajno malo podosvetliti, ker trava ne da pravih informacij svetlomeru in bi bile planike preosvetljene. razstaviti ali objaviti, in ker je taka oprema draga, seveda tudi træiti. Torej Ëe na kratko ponovimo. Za dokumentacijo naπih izletov FOTO BELVEDERE»EVLJARSKA 23 KOPER tel.: 05/ zadostujejo æe obiëajne kompaktne kamere. Za tiste pa, ki bi radi nekaj veë, je vaæno v kakπne namene vse bodo svoje posnetke uporabili in za katero zvrst fotografije se bodo odloëili. To naj bo tudi vodilo pri nakupu tipa kamere. O zaπëiti fotografske opreme v gorah in drugih okoljih bom pisal v posebnem poglavju prihodnjië. Nekaj primerov planinske fotografije in njene kompozicije si lahko ogledate na objavljenih posnetkih. Oskar Karel Dolenc Vsi posnetki so bili narejeni s kompaktnimi digitalnimi kamerami. Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

39 Novice, Ëlanki, testi, nasveti, forum, foto album:

40 Z nakupom katerega koli Canon kamkorderja se lahko udeleæite brezplaënega izobraæevanja na Canon akademiji - smer domaëi video. Za kvaliteten domaëi video pa poleg znanja potrebujete tudi dodatno raëunalniπko opremo, zato vam bomo ob obisku teëaja podarili πe programsko opremo za obdelavo videa Pinnacle Studio 9 SE in komplet Firmwire za povezavo kamkorderja z raëunalnikom.