Skupina Kapitalska druæba Konsolidirano letno poroëilo 06

Transkripcija

1 Skupina Kapitalska druæba Konsolidirano letno poroëilo 06

2 Seznam uporabljenih kratic BDP BIO CHF DFN ERM II ETF EUR GD IT KAD KaD.Net KDD KFN KS PPS KVPS NS PN1 K PN1 P PNJU K PPS RS SBI 20 SIT SRS SODPZ SVVI TOM USD VP ZDDPO-1 ZEPEP ZFPPod ZISDU-1 ZJN-1 ZPIZ ZPIZ-1 ZPSPID-B ZVPSJU bruto domaëi proizvod slovenski borzni indeks obveznic πvicarski frank dolgoroëne finanëne naloæbe evropski mehanizem menjalnih teëajev indeksni sklad euro gospodarska druæba informacijska tehnologija Kapitalska druæba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. spletno mesto za varno izmenjavo podatkov Klirinπko-depotna druæba kratkoroëne finanëne naloæbe Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije Kapitalski vzajemni pokojninski sklad nadzorni svet Pokojninski naërt za kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Pokojninski naërt za individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Pokojninski naërt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne usluæbence Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije Republika Slovenija slovenski borzni indeks slovenski tolar slovenski raëunovodski standardi Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije sistem za vodenje varovanja informacij temeljna obrestna mera ameriπki dolar vrednostni papir Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Zakon o finanënem poslovanju podjetij novi zakon o investicijskih skladih in druæbah za upravljanje Zakon o javnih naroëilih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Zakon o Prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaπëenih investicijskih druæb Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne usluæbence

3 Kazalo 5 Uvodni del 6 Predstavitev skupine Kapitalska druæba 12 PoroËilo uprave obvladujoëe druæbe 16 PoroËilo nadzornega sveta 21 Poslovno poroëilo 22 Organizacija Skupine Kapitalska druæba v letu Poslovanje Skupine Kapitalska druæba v letu NaËrti Skupine Kapitalska druæba za leto Pomembnejπi poslovni dogodki po koncu leta Druæbena odgovornost 67 RaËunovodsko poroëilo 68 Revizorjevo poroëilo 69 Konsolidirani izkaz poslovnega izida od do Konsolidirana bilanca stanja na dan Konsolidirani izkaz denarnih tokov od do Konsolidirani izkaz gibanja kapitala od do Sploπna razkritja 95 RazËlenitev in pojasnila k raëunovodskim izkazom 118 Druga razkritja

4

5 Uvodni del 5 KAD letno poroëilo

6 Predstavitev Skupine Kapitalska druæba Skupino Kapitalska druæba sestavljajo obvladujoëa druæba Kapitalska druæba, d.d., ter odvisni druæbi Adria Airways, d.d., in Fotona, d.d. Vsako od navedenih podjetij je podrobneje predstavljeno v nadaljevanju. 6 KAD letno poroëilo

7 Kapitalska druæba, d.d. Sploπni podatki Podjetje Firma: Kapitalska druæba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. Skrajπana firma: Kapitalska druæba, d.d. Firma v angleπkem jeziku: Pension Fund Management Sedeæ: Dunajska cesta 119, Ljubljana MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: Vpis v sodni register: Okroæno sodiπëe v Ljubljani, vloæna πt.: 1/28739/00 Lastniπka sestava in podatki o kapitalu Na podlagi Ëetrtega odstavka 243. Ëlena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, πt. 109/2006 uradno preëiπëeno besedilo UPB4; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) je edini ustanovitelj in delniëar Kapitalske druæbe, d.d., Republika Slovenija. Osnovni kapital druæbe v viπini ,00 tolarjev je razdeljen na delnic z nominalno vrednostjo tolarjev. SkupπËina Kapitalske druæbe, d.d., je na svoji 36. seji, dne sprejela spremembe Statuta Kapitalske druæbe, d.d., zaradi uvedbe kosovnih delnic. Statut Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., na predlog uprave in na podlagi soglasja nadzornega sveta sprejema skupπëina Kapitalske druæbe, d.d. (1. alinea 1. odstavka 15. Ëlena Statuta). Na podlagi 2. odstavka 248. Ëlena ZPIZ-1 je pred vpisom sprememb Statuta Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., v sodni register treba pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Kapitalska druæba, d.d., πe ni prejela soglasja Vlade RS k navedenim spremembam, zato kosovnih delnic πe ni uvedla. Dejavnosti druæbe Dejavnosti Kapitalske druæbe, d.d., so doloëene z ZPIZ-1 in statutom druæbe. Skladno z 244. Ëlenom ZPIZ-1 opravlja Kapitalska druæba, d.d., naslednje dejavnosti: upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij; upravljanje Prvega pokojninskega sklada v skladu z zakonom, ki ureja Prvi pokojninski sklad; upravljanje sklada obveznega dodatnega zavarovanja skladno z ZPIZ-1; upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov po ZPIZ-1. Kapitalska druæba, d.d., opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z upravljanjem premoæenja, in storitve, povezane s podporo upravljanju premoæenja. Po statutu Kapitalska druæba, d.d., skladno z namenom opravlja naslednje dejavnosti: Izdajanje revij in periodike Drugo finanëno posredniπtvo, d.n Dejavnost pokojninskih skladov 7 KAD letno poroëilo

8 Pomoæne dejavnosti v zavarovalniπtvu in pokojninskih skladih Trgovanje z lastnimi nepremiëninami Dajanje lastnih nepremiënin v najem Oskrba z raëunalniπkimi programi in svetovanje Obdelava podatkov Omreæne podatkovne storitve Druge raëunalniπke dejavnosti RaËunovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davëno svetovanje (razen revizijskih dejavnosti) Raziskovanje trga in javnega mnenja Podjetniπko in poslovno svetovanje Dejavnost holdingov Drugo izobraæevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n. Organi druæbe Kapitalsko druæbo, d.d., je vodila triëlanska uprava v sestavi: Tomaæ Toplak, predsednik uprave, mag. Mateja BoæiË, Ëlanica uprave, mag. Helena Beπter, Ëlanica uprave. Nadzorni svet Kapitalske druæbe, d.d., je deloval v naslednji sestavi: mag. Andrijana Starina Kosem, predsednica, dr. Edo Pirkmajer, Anton tihec, Ljubo Ænidar, Oskar Kocijan, Ciril Pucko, Jani KavtiËnik, Boris GaberπËik, dr. Franc Pernek. SkupπËino Kapitalske druæbe, d.d., so v letu 2006 sestavljali naslednji Ëlani: dr. Gregor GomiπËek, predsednik, Ervin Buæan, mag. Matjaæ Janπa, Dragica Jazbec, Joæe Jeraj, Rado Likar, Mateja Perger, mag. Marko PogaËnik, Anton Rous, Marjan Senica, Nada Skuk, Drago Iftar, Bogomir piletië, mag. Joæe SeËnik, Branko SimonoviË. 8 KAD letno poroëilo

9 Adria Airways, d.d. Sploπni podatki Firma: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d. Skrajπana firma: Adria Airways, d.d. Sedeæ: KuzmiËeva 7, 1000 Ljubljana MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: SI Vpis v sodni register: , vloæna πtevilka: 061/ Lastniπka sestava in podatki o kapitalu Osnovni kapital druæbe Adria Airways, d.d., je razdeljen na navadnih delnic z nominalno vrednostjo tolarjev. Na dan je imela druæba 55 delniëarjev in je bila v 55-odstotni lasti Kapitalske druæbe, d.d. Dejavnost druæbe Glavna poslovna dejavnost druæbe je letalsko prevozniπtvo, ki zajema potniπki promet (redni promet, Ëarterski promet), tovorni promet in vzdræevanje letal za tretje osebe. Organi druæbe V letu 2006 sta bila v upravo druæbe Adria Airways, d.d., izvoljena: mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave.»lani nadzornega sveta, predstavniki kapitala: Branko Franc Groπl, predsednik od , dr. Bogdan Znoj, namestnik predsednika od , Aleπ Vehar, Ëlan od , Grabeljπek Anton, Ëlan od , Mirjana Gaspari, Ëlanica do »lana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih: Deana Potza, Ëlan od , Tomaæ PeËnik, Ëlan od KAD letno poroëilo

10 Fotona, d.d. Sploπni podatki Firma: Fotona d.d. Sedeæ: Stegne 7, 1210 Ljubljana - entvid ifra dejavnosti druæbe: MatiËna πtevilka: DavËna πtevilka: Lastniπka sestava in podatki o kapitalu Osnovni kapital druæbe Fotona, d.d., je razdeljen na navadnih delnic z nominalno vrednostjo tolarjev. Na dan je bila druæba v 70-odstotni lasti Kapitalske druæbe, d.d. Dejavnost druæbe Fotona deluje na podroëju laserskega razvoja in laserskih tehnologij. V medicini sta to zlasti zobozdravstvo in dermatologija (estetika), v industriji podroëje varjenja in laserskega oznaëevanja, v obrambi pa laserski daljinomeri in izvori, tankovski in artilerijski sistemi ter senzorji laserskega sevanja. Organi druæbe Upravo druæbe sestavljajo: dr. Matjaæ LukaË, predsednik uprave, mag. Matija Juvan, namestnik predsednika uprave, Miloπ Resnik, Ëlan uprave. V nadzornem svetu druæbe so naslednji Ëlani: dr. Jurij F. TasiË, predsednik, Tamara Bevc, Ëlanica, Alojz GlavaË, Ëlan, Gregor Jeza, Ëlan, Darja Sibila Prodan, Ëlanica, dr. Blaæ Vodopivec, Ëlan. 10 KAD letno poroëilo

11 11 KAD letno poroëilo

12 PoroËilo uprave obvladujoëe druæbe 12 KAD letno poroëilo

13 Za poslovno leto 2006 je Kapitalska druæba, d.d., prvië od svojega delovanja skladno s spremembami zakonodaje pripravila tudi Letno poroëilo 2006 z dvema odvisnima druæbama: Adria Airways, d.d., in Fotona, d.d. Poslovanje skupine obsega naslednje podroëne dejavnosti: letalskih prevozov (Adria Airways, d.d.), laserskega razvoja in laserskih tehnologij (Fotona, d.d.), upravljanja osnovnega premoæenja in pokojninskih skladov (Kapitalska druæba, d.d.). Kapitalska druæba, d.d., ima v druæbi Adria Airways, d.d., 55-odstotni lastniπki deleæ in v druæbi Fotona, d.d., 70-odstotni lastniπki deleæ na dan Skladno s sklepi Vlade RS, ki opredeljuje umik dræave iz gospodarstva, je druæba Adria Airways, d.d., opredeljena kot strateπka naloæba, za katero ni opredeljen Ëasovni okvir prodaje. Druæba Fotona, d.d., deluje zlasti na podroëju laserskega razvoja in laserskih tehnologij, ki svojo konkurenëno prednost utemeljuje na lastnem razvoju in lastni proizvodni tehnologiji. Druæba prodaja laserske sisteme v 60 dræav, od tega ima v Sloveniji 17-odstotni træni deleæ, sledijo evropske dræave z 31-odstotnim trænim deleæem, Amerika ima 24 odstotkov, Azija 20 odstotkov in druge dræave 8 odstotkov. Druæba je v zadnjih treh letih potrojila prodajo medicinskih laserjev, ki so v letu 2006 obsegali 73 odstotkov celotne prodaje. Druæba veëji del izdelkov proda pod lastno blagovno znamko prek globalne mreæe distributerjev. Prihodki druæbe so bili v letu ,25 milijarde tolarjev, Ëisti poslovni izid pa je bil 168 milijonov tolarjev, zaposlenih je bilo 238. Druæba Adria Airways, d.d., je letalski prevoznik in je vkljuëena v skupino Star Alliance, ki s povezovanjem s partnerskimi letalskimi prevozniki ponuja potnikom globalno mreæo letov. Sedanja in prihodnja strategija druæbe je usmerjena v krepitev konkurenënega poloæaja mreænega letnega prevoznika z globalno ponudbo storitev. Pri tem so pomembni mreæa letov, povezave s prevozniki in kakovost storitev. Druæba naërtuje tudi πiritev dejavnosti prevoza tovora in okrepitev poloæaja na podroëju letalskega tovornega prometa. V letu 2006 je druæba ustvarila 5,4 milijarde tolarjev prihodkov in poveëala rast πtevila potnikov, saj jih je prepeljala veë kot milijon. V letu 2006 je floto letal sestavljalo sedem letal Canadair Regional Jet CRJ 200 LR, tri letala Airbus A 320 in dve letali Boeing Floto sestavljata tudi dve tovorni letali SAAB-340A, kar je skladno s strategijo razvoja tovornega prometa. Uvedene so bile tudi nove redne letalske linije, tako da se je πtevilo rednih letov poveëalo za osem odstotkov glede na predhodno leto. PodroËje, ki mu druæba namenja posebno pozornost, je tudi spremljanje in vzdræevanje ravni varnosti in spremljanje trenda razvoja varnostnih standardov. V februarju 2007 je bila skupπëina druæbe, na kateri je bil podprt predlog o dokapitalizaciji druæbe. Osnovni cilj dokapitalizacije je dolgoroëna optimalizacija flote v skladu s poslovno strategijo. V dokapitalizaciji je sodelovala tudi Kapitalska druæba, d.d., ki je z vplaëilom dodatnega kapitala postala 77-odstotni lastnik druæbe. V poslovnem letu 2006 se je nadaljevalo uspeπno poslovanje Kapitalske druæbe, d.d., tako na podroëju upravljanja osnovnega premoæenja kot tudi upravljanja pokojninskih skladov. Na obeh podroëjih so bili doseæeni s poslovnim naërtom zastavljeni cilji. Kapitalska druæba, d.d., je tako v celotnem poslovanju utrjevala svoj poloæaj portfeljskega investitorja in upravljavca pokojninskih skladov, ki se z namenom razprπitve tveganj in maksimiziranje donosnosti premoæenja vse bolj usmerja v globalno poslovanje. 13 KAD letno poroëilo

14 Celotno dosedanje poslovanje Kapitalske druæbe, d.d., je bilo usmerjeno k zmanjπevanju πtevila in obsega netrænih naloæb in trænih naloæb. Sredstva, pridobljena s prodajo naloæb, omogoëajo veëjo fleksibilnost pri upravljanju premoæenja in realokacijo sredstev iz domaëih lastniπkih naloæb v lastniπke naloæbe v tujini, dolæniπke vrednostne papirje in druge instrumente denarnega trga. Nadaljevala sta se politika mednarodnega investiranja ter izkoriπëanje ugodnih naloæbenih priloænosti na evropskih, ameriπkih, azijskih in razvijajoëih se trgih. Temeljna usmeritev Kapitalske druæbe, d.d., ki je bila na podroëju upravljanja osnovnega premoæenja usmerjena k izraziti konsolidaciji in internacionalizaciji naloæb, je dobila svojo potrditev v sklepih vlade o naëinu umika dræave iz gospodarstva. Ti sklepi pomenijo vsebinsko in Ëasovno konkretizacijo strateπkega cilja vlade, da se dræava umakne iz posre dnega lastniπtva podjetij. Prek javnega zbiranja ponudb in izraæenega interesa kupcev so se intenzivirala prizadevanja za prodajo trænih in netrænih naloæb iz portfelja Kapitalske druæbe, d.d. Pri prodaji se je skuπal izpolniti cilj dosegati najviπjo moæno ceno in tako dosegati optimalno uëinkovitost upravljanja premoæenja. Z uspeπno politiko prodaje druæb iz osnovnega premoæenja in uëinkovitim upravljanjem vseh naloæbenih portfeljev je Kapitalska druæba, d.d., pomembno zviπala vrednost sredstev osnovnega premoæenja in obenem zagotovila potrebna sredstva za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja. Kapitalska druæba, d.d., je v letu 2006 nadaljevala utrjevanje svojega poloæaja kot najveëja upravljavka pokojninskih skladov. Skladno z zastavljenimi poslovnimi cilji je poveëevala πtevilo zavarovancev v Kapitalskem vzajemnem pokojninskem skladu. Na pokojninskem podroëju kot celoti je presegla naërtovane rezultate pri pobrani premiji in tudi v prihodkih, pridobljenih z upravljanjem skladov. UËinkovito upravljanje sredstev z doseganjem dono snosti, primerljive s konkurenco, in neprestano zviπevanje kakovosti storitev za zavarovance ostajata πe naprej temeljni usmeritvi na tem podroëju. Z delovanjem Odbora Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada in Odbora Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne usluæbence je poslovanje preteænega dela pokojninskega poslovanja pod stalnim internim nadzorom, ki skrbita za uresniëevanje interesa zavarovancev. Uspeπno je bilo tudi delo Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki zago tavlja dodatno pokojninsko zavarovanje zavarovancem, zaposlenim na zahtevnih delovnih mestih. NaraπËajoË obseg sredstev v upravljanju ter naraπëanje πtevila zavarovancev terjata od Kapitalske druæbe, d.d., odgovorno in uspeπno poslovanje skladov, kar je bilo v letu 2006 tudi v celoti uresniëeno. V sredini leta 2006 je Slovenija na podroëju dodatnih pokojninskih zavarovanj v nacionalno zakonodajo prenesla doloëbe pokojninske direktive, kar postavlja tudi Kapitalsko druæbo, d.d., pred nove izzive na podroëju træenjske strategije in tudi v prilagoditvi poslovno-upravljavskih odloëitev. Z namenom optimizacije poslovanja je bilo v letu 2006 izvedenih veë projektov, med katerimi je bil najpomembnejπi projekt uvedbe eura. Na uvedbo nove valute smo se pripravljali skoraj dve leti, v letu 2006 pa so priprave potekale πe posebej intenzivno. Projekt je bil v celoti uspeπno izveden in s prehodom v novo poslovno leto 2007 je bilo celotno poslovanje brez kakrπnih koli teæav v poslovanju preneseno v valuto euro. Nadaljevala so se tudi delo na podroëju uëinkovitejπega obvladovanja tveganj, prilagajanje poslovanja standardu BS in prizadevanja za razπiritev elektronskega poslovanja pri plaëevanju premij. 14 KAD letno poroëilo

15 Kapitalska druæba, d.d., je prvo desetletje svojega poslovanja zakljuëila uspeπno, s konsolidacijo in vse bolj uëinkovitim upravljanjem osnovnega premoæenja ter hkrati kot najveëja upravljavka pokojninskih skladov in najveëja izplaëevalka rent. Strokovnost in motiviranost zaposlenih ter dobri poslovni rezultati potrjujejo pravilnost zaërtanih usmeritev poslovanja, obenem pa postavljajo druæbo pred nove izzive, s katerimi se bo morala ukvarjati v novem desetletju. Tomaæ Toplak mag. Mateja BoæiË mag. Helena Beπter predsednik uprave Ëlanica uprave Ëlanica uprave 15 KAD letno poroëilo

16 PoroËilo nadzornega sveta 16 KAD letno poroëilo

17 Na podlagi doloëil 7. odstavka 56. Ëlena in 282. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah (v nadaljevanju ZGD-1) nadzorni svet Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., skupπëini druæbe daje naslednje poroëilo: a) PoroËilo nadzornega sveta o naëinu in obsegu preverjanja vodenja druæbe in sku pine med poslovnim letom Nadzorni svet Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. (v nadaljevanju: Kapitalska druæba, d.d.), ki je spremljal vodenje druæbe in Skupine Kapitalska druæba v poslovnem letu 2006, v sestavi: mag. Andrijana Starina Kosem (predsednica), dr. Edo Pirkmajer (namestnik predsednice), Anton tihec, Ljubo Ænidar, Oskar Kocijan, Ciril Pucko, Jani KavtiËnik, dr. Boris GaberπËik in dr. Franc Pernek, je bil imenovan s sklepom Vlade Republike Slovenije πt /2005, z dne V poslovnem letu 2006 se je nadzorni svet sestal na 12 rednih sejah (ena seja je bila opravljena na korespondenëen naëin), na katerih je obravnaval naslednje teme in vpraπanja: Nadzorni svet je na svoji 96. seji, dne , potrdil letno poroëilo Kapitalske druæbe, d.d., za poslovno leto 2005 ter se seznanil s PoroËilom o delu Oddelka za notranjo revizijo za leto 2005 in revidiranim Letnim poroëilom Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada in Aktuarskim poroëilom Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada za leto Na predhodni seji, dne , se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim letnim poroëilom in tudi z revidiranimi poslovnimi poroëili skladov, ki jih upravlja Kapitalska druæba, d.d., za leto UresniËevanje poslovnega in finanënega naërta je nadzorni svet spremljal z obravnavo polletnega poroëila uprave o poslovanju ter πe poroëila o poslovanju v obdobju januar september Poleg tega se je nadzorni svet seznanil tudi s polletnim poroëilom o delu Oddelka za notranjo revizijo v obdobju januar junij Spremljanje poslovanja je vkljuëevalo spremljanje poslovanja z osnovnim premoæenjem Kapitalske druæbe, d.d., ter tudi spremljanje razvoja in izvajanja dodatnega pokojninskega zavarovanja v okviru pokojninskih skladov (Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije PPS, Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja SODPZ, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad KVPS, Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne usluæbence ZVPSJU, Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada KS PPS), ki jih upravlja Kapitalska druæba, d.d. Nadzorni svet je spremljal tudi poslovanje druæb skupine Kapitalska druæba. Redna oblika spremljanja in nadzorovanja poslovanja je bilo tudi tekoëe seznanjanje z gibanjem dolgoroënih domaëih lastniπkih kapitalskih naloæb na podlagi rednih poroëil uprave. Nadzorni svet se je posebej seznanil z dejavnostmi Kapitalske druæbe, d.d., v zvezi z upravljanjem naloæb v druæbah Paloma, d.d., Iskra, d.d., Hoteli Morje, d.d., Kompas MTS, d.d., in Lesnina, d.d., ter upravo pooblastil za dejavnosti pri upravljanju naloæb v druæbah Iskraemeco, d.d., Primorje, d.d., Skimar, d.o.o., Zavarovalnica Triglav, d.d., Gorenje, d.d., in Helios, d.d. Nadzorni svet je tudi soglaπal s prodajo gospodarskih druæb v lasti Kapitalske druæbe, d.d., Slovenski odπkodninski druæbi, d.d., in nakupom gospodarskih druæb od Slovenske odπkodninske druæbe, d.d. Nadzorni svet je soglaπal, da se delnice druæbe Telekom, d.d., in delnice vodnogospodarskih podjetij prodajajo skupaj z delnicami teh druæb, ki so v lasti 17 KAD letno poroëilo

18 Republike Slovenije. Nadzorni svet se je seznanil tudi s PoroËilom o stanju kritiënih naloæb v lasti Kapitalske druæbe, d.d., in Prvega pokojninskega sklada in predlaganimi upravljavskimi dejavnostmi ter naloæil upravi pospeπeno izvedbo vseh potrebnih dejavnosti. Nadzorni svet se je seznanil z dejavnostmi glede prodaje poslovnih prostorov v lasti Kapitalske druæbe, d.d., v objektu NebotiËnik (9. do 13. etaæa). Uprava Kapitalske druæbe, d.d., mora skladno z doloëili statuta pridobiti soglasje nadzornega sveta za vse posle nakupa in prodaje vrednostnih papirjev, katerih vrednost po posameznem poslu presega 730 milijonov tolarjev. Tako je nadzorni svet v letu 2006 obravnaval in dal soglasje k: prodaji delnic druæbe Iskra, d.d., prodaji delnic druæbe Farme Ihan, d.d., dokapitalizaciji druæbe Adria Airways, d.d., nakupu poslovnega deleæa druæbe Skimar, d.o.o., prodaji delnic Merkur, d.d., prodaji delnic Dnevnik, d.d., prodaji delnic Terme Maribor, d.d. Nadzorni svet se je seznanil s sklepi Vlade Republike Slovenije o naëinu umika dræave iz gospodarstva ter naloæil upravi, da pri upravljanju svojih naloæb upoπteva ta doloëila. Nadzorni svet se je seznanil in soglaπal tudi s predlogom javne prodaje gospodarskih druæb v lasti Kapitalske druæbe, d.d., s postopkom prodaje in merili za prodajo. Seznanil se je tudi s poroëili o poteku javnih prodaj. V letu 2006 je Nadzorni svet v skladu s statutarnimi pooblastili obravnaval in dal soglasje k spremembam in dopolnitvam Pravilnika o notranji organizaciji Kapitalske druæbe, d.d. Nadzorni svet je tudi soglaπal s predlogom uprave, da se navadne imenske nominalne delnice Kapitalske druæbe, d.d., nadomestijo z navadnimi imenskimi kosovnimi delnicami in se glede na to ustrezno spremeni statut druæbe. Nadzorni svet je potrdil dopolnjen dokument DolgoroËni naërt razvoja Kapitalske druæbe, d.d., ter naloæil upravi, da dokument po potrebi uskladi z izsledki Svetovalne skupine za pripravo koncepta in Ëasovnega naërta za pregleden in postopen umik Kapitalske druæbe, d.d., in Slovenske odπkodninske druæbe, d.d., iz aktivnega lastniπkega upravljanja v podjetjih in za njuno preoblikovanje v portfeljska lastnika. Ob koncu poslovnega leta je nadzorni svet na seji dne dal soglasje k Poslovnemu naërtu Kapitalske druæbe, d.d., za poslovno leto 2007 in pozitivno mnenje k FinanËnemu naërtu za poslovno leto Dal je tudi soglasje k letnemu programu dela Oddelka za notranjo revizijo za poslovno leto Na podlagi opisanega tekoëega spremljanja in nadziranja poslovanja in vodenja Kapitalske druæbe, d.d., ter skupine Kapitalska druæba med poslovnim letom ter na podlagi pregleda konsolidiranega letnega poroëila, ki ga je sestavila in predloæila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da konsolidirano letno poroëilo in v njem vsebovana razkritja resniëno in poπteno prikazujejo finanëni poloæaj, poslovni izid, denarne tokove in gibanja kapitala vseh druæb skupine Kapitalska druæba kot celote. Nadzorni svet tudi ocenjuje, da je 18 KAD letno poroëilo

19 upra va Kapitalske druæbe, d.d., v poslovnem letu 2006 uspeπno in korektno vodila posle druæbe. b) StaliπËe nadzornega sveta do revizijskega poroëila Nadzorni svet je na podlagi 2. odstavka 282. Ëlena ZGD-1 pregledal in obravnaval revizorjevo poroëilo o reviziji konsolidiranih raëunovodskih izkazov Kapitalske druæbe, d.d., za leto 2006, ki jo je opravila revizijska druæba Ernst & Young, d.o.o., iz Ljubljane. Nadzorni svet ugotavlja, da je revizor opravil svojo nalogo skladno z zakoni ter pravili o revidiranju in mednarodnimi revizijskimi standardi. Nadzorni svet k revizorjevemu poroëilu nima pripomb. c) Sklep o potrditvi konsolidiranega letnega poroëila za leto 2006 Na podlagi doloëil 282. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah nadzorni svet potrjuje konsolidirano letno poroëilo Kapitalske druæbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., za leto d) Predlog skupπëini o podelitvi razreπnice upravi in nadzornemu svetu Na podlagi navedenega pod a), b) in c) v tem poroëilu nadzorni svet skupπëini Kapitalske druæbe, d.d., predlaga, naj na podlagi doloëil 294. Ëlena Zakona o gospodarskih druæbah sprejme sklep, na podlagi katerega se podeli upravi in nadzornemu svetu Kapitalske druæbe, d.d., razreπnico za delo v poslovnem letu V Ljubljani, dr. Edo Pirkmajer namestnik predsednice nadzornega sveta 19 KAD letno poroëilo

20 20 KAD letno poroëilo

21 Poslovno poroëilo 21 KAD letno poroëilo

22 Organizacija Skupine Kapitalska druæba v letu KAD letno poroëilo

23 Skupino Kapitalska druæba sestavljajo obvladujoëa druæba Kapitalska druæba, d.d., ter odvisni druæbi Adria Airways, d.d., in Fotona, d.d. Skupina Kapitalska druæba deluje na treh razliënih podroëjih; obvladujoëa druæba se ukvarja z upravljanjem premoæenja, Adria Airways, d.d., z letalskimi prevozi, Fotona, d.d., pa z lasersko tehnologijo. ObvladujoËa druæba Kapitalska druæba, d.d., je bila konec leta 2006 v kapitalu odvisne druæbi Adria Airways, d.d., udeleæena s 55 odstotki, v kapitalu odvisne druæbe Fotona, d.d., pa s 70-odstotnim deleæem. Slika 1 Skupina Kapitalska druæba Skupina Kapitalska druæba Kapitalska druæba, d.d. Adria Airways, d.d. Fotona, d.d. Posamezne druæbe Skupine so organizirane na naëin, ki zagotavlja njihovo optimalno delovanje. Kapitalska druæba, d.d., je sestavljena iz 12 oddelkov, ki izvajajo delovne naloge na posameznih zaokroæenih delovnih podroëjih. Adria Airways, d.d., je sestavljena iz tako imenovanih operativnih oddelkov, ki izvajajo letalske prevoze in iz podpornih oddelkov, kjer se izvajajo dejavnosti razvoja, zagotavljanja kakovosti, zavarovanja, marketinga Fotona, d.d., ima vzpostavljeno centralno organizacijo z enovitim razvojem in proizvodnjo. PoroËanje o zaposlenih Konec leta 2066 je bilo v skupini Kapitalska druæba skupaj s Ëlani uprave 938 zaposlenih. Od tega jih je bilo v obvladujoëi druæbi Kapitalska druæba, d.d., 108 zaposlenih v odvisni druæbi Adria Airways, d.d., 592 zaposlenih, v odvisni druæbi Fotona, d.d., pa 238. tevilo zaposlenih konec leta 2006 se je v primerjavi s koncem leta 2005 poveëalo za 75 zaposlenih, od tega v Kapitalski druæbi, d.d., za 6, v druæbi Adria Airways, d.d. za 49 in v Fotoni, d.d., za 20 zaposlenih. Tabela 1 tevilo zaposlenih po izobrazbeni sestavi tevilo zaposlenih Stanje Stanje Kapitalska druæba, d.d Adria Airways, d.d Fotona, d.d Skupaj KAD letno poroëilo

24 Poslovanje Skupine Kapitalska druæba v letu KAD letno poroëilo

25 Makroekonomski okvir poslovanja Inflacija Cene æivljenjskih potrebπëin so se v obdobju od januarja do decembra 2006 poviπale za 2,8 odstotka, kar je za 0,5 odstotne toëke veë kot lansko leto. Povpre- Ëna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen æivljenjskih potreb πëin, ki se uporablja kot konvergenëno merilo, je bila decembra ,5-odstotna, kar je enako kot decembra 2005, in je za maastrichtskim kriterijem v tem mesecu zaostajala za 0,4 odstotne toëke. Slika 2 Gibanje meseëne in letne stopnje rasti cen æivljenjskih potrebπëin v obdobju januar december 2006 MeseËna stopnja jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. % -0,8-0,6-0,4-0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 Letna stopnja jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. % 0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5 Bruto domaëi proizvod Po prvi oceni UMAR se je bruto domaëi proizvod v letu 2006 poviπal za 5,2 odstotka. Tako znaπa BDP na prebivalca v preteklem letu eurov. 25 KAD letno poroëilo

26 Slika 3 Gibanje medletnih realnih stopenj rasti BDP v letu 2006 (v %) Ëetrtletje Ëetrtletje Ëetrtletje Ëetrtletje PoveËanje bruto domaëega proizvoda je bilo po Ëetrtletjih enakomerno, saj je bila v 1. Ëetrtletju doseæena 5,0-odstotna, v 2. Ëetrtletju 4,7-odstotna, v tretjem 5,6-odstotna in v zadnjem Ëetrtletju 5,5-odstotna realna rast. V letu 2006 sta bila glavna dejavnika rasti BDP izvoz blaga in storitev ter visoka rast investicij v osnovna sredstva Zaposlenost in plaëe Stopnja registrirane brezposelnosti je konec meseca decembra 2006 znaπala 8,6 odstotka in je tako ostala na enaki ravni kot novembra V istem obdobju se je πtevilo delovno aktivnih prebivalcev zniæalo za 0,4 odstotka in je konec decembra znaπalo oseb. V letu 2006 se je πtevilo delovno aktivnih oseb le malo poveëalo, in sicer za 1,4 odstotka. PovpreËna meseëna bruto plaëa v Sloveniji je bila decembra 2006 za 4,0 odstotka viπja v primerjavi z decembrom 2005 in je znaπala tolarjev. PovpreËna meseëna neto plaëa je znaπala tolarjev, kar je za 6,6 odstotka veë kot decembra Trg denarja Obrestne mere Banka Slovenije v zadnjem Ëetrtletju leta 2006 kljuënih tolarskih obrestnih mer ni spreminjala. Nazadnje jih je spremenila v mesecu avgustu, ko je zviπala obrestno mero za 60- dnevne blagajniπke zapise s 3,25 odstotka na 3,50 odstotka. IstoËasno je zviπala lombardno obrestno mero s 4,50 na 4,75 odstotka. Deklarirane aktivne tolarske obrestne mere so se novembra 2006 pri dolgoroënih posojilih gospodarstvu in tudi pri posojilih prebivalstvu zniæale. Medtem pa se je cena kratkoroënih posojil gospodarstvu in potroπniπkih posojil malenkost podraæila. Deklarirane pasivne obrestne mere tolarskih vlog so se novembra gibale v razliëne smeri. Pri depozitih, vezanih nad eno leto, je obrestna mera moëno padla, in sicer z 2,7 na 1,5 odstotka. Slika 4 Gibanje povpreënih deklariranih nominalnih aktivnih in pasivnih obrestnih mer bank v obdobju januar december 2006 (v %) dolgoroëna posojila gospodarstvu vezani depoziti nad 1 leto jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. 26 KAD letno poroëilo

27 Donosnost do dospetja desetletne nemπke dræavne obveznice je v prvi polovici leta rasla, v drugi polovici pa stagnirala in celo padala. Zato je donosnost do dospetja na zaëetku leta znaπala 3,32 odstotka, najviπja vrednost je bila doseæena na zaëetku julija in je znaπala 4,14 odstotka, ob koncu leta pa je znaπala 3,95 odstotka. Slika 5 Gibanje donosnosti do dospetja desetletne nemπke dræavne obveznice in πestmeseënega Euriborja v obdobju januar december 2006 (v %) 10-letna nemπka obv. 6-m-Euribor 5,0 4,5 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Devizni teëaj Tolarski teëaj eura se je v letu 2006 gibal blizu centralnega teëaja. V letu 2006 je teëaj eura zrasel le za 0,03 odstotka. TeËaj ameriπkega dolarja je v obdobju januar december 2006 upadel, saj je leto zaëel pri vrednosti 202,43 tolarja, konëal pa ga je 10,1 odstotka niæje, pri vrednosti 181,93 tolarja za dolar. Slika 6 Gibanje srednjega teëaja Banke Slovenije za euro in ameriπki dolar v obdobju januar december 2006 (v SIT) teëaj EUR teëaj USD 239,70 239,65 239,60 239,55 239,50 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Trg kapitala Trg lastniπkega kapitala Najviπjo vrednost med delniπkimi indeksi je dosegel slovenski borzni indeks SBI 20, saj je v opazovanem obdobju pridobil skoraj 38 odstotkov vrednosti. Najviπjo vrednost je dosegel 18. decembra pri toëkah, kar je rekordna vrednost indeksa. 27 KAD letno poroëilo

28 Slika 7 Gibanje slovenskega borznega indeksa SBI 20 in nekaterih tujih borznih indeksov v obdobju januar december 2006 (indeks: = 100) Dow Jones DAX Nikkei SBI jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Tuji delniπki indeksi so po majskem veëjem popravku na trgu kapitala do konca leta 2006 zrasli in veëinoma æe presegli vrednosti iz prve polovice leta. Ameriπki in nemπki borzni indeks sta v letu 2006 zrasla za 16 in 22 odstotkov, japonski indeks pa je z 10-odstotno rastjo za obema precej zaostal. Trg dolæniπkega kapitala Vrednost slovenskega borznega indeksa obveznic (BIO) se je v obdobju od januarja do decembra 2006 zniæala za 2,98 odstotka. Slika 8 Gibanje indeksov obveznic BIO in IBOXX Euro Index v obdobju januar december 2006 (indeks: = 100) BIO iboxx Euro jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. Tuji kriterijski indeks obveznic, nominiran v eurih, IBOXX Euro Index World Wide Price Overall je v opazovanem obdobju izgubil 0,43 odstotka vrednosti, kar je manj od slovenskega indeksa BIO. Cena nafte Cena nafte je v prvi polovici leta 2006 zaradi geopolitiënih tveganj zrasla z ravni okrog 60 dolarjev za sod na skoraj 80 dolarjev za sod, v jesenskem in zimskem Ëasu pa je padala na raven z zaëetka leta. 28 KAD letno poroëilo

29 Slika 9 Gibanje cene enomeseëne terminske pogodbe na surovo nafto na NYMEX-u v obdobju januar december 2006 (v USD za sod) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. 29 KAD letno poroëilo

30 Poslovanje Skupine Kapitalska druæba po podroëjih Poslovanje Skupine Kapitalska druæba poteka v treh podroënih odsekih, in sicer: upravljanje premoæenja, letalski prevozi, laserska tehnologija. PodroËje upravljanje premoæenja poteka v okviru obvladujoëe druæbe Kapitalska druæba, d.d., letalski prevozi v odvisni druæbi Adria Airways, d.d., razvoj laserske tehnologije pa v druæbi Fotona, d.d. PodroËje upravljanja premoæenja Upravljanje osnovnega premoæenja Osnovno premoæenje Kapitalske druæbe, d.d., so domaëe dolgoroëne lastniπke finanëne naloæbe. Upravljanje teh naloæb vkljuëuje prodaje, nakupe in skrbniπtvo gospodarskih druæb. Skupno πtevilo domaëih kapitalskih naloæb ob koncu decembra 2006 je 160, od tega je 132 aktivnih naloæb, in sicer 114 naloæb v delniπke druæbe in 18 naloæb v druæbe z omejeno odgovornostjo, 24 naloæb je v steëaju, 2 naloæbi v likvidaciji in 2 naloæbi v prodaji na obroke. Tabela 2 Aktivne dolgoroëne domaëe lastniπke finanëne naloæbe Kapitalske druæbe na dan (v 000 SIT) tevilo druæb Neto vrednost Strateπke naloæbe Træne naloæbe Netræne naloæbe Skupaj Doseganje poslovnih ciljev Kapitalska druæba, d.d., vse od leta 1999, ko je imela v svoji premoæenjski bilanci najveë go spodarskih druæb, dejavno izvaja koncentracijo lastniπkih naloæb s prodajo druæb, pridobljenih v procesu lastninjenja podjetij. V spodnji tabeli je prikazano stanje naloæb, pridobljenih v postopku lastninjenja podjetij, ob koncu leta Tabela 3 tevilo gospodarskih druæb iz postopka lastninjenja v premoæenjski bilanci Kapitalske druæbe na dan Prodaja druæb 2006 GD prodane v celoti v letu GD prodane v celoti kumulativno 1181 tevilo GD v bilanci stanja konec leta Prodaje domaëih gospodarskih druæb Leto 2006 je bilo v prodajnem smislu zelo aktivno. Kapitalska druæba, d.d., je vodila dejavnosti v zvezi s πtirimi javnimi razpisi. V okviru prvega javnega razpisa, ki je bil objavljen v novembru 2005 in v katerem so pogajanja s kupci praviloma potekala πe na zaëetku leta 2006, je bil postopek prodaje uspeπno zakljuëen pri 11 naloæbah v skupni vrednosti KAD letno poroëilo

31 tisoë tolarjev. Drugi javni razpis za prodajo gospodarskih druæb je Kapitalska druæba, d.d., sku paj s Slovensko odπkodninsko druæbo, d.d., objavila v aprilu 2006, pogajanja s ponudniki o prodaji predmetnih deleæev so bila uspeπno zakljuëena pri 12 naloæbah v lasti KAD in/ali PPS v skupni vrednosti tisoë tolarjev. Tretji javni razpis za prodajo gospodarskih druæb je Kapitalska druæba, d.d., skupaj s Slovensko odπkodninsko druæbo, d.d., in D.S.U., d.d., objavila v oktobru Prodanih je bilo 16 naloæb v lasti KAD in/ali PPS v viπini 19,4 milijarde tolarjev, od tega je prodaja deleæa v druæbi Merkur, d.d., pomenila 15,5 milijarde tolarjev, vendar pa je bil priliv glavnine teh kupnin πele v letu 2007.»etrti javni razpis za prodajo gospodarskih druæb je Kapitalska druæba, d.d., skupaj s Slovensko odπkodninsko druæbo, d.d., objavila v decembru 2006 z rokom za zbiranje ponudb do V letu 2006 je Kapitalska druæba, d.d., skupno prejela 188 ponudb za prodajo in 3 ponudbe za menjavo gospodarskih druæb. V istem obdobju je Kapitalska druæba, d.d., na podroëju domaëih dolgoroënih finanënih naloæb v celoti prodala 54 gospodarskih druæb, v skupni vrednosti tisoë tolarjev. Od tega je bilo v celoti prodanih 10 trænih gospodarskih druæb v skupni vrednosti tisoë tolarjev in 44 netrænih naloæb v skupni vrednosti tisoë tolarjev. Tabela 4 Prodaje gospodarskih druæb v letu 2006 (v 000 SIT) Vrsta prodaje tevilo druæb Vrednost priliva Prodaje trænih naloæb Prodaje netrænih naloæb Skupaj Nakupi domaëih gospodarskih druæb V letu 2006 smo prejeli 11 ponudb za nakup gospodarskih druæb. V okviru domaëih trænih naloæb dokupili delnice 7 gospodarskih druæb v vrednosti tisoë tolarjev ter delnice in deleæe v 11 netrænih gospodarskih druæbah v skupni vrednosti tisoë tolarjev. Tabela 5 Nakupi domaëih gospodarskih druæb v letu 2006 (v 000 SIT) Vrsta nakupa tevilo druæb Vrednost odliva Nakupi trænih naloæb Nakupi netrænih naloæb Skupaj Izvrπevanje korporacijskih pravic Udeleæba na skupπëinah delniëarjev in druæbenikov domaëih gospodarskih druæb Kapitalska druæba, d.d., je bila v letu 2006 v svojem imenu in za raëun pokojninskih skladov v njenem upravljanju upraviëena do udeleæbe na 280 skupπëinah delniëarjev oziroma druæbenikov gospodarskih druæb. 31 KAD letno poroëilo

32 Tabela 6 Udeleæba na skupπëinah Vrsta udeleæbe tevilo skupπëin Udeleæba s strani Kapitalske druæbe, d.d 115 Udeleæba s strani ostalih 45 Neudeleæba 102 Preklic 8 Prodano 10 Skupaj 280 Kapitalska druæba, d.d., se je udeleæila 115 skupπëin, za glasovanje na 45 skupπëinskih sejah pa je pooblastila zunanje pooblaπëence, medtem ko se 102 skupπëin ni udeleæila. V okviru 160 skupπëin je v letu 2006 vloæila in/ali podprla skupno 58 nasprotnih predlogov. Sestava delitve dobiëka DomaËe gospodarske druæbe, v katerih ima Kapitalska druæba, d.d., lastniπki deleæ, so leta 2005 ustvarile skupaj 243,8 milijarde tolarjev bilanënega dobiëka, o njegovi razdelitvi pa se je odloëalo na skupπëinah v letu Od tega zneska so ga za izplaëilo dividend namenile v povpreëju 23,82 odstotka oziroma 58,1 milijarde tolarjev. Dividende domaëih gospodarskih druæb Prihodki, ki jih je Kapitalska druæba, d.d., leta 2006 pridobila iz dividend domaëih gospodarskih druæb, so dosegli skupaj 4,4 milijarde tolarjev. Pri tem je prvih deset gospodarskih druæb po viπini izplaëane dividende prispevalo kar 60,9 odstotka vseh dividend, ki jih je Kapitalska druæba, d.d., prejela od domaëih gospodarskih druæb. Dividende je izplaëalo πestinsedemdeset domaëih gospodarskih druæb, v katerih ima Kapitalska druæba, d.d., lastniπki deleæ, od tega so bile πtiri druæbe z omejeno odgovornostjo. Tabela 7 NajveËji prejemki od dividend v letu 2006 Izdajatelj Dividenda na delnico (v SIT) Dividenda skupaj (v 000 SIT) Krka, d.d Telekom, d.d Gorenje, d.d Sava, d.d NLB, d.d Zavarovalnica Triglav, d.d Luka Koper, d.d Intereuropa, d.d Petrol, d.d Merkur, d.d Unior, d.d Loterija Slovenije, d.d Terme»ateæ, d.d Juteks, d.d Cinkarna Celje, d.d KAD letno poroëilo

33 Upravljanje kritiënih naloæb V letu 2006 je Kapitalska druæba, d.d., zaëela dejavnosti za omejitev svoje potencialne odgovornosti upnikom druæb, ki zapadejo pod doloëbe Zakona o finanënem poslovanju podjetij in pri katerih obstaja verjetnost izbrisa druæbe iz sodnega registra brez likvidacije. Ocenili smo, katere naloæbe so kritiëne naloæbe, izdelali analizo upravljavskih dejavnosti, povezanih s temi druæbami, in dali predloge ukrepov za prepreëitev izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in izognitev potencialne odgovornosti Kapitalske druæbe, d.d., kot lastnika. V ta namen se je predlagalo tudi ukrepanje po upniπki strani. S tem bi se Kapitalska druæba, d.d., izognila tveganjem, ki jih prinaπajo nejasni statusi druæb, ki vodijo v izbris po uradni dolænosti. Dejavnost na podroëju portfeljskega upravljanja naloæb Kapitalska druæba, d.d., je v letu 2006 portfeljsko upravljala portfelj preteæno tujih dolgoroënih lastniπkih naloæb, portfelj dolæniπkih naloæb, naloæbe v denarna sredstva in kratkoroëni trgovalni portfelj. Stanje tovrstnega premoæenja je na dan znaπalo tisoë tolarjev. Upravljanje portfelja tujih dolgoroënih lastniπkih finanënih naloæb V letu 2006 je Kapitalska druæba d.d., v okviru upravljanja premoæenja dolgoroënih tujih delnic trgovala z 82 razliënimi vrednostnimi papirji. Stanje portfeljsko upravljanega premoæenja dolgoroënih lastniπkih finanënih naloæb je na dan znaπalo tisoë tolarjev. NajveËje naloæbe v okviru prouëevanega portfelja na dan so pomenile naloæbe v naslednje delnice: Allianz, Dax ETF, Teva, ishares MSCI EMU ETF in Nasdaq 100 Trust ETF. Skupni promet v okviru portfeljsko upravljanega premoæenja dolgoroënih lastniπkih finan- Ënih naloæb je v letu 2006 dosegel 28,9 milijarde tolarjev. Tabela 8 Tuje delnice, s katerimi se je najveë trgovalo v letu 2006 (v 000 SIT) Vrednostni papir Znesek prometa Deleæ v prometu ishares MSCI Japan Index ,3 % Andritz ,5 % Petrochina ,7 % ishare S&P/TOPIX 150 Index ,1 % Zijin Mining ,8 % V celotnem portfelju je na dan najveëji deleæ zavzemala panoga finanëni sektor s 17,6 odstotka, sledita farmacija s 13,7 odstotka in sektor informacijska tehnologija z 8,9- odstotnim deleæem. Valutna sestava kaæe na prevladujoë deleæ eura (42,0 odstotka), deleæ ameriπkega dolarja je znaπal 30,1 odstotka, sledijo britanski funt s 6,4-odstotnim deleæem, hongkonπki dolar s 4,7 odstotka ter πvicarski frank z 2,5-odstotnim deleæem. Druge valute so udeleæene z manj kot 2-odstotnim deleæem. Po zemljepisni sestavi izdajateljev naloæb glede na celotni portfelj Evropa (brez Velike Britanije) zavzema 45,6 odstotka, ZDA 26,9 odstotka, sledijo nastajajoëi trgi z 10,2 odstotka, Azija brez Japonske s 7,5 odstotka ter Velika Britanija s 6,4-odstotnim deleæem. Upravljanje portfelja dolæniπkih finanënih naloæb Konec leta 2006 je stanje dolæniπkih finanënih naloæb doseglo 58,3 milijarde tolarjev. NajveËji deleæ med dolæniπkimi finanënimi naloæbami so z 89,7 odstotka pomenile obveznice. 33 KAD letno poroëilo

34 DomaËe obveznice so bile zastopane z 32,4 milijarde tolarjev, tuje pa z 18,7 milijardami tolarjev. Preostalih 6 milijard tolarjev pa obsegajo naloæbe v depozite, potrdila o vlogi, komercialni zapisi in zakladne menice. Pri investiranju v letu 2006 je Kapitalska druæba, d.d., zaradi poveëane sploπne stopnje tveganja, najveë pozornosti posvetila predvsem varnosti in ohranjanju vrednosti kapitala. Tabela 9 Sestava dolæniπkih finanënih naloæb na dan (v 000 SIT) Vrsta naloæbe Stanje Deleæ Obveznice ,65% DomaËe obveznice ,56% DomaËe dræavne obveznice ,07% DomaËe banëne obveznice ,68% DomaËe druge (podjetniπke) obveznice ,81% Tuje obveznice ,17% Tuje dræavne obveznice ,33% Tuje banëne in podjetniπke obveznice ,84% Terjatve za kupljene obresti ,92% Depoziti ,27% Potrdila o vlogi ,21% Komercialni zapisi ,21% Zakladne menice ,67% Skupaj dolæniπke naloæbe ,00% Osnovnim vrednostnim papirjem, ki sicer tvorijo glavnino obvezniπkih portfeljev, je Kapital ska druæba, d.d., komplementarno dodajala strukturirane finanëne instrumente ter s tem poveëala donosnost obvezniπkih portfeljev in uspeπno monetizirala dogajanje na trgu obrestnih mer. Naloæbe v denarna sredstva Stanje denarnih sredstev konec leta 2006 je bilo 4,4 milijarde tolarjev, kar je za 2,6 milijarde tolarjev veë kot v letu V letu 2006 so se namreë spremenili raëunovodski standardi, na podlagi katerih se vsi tolarski in devizni depoziti, vezani do 3 mesecev, na dan vkljuëijo v postavko denarna sredstva. Tabela 10 Sestava denarnih sredstev na dan (v 000 SIT) Vrsta naloæbe Stanje Deleæ Denar na transakcijskih raëunih pri bankah in v blagajni ,6 % Tolarski in devizni depoziti na odpoklic ,4 % Tolarski kratkoroëni depoziti do treh mesecev originalne dospelosti ,0 % Skupaj denarna sredstva ,0 % KratkoroËni trgovalni portfelj Leta 2006 je Kapitalska druæba, d.d., v okviru upravljanja portfelja kratkoroënih finanënih naloæb trgovala z 216 razliënimi vrednostnimi papirji. Od vseh vrednostnih papirjev jih je bilo 200 lastniπkih vrednostnih papirjev tujih izdajateljev, s katerimi se trguje na razliënih mednarodnih borzah, preostalih 16 vrednostnih papirjev pa so sestavljale delnice, s katerimi se 34 KAD letno poroëilo

35 trguje na Ljubljanski borzi. Premoæenje portfelja kratkoroënih finanënih naloæb upravljamo loëeno od premoæenja portfelja dolgoroënih finanënih naloæb. Vrednost premoæenja kratkoroënega trgovalnega portfelja je na dan 31. decembra 2006 dosegla tisoë tolarjev. DomaËe delnice so obsegale 55,9 odstotka celotnega, sledile so jim evropske delnice (37,7 odstotka), ameriπke delnice (5,8 odstotka), azijske delnice (0,5 odstotka) in delnice nastajajoëih trgov (0,1 odstotka). NajveËje naloæbe portfelja sestavljajo naloæbe v delnice druæb Krka, Petrol, Andritz, v investicijske toëke Delniπkega vzajemnega sklada Modra linija in v delnice Plambeck Neue Energien. Slika 10 Zemljepisna sestava naloæb kratkoroënega trgovalnega portfelja na dan Slovenija Evropa Zdruæene dræave Azija NastajajoËi trgi % Skupni promet z vrednostnimi papirji v okviru portfelja kratkoroënih finanënih naloæb je leta 2006 dosegel 70,5 milijarde tolarjev. 96,0 odstotka vsega prometa je bilo opravljenega z delnicami tujih izdajateljev, preostali 4 odstotki pa z delnicami domaëih izdajateljev. Tabela 11 Delnice z najveëjim prometom v kratkoroënem trgovalnem portfelju v letu 2006 (v 000 SIT) Delnica Promet Voestalpine Continental Conergy Andritz Zijin mining Transferji Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Upravljanje likvidnosti na letni ravni je bilo usmerjeno predvsem v pridobivanje sredstev za pokrivanje primanjkljaja ZPIZ in za vraëilo kratkoroënih posojil. Na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije z dne je Kapitalska druæba, d.d., v letu 2006 iz svojih sredstev plaëala na raëun ZPIZ znesek tisoë tolarjev. Upravljanje premoæenja Kapitalska druæba, d.d., je danes med najpomembnejπimi izvajalci dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Na podroëju upravljanja πtirih vzajemnih pokojninskih skladov in Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada v letu 2006 so bili naπe vodilo rast sredstev skladov, stroπkovno uëinkovito poslovanje in kakovostno komuniciranje s Ëlani skladov oziroma njihovimi delodajalci. Kapitalska druæba, d.d., upravlja vse sklade med seboj finanëno neodvisno, rezultati poslovanja pa dokazujejo, da si kot upravljavec skladov prizadeva za uëinkovito naloæbeno politiko, ki prispeva k poveëevanju vrednosti premoæenja. Na trgu pokojninskih zavarovanj je Kapitalska druæba, d.d., ohranila poloæaj najveëjega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja in tudi izplaëevalca pokojninskih rent. 35 KAD letno poroëilo

36 Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja skladov so v letu 2006 dosegli skupaj tisoë tolarjev, od tega provizija za upravljanje tisoë tolarjev, vstopni stroπki tisoë tolarjev, izstopni stroπki tisoë tolarjev ter nadomestilo za stroπke izplaëevanja pokojninskih rent tisoë tolarjev. Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne usluæbence Poslovanje ZVPSJU Poslovanje ZVPSJU je v letu 2006 potekalo skladno z razvojnimi usmeritvami upravljanja sklada. Pri tem je z dejavnim delovanjem veliko prispeval tudi Odbor sklada, ki sodeluje pri oblikovanju in podpira prizadevanja upravljavca pri izvajanju poslovne politike. NaËrtovano poslovanje tudi v prihodnje predvideva dolgoroëno doseganje viπje donosnosti od zajamëene. Prizadevanja upravljavca pri izvajanju poslovne politike so usmerjena v zagotavljanje dolgoroënih, stabilnih donosov, ki so kljuëni za zagotavljanje ustrezne viπine dodatnih pokojnin. Drugi poslovni cilji, ki jih zasleduje upravljavec, so kakovost storitev, nenehno izpolnjevanje priëakovanj in zahtev Ëlanov in delodajalcev ter ustvarjanje zaupanja v produkt dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne usluæbence. Spodbujanje delodajalcev k uporabi sodobne spletne storitve KaD.Net na podlagi digitalnega potrdila ostaja naπa pomembna naloga. Tabela 12 tevilo Ëlanov ZVPSJU po mesecih v letu 2006 Mesec tevilo Ëlanov januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Posebej pomembno je tudi ozaveπëanje Ëlanov sklada o zavedanju, da je treba za dodatno pokojnino na starost dodatno varëevati. Vsi Ëlani ZVPSJU lahko πe dodatno varëujejo sami in si s tem zagotovijo viπjo dodatno pokojnino. Pokojninski naërt za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne usluæbence jim to omogoëa pod najugodnejπimi moænimi pogoji. Poleg tega lahko izkoristijo πe polno davëno olajπavo, ki je odvisna od viπine vplaëanih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje. Leta 2006 je bilo dodatnih individualnih vplaëil za tisoë tolarjev. S sredstvi Ëlanov sklada gospodarimo preudarno in skrbno ter zagotavljamo dolgoroëno rast premoæenja. Dejanska donosnost je v letu 2006 dosegla 3,91 odstotka, zajamëena kumulativna donosnost v tem obdobju pa 1,49 odstotka. Dejanska Ëista vrednost sredstev je konec decembra leta 2006 dosegla tisoë tolarjev in je presegala zajamëeno vrednost sredstev, ki je znaπala tisoë tolarjev. 36 KAD letno poroëilo

37 Tabela 13 Donosnost ZVPSJU v letu 2006 Vrsta donosnosti Donosnost nominalno 3,91 % Dejanska donosnost TOM + 1,35 % EUR + 3,90 % nominalno 1,49 % ZajamËena donosnost TOM + -1,01 % EUR + 1,48 % Kapitalska druæba, d.d., je kot upravljavec ZVPSJU na podlagi Pokojninskega naërta PNJU K in Pravil ZVPSJU upraviëena do vstopnih stroπkov in provizije za upravljanje. Vstopni stroπki se obraëunajo v odstotku od vplaëane premije ob njenem vplaëilu in se odvedejo na raëun upravljavca. Vstopni stroπki za premije, vplaëane v letu 2006, znaπajo 0,70 odstotka. V naslednjih letih se bodo vstopni stroπki zniæevali po 0,025 odstotka na leto. Slika 11 Dejanska in zajamëena donosnost ter Ëista in zajamëena vrednost sredstev ZVPSJU v letu 2006 Donosnost meseëna dejanska donosnost meseëna zajamëena donosnost jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. % -0,4-0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 Sredstva Ëista vrednost sredstev zajamëena vrednost sredstev (v mrd SIT) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec KAD letno poroëilo

38 Letna provizija za upravljanje ZVPSJU znaπa 0,75 odstotka povpreëne letne Ëiste vrednosti sredstev ZVPSJU in se plaëuje iz sredstev sklada. Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja ZVPSJU so leta 2006 znaπali tisoë tolarjev, od Ëesar je upravljavska provizija pomenila tisoë tolarjev, vstopni stroπki pa so dosegli tisoë tolarjev. Vsi drugi stroπki upravljanja sklada, npr. izstopni stroπki, stroπki za izvajanje skrbniπkih storitev banke, bremenijo Kapitalsko druæbo, d.d. Tabela 14 Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja ZVPSJU v letu 2006 (v 000 SIT) Prihodki od upravljanja Znesek Upravljavska provizija Vstopni stroπki Izstopni stroπki 0 Skupaj Kapitalski vzajemni pokojninski sklad Poslovanje KVPS KVPS je pokojninski sklad, ki izvaja kolektivno in individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Od leta 2002 sta v okviru KVPS oblikovana loëena pokojninska naërta za individualno in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje z oznakama PN1 P in PN1 K. KVPS je sklad odprtega tipa. Vanj se lahko vkljuëi vsak zavarovanec ali uæivalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ob koncu prvega leta delovanja se je v Kapitalski vzajemni pokojninski sklad vkljuëilo 14 tisoë zavarovancev, v naslednjem letu pa smo æe presegli πtevilko 20 tisoë. tevilo novih Ëlanov vsako leto naraπëa, saj vedno veë posameznikov spoznava, da si je treba za ohranitev æivljenjske ravni po upokojitvi privarëevati primerna finanëna sredstva. Slika 12 NaraπËanje πtevila Ëlanov KVPS v letu 2006 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec V letu 2006 je πtevilo zavarovancev KVPS preseglo πtevilko 30 tisoë. Konvertirane vplaëane premije je bilo tisoë tolarjev. Po πtevilu zavarovancev in po viπini vplaëane premije je KVPS najveëji odprti vzajemni pokojninski sklad v dræavi. Konec decembra 2006 je bilo v PN1 P vkljuëenih 1051 Ëlanov, v PN1 K pa Ëlanov. Skupno πtevilo Ëlanov sklada je (Ëlani, ki so vkljuëeni v oba pokojninska naërta, se v skupnem πtevilu πtejejo le enkrat). Naloæbena politika sklada je usmerjena v varno nalaganje sredstev in zagotavljanje dolgoroëne rasti vrednosti premoæenja Ëlanov sklada. Upravljavec si je pri upravljanju premoæenja 38 KAD letno poroëilo

39 prizadeval doseëi Ëim veëji donos ob sprejemljivem tveganju in ob izpolnjevanju vseh zakonskih obveznosti glede sestave in razprπenosti naloæb. Dejanska donosnost sklada v letu 2006 je bila 3,56-odstotna, zajamëena donosnost za enako obdobje pa 1,49-odstotna. Tabela 15 Donosnost KVPS v letu 2006 Vrsta donosnosti Dejanska donosnost ZajamËena donosnost Donosnost nominalno 3,56 % TOM + 1,01 % EUR + 3,54 % nominalno 1,49 % TOM + -1,01 % EUR + 1,46 % Zaradi primerne naloæbene politike je tudi v letu 2006 Ëista vrednost premoæenja naraπëala hitreje od zajamëene vrednosti. PovpreËna dejanska Ëista vrednost sredstev v letu 2006 je znaπala tisoë tolarjev, Ëista vrednost sredstev je bila na tisoë tolarjev, zajamëena vrednost sredstev pa tisoë tolarjev. Slika 13 Dejanska in zajamëena donosnost ter Ëista in zajamëena vrednost sredstev KVPS v letu 2006 Donosnost meseëna dejanska donosnost meseëna zajamëena donosnost jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. % -0,2 0 0,2 0,4 0,6 0,8 Sredstva Ëista vrednost sredstev zajamëena vrednost sredstev (v mrd SIT) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec KAD letno poroëilo

40 Skladno s Pokojninskima naërtoma PN1 P in PN1 K ter Pravili KVPS je upravljavec sklada upra viëen do vstopnih stroπkov, izstopnih stroπkov in provizije za upravljanje sklada. Upravlja vec si je od vplaëane premije obraëunal za tisoë tolarjev vstopnih stroπkov, od izplaëil odkupne vrednosti enot premoæenja pa pripadajoëe izstopne stroπke v viπini tisoë tolarjev. Provizija za upravljanje sklada je pomenila tisoë tolarjev. Upravljavec je v letu 2006 poleg letne provizije za upravljanje iz sredstev sklada zaraëunal πe stroπke provizije za opravljanje skrbniπkih storitev in stroπke skrbniπkih storitev, ki jih je za sklad opravljal skrbnik (stroπki denarnega poslovanja in plaëilnega prometa ter stroπki posredovanja pri nakupu in prodaji zmanjπani za provizijo borzno posredniπke hiπe) v viπini tisoë tolarjev. Tabela 16 Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja KVPS v letu 2006 (v 000 SIT) Vrsta prihodka od upravljanja Znesek Provizija za upravljanje Vstopni stroπki Izstopni stroπki Skupaj Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije Poslovanje SODPZ SODPZ obsega premoæenje, ki je financirano s sredstvi, zbranimi z vplaëili prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma ustvarjenimi z upravljanjem teh sredstev, namenjeno pa je izkljuëno za pokrivanje obveznosti do zavarovancev. Leta 2006 se je πtevilo zavarovancev poveëalo za 2.344, tako da je sklad imel na dan skupaj zavarovancev. Dejanska donosnost SODPZ je v letu 2006 dosegla 3,11 odstotka, medtem ko je bila zajamëena donosnost 1,91-odstotna. Tudi v letu 2006 ni bilo vplaëil sredstev upravljavca SODPZ zaradi nedoseganja zajamëene donosnosti.»ista vrednost sredstev je konec leta 2006 dosegla tisoë tolarjev, zajamëena vrednost sredstev pa tisoë tolarjev. Tabela 17 Donosnost SODPZ v letu 2006 Vrsta donosnosti Dejanska donosnost ZajamËena donosnost Donosnost nominalno 3,11 % TOM + 0,57 % EUR + 3,09 % nominalno 1,91 % TOM + -0,61 % EUR + 1,88 % Kapitalska druæba, d.d., je kot upravljavec SODPZ upraviëena do vstopnih stroπkov, izstopnih stroπkov in provizije za upravljanje. Vstopni stroπki se obraëunajo ob vplaëilih prispevka delodajalcev ter so v januarju in februarju leta 2006 pomenili 5,50 odstotka, v preostalih mesecih leta 2006 pa 4,75 odstotka. Izstopni stroπki se obraëunajo v primeru izplaëila odkupne vrednosti enot premoæenja in dosegajo odstotek. Provizija za upravljanje SODPZ je 1,5 odstotka povpreëne letne Ëiste vrednosti sredstev SODPZ in se plaëuje iz sredstev sklada. 40 KAD letno poroëilo

41 Slika 14 Dejanska in zajamëena donosnost ter Ëista in zajamëena vrednost sredstev SODPZ v letu 2006 Donosnost meseëna dejanska donosnost meseëna zajamëena donosnost jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. % -0,1 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 Sredstva Ëista vrednost sredstev zajamëena vrednost sredstev (v mrd SIT) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja SODPZ so leta 2006 znaπali tisoë tolarjev. Upravljavec je v letu 2006 v breme SODPZ zaraëunal tudi 386 tisoë tolarjev stroπkov posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev (zmanjπanih za provizije borznoposredniπkih druæb) ter stroπkov storitev denarnega poslovanja in plaëilnega prometa. Tabela 18 Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja SODPZ v letu 2006 (v 000 SIT) Vrsta prihodka od upravljanja Znesek Upravljavska provizija Vstopni stroπki Izstopni stroπki 623 Skupaj S spremembo Pokojninskega naërta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2006 je bilo doloëeno nadaljnje zniæevanje vstopnih stroπkov. V letu 2007 je veljavni odstotek vstopnih stroπkov 4,5, v naslednjih letih pa se bo odstotek vstopnih stroπkov postopno zniæeval do 3,0 odstotke leta Hkrati se je spremenilo zaraëunavanje stroπkov, in sicer po novem vsi drugi stroπki v zvezi s poslovanjem sklada bremenijo upravljavca. 41 KAD letno poroëilo

42 Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije Poslovanje PPS Prvi pokojninski sklad Republike Slovenije je od leta 2003 zaprt vzajemni pokojninski sklad, ki ga v svojem imenu in za raëun zavarovancev upravlja Kapitalska druæba, d.d. Osrednji cilj upravljanja je zagotoviti pokritje za izpolnitev obveznosti do zavarovancev iz polic dodatnega pokojninskega zavarovanja. V sredini leta 2004 so prvi zavarovanci PPS pridobili pravico do pokojninske rente. Oblikovan je bil poseben kritni sklad kot loëeno premoæenje. Oblikoval se je z izloëitvijo iz premoæenja, ki pripada policam dodatnega pokojninskega zavarovanja, preden zavarovanci izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do pokojninske rente. Iz tega premoæenja se na Kritni sklad PPS prenaπa sorazmerni del sredstev, ki ustreza Ëisti vrednosti premoæenja police v trenutku, ko imetnik police dopolni 60 let. PPS je prvi sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki svojim zavarovancem od avgusta 2004 æe izplaëuje pokojninske rente prek Kritnega sklada PPS.»e zavarovanec umre, preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v viπini odkupne vrednosti police njegovi zapuπëini in kot del njegove zapuπëine preide na njegove dediëe. Tako se πtevilo zavarovancev in tudi obseg sredstev v upravljanju nenehno zmanjπujeta. Slika 15 Dejanska in zajamëena vrednost toëke PPS ter Ëista in zajamëena vrednost sredstev v letu 2006 dejanska vrednost toëke zajamëena vrednost toëke (v SIT) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec Sredstva Ëista vrednost sredstev zajamëena vrednost sredstev (v mrd SIT) jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec KAD letno poroëilo

43 Po stanju na dan je v PPS vkljuëenih zavarovancev, ki so imetniki toëk. Dejanska Ëista vrednost sredstev PPS na dan je dosegla tisoë tolarjev in je bila za tisoë tolarjev veëja od zajamëene vrednosti sredstev PPS, ki je pomenila tisoë tolarjev. Dejanska donosnost sklada je v letu 2006 dosegla 20,14 odstotka, medtem ko je bila zajamëena donosnost enoodstotna. Kapitalska druæba, d.d., je upraviëena do letne provizije za upravljanje PPS, ki se obraëuna v viπini 1,5 odstotka povpreëne letne Ëiste vrednosti sredstev, ter do enoodstotnih izstopnih stroπkov. Tabela 19 Prihodki Kapitalske druæbe, d.d., od upravljanja PPS v letu 2006 (v 000 SIT) Vrsta prihodka od upravljanja Znesek Upravljavska provizija Izstopni stroπki (1 %) 298 Skupaj Opomba: * Pri izplaëilu zavarovalne vsote v viπini odkupne vrednosti police v primeru smrti zavarovanca PPS se skladno z doloëili sploπnih pogojev obraëunajo izstopni stroπki po stopnji 19 odstotkov in poveëujejo vrednost sredstev sklada. Za vse umrle po 13. juliju 2004 izstopni stroπki dosegajo odstotek in pripadajo upravljavcu. Kritni sklad Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije Poslovanje KS PPS V letu 2006 je poslovanje Kritnega sklada Prvega pokojninskega sklada potekalo nemoteno in so bili doseæeni vsi poslovni cilji za leto Poslovanje se je nadaljevalo s ciljem dosegati uëinkovitejπe poslovanje, sprotno obveπëati zavarovance in pridobivati podatke za nemoteno izplaëevanje pokojninskih rent. V letu 2006 je pravico do pokojninske rente pridobilo zavarovancev, ki so v KS PPS vplaëali skupaj tisoë tolarjev premije. Tabela 20 tevilo zavarovancev, ki so v letu 2006 pridobili pravico do pokojninske rente, ter pripadajoëe πtevilo toëk in viπina vplaëanih premij Datum vplaëila tevilo zavarovancev tevilo toëk VplaËila v 000 SIT januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december Skupaj KAD letno poroëilo

44 Skupina tevilo zavarovancev tevilo toëk A (do toëk) B (od do toëk) C (nad toëk) Skupaj Dobra polovica rent se izplaëa v enkratnem znesku, saj je povpreëno πtevilo toëk na imetnika nekaj pod V skupini, kjer imajo imetniki veë kot toëk, se je 63 odstotkov zavarovancev odloëilo za doæivljenjsko rento z zajamëeno dobo izplaëevanja. Slabih πest odstotkov pa jih prejema doæivljenjsko letno pokojninsko rento, od teh dobra polovica z zajamëeno dobo izplaëevanja. Vse pogodbene obveznosti Kapitalske druæbe, d.d., do prejemnikov rente v letu 2006 so bile v roku izpolnjene. KS PPS se sreëuje s pritoki sredstev iz PPS na eni strani ter odtoki izplaëil rent in stroπkov na drugi strani, kar pomeni, da je viπino pritokov in odtokov sredstev mogo- Ëe napovedati precej natanëno. Za pokritje stroπkov izplaëil pokojninskih rent zavarovancem je Kapitalska druæba, d.d., upraviëena do nadomestila stroπkov v viπini sto tolarjev in dveh odstotkov odmerjene pokojninske rente. Leta 2006 je navedeno nadomestilo pomenilo tisoë tolarjev. PodroËje letalskih prevozov Rezultati poslovanja v letu 2006 Leta 2006 je Adria Airways, d.d., na letih prepeljala potnikov. tevilo prepeljanih potnikov se je v primerjavi z letom 2005 poveëalo za 10 odstotkov. Kljub sploπni svetovni krizi v letalski panogi, poveëevanju konkurence in majhnemu trgu, Adria Airways, d.d., od leta 2001 poveëuje πtevilo prepeljanih potnikov. V rednem prometu se je πtevilo prepeljanih potnikov poveëalo za 12 odstotkov, πtevilo prepeljanih potnikov v Ëarterskem prometu pa je bilo manjπe za 2 odstotka.»isti prihodki od prodaje so se v letu 2006 poveëali za 13 odstotkov glede na predhodno leto in so za dva odstotka manjπi od planiranih vrednosti. Planiranih vrednosti ne dosegajo predvsem prihodki od Ëarterskih prevozov. Izkoristek potniπke kabine v rednem prometu se je leta 2006 v primerjavi z letom 2005, izboljπal za 6 odstotkov, kar pomeni, da je druæba optimizirala planiranje letal na posamezne lete glede na πtevilo potnikov. PovpreËni dnevni izkoristek letal znaπa 9,45 ure na aviodan in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2005 poveëal za 3 odstotke. Produktivnost dela, merjena s πtevilom prepeljanih potnikov na zaposlenega, se je v primerjavi z letom 2005 poveëala za 3 odstotke, saj je bilo ob 5-odstotni rasti πtevila zaposlenih prepeljanih 10 odstotkov veë potnikov. PovpreËna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom 2005 poveëala za 2 odstotka, kar je posledica poveëanja porabe goriva za 7 odstotkov, ob poveëanju odletenih ur za 5 odstotkov. Adria Airways, d.d., je eden toënejπih evropskih prevoznikov; zamuda na vseh letih v letu 2006 je v povpreëju znaπala 10,7 minut; Ëe primerjamo doseæene deleæe letov z veë kot 15- minutno zamudo Adrie Airways, d.d., na rednih linijah s povpreëjem tridesetih evropskih prevoznikov, zdruæenih v AEA (Association of European Airlines), ugotavljamo, da Adria Airways, d.d., dosega niæje deleæe, saj je AEA leta 2006 imela 21 odstotkov letov z zamudo nad 44 KAD letno poroëilo

45 15 minut, Adria Airways pa 18 odstotkov letov z zamudo nad 15 minut. Adria Airways, d.d., je na slovenskem trgu kljub vstopu novih konkurenënih prevoznikov (Turkish Airlines, Wizzair) ohranila træni deleæ, merjeno v celotnem πtevilu potnikov, prepeljanih na JP letih iz LJU (73 %). Pozicijo ohranja z dejavnostmi trænega komuniciranja, stalnim stikom s trgom in πirjenjem mreæe letenja prek letaliπëa Ljubljana. V letu 2006 so bile uvedene nove redne linije: Barcelona z dvema tedenskima letoma, Birmingham z eno tedensko frekvenco, Rim s πtirimi in Tirana s πestimi frekvencami; na liniji Zürich so dodali tri tedenske frekvence; konec leta so uvedli tudi letalsko linijo med Ljubljano in Kijevom; skupaj se je πtevilo rednih letov poveëalo za 8 odstotkov. Na tujih trgih Adria poskuπa izboljπati svojo prisotnost in razpoznavnost z razliënimi strateπkimi partnerstvi z domaëimi in tudi tujimi ponudniki turistiënih storitev, v okviru Star Alliance pa postaja na tujih trgih vse bolj prepoznavna kot kakovosten in zanesljiv prevoznik. Prevoz potnikov Redni promet Prevoz potnikov v rednem prometu je glavna poslovna dejavnost, s katero je Adria Airways, d.d., leta 2006 ustvarila 70 odstotkov vseh Ëistih prihodkov od prodaje. Trend padanja cen letalskih vozovnic v svetu se je odrazil tudi na povpreëni doseæeni vrednosti letalske vozovnice v rednem prometu, ki se je leta 2006 zmanjπala za 1 odstotek. Prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu se je v tem obdobju poveëal za osem odstotkov; vzrok je veëje πtevilo potnikov in ohranjanje vrednosti potniπkega kupona. Kljub trendom v rednem prometu, ki so v letu 2006 narekovali padanje cen zaradi vedno hujπe konkurence, je Adria Airways, d.d., z doslednim spremljanjem in izvajanjem revenue managementa kupon uspela zadræati na ravni iz leta Druæba je poveëala tudi πtevilo frekvenc na obstojeëih destinacijah ter optimizirala izrabe zmogljivosti v skladu z razpoloæljivostjo posadk in vzdræevanjem flote. Adria Airways, d.d., je leta 2006 kljub naraπëajoëi konkurenci izboljπala træni poloæaj na vseh opredeljenih trgih. Mreæa poletov se je razπirila na panijo, Italijo (v sodelovanju z italijanskim partnerjem Air- One), Ukrajino in ponovno na Albanijo. Druæba je okrepila in razπirila tudi dejavnost na trgu ZDA, Kanade in Avstralije. Off-line trgi v obsegu poslovanja predstavljajo sicer manjπi deleæ, vendar pa Adria ocenjuje, da lahko ob partnerstvu v Star Alliance tudi z lastno dejavnostjo vpliva na poveëanje obsega prihodkov s teh trgov. Adria Airways, d.d., je v prvi polovici novembra 2006 uvedla elektronsko vozovnico na 11 rednih linijah Adrie, najprej za destinacije, kjer je vkljuëena samo Adria, æe dva tedna pozneje pa je bil uveden Interline E-ticketing (IET) z dvema pomembnima partnerjema Austrian Airlines in Swiss International Airlines. Konec leta 2006 je bilo kar 26 odstotkov izdanih vozovnic elektronskih. V letu 2007 druæba planira uvesti πe 25 novih IET. Elektronska vozovnica prinaπa veliko prednosti za potnika prihranek Ëasa in manjπe pristojbine, podjetju pa nudi hitrejπi proces, ki zmanjπuje moænosti zlorab.»arterski promet»arterski prevoz ostaja komplementarna dejavnost rednemu prometu Adrie Airways, d.d., in je usmerjena predvsem v optimiziranje donosnosti in ne izkljuëno na poveëevanje obsega. V letu 2006 se je nadaljeval trend rasti trga turistiënih storitev in produktov, tako na slovenskem trgu kot tudi tujih trgih, na katerih Adria Airways, d.d., træi svoje storitve. Obe podroëji sta vplivali tudi na rast πtevila Ëarterskih poletov Adrie. V preteklem letu je bilo realiziranih 2014 Ëarterskih letov, kar je 9 odstotkov veë kot v letu 2005; to je 10 odstotkov vseh letov Adrie oziroma 15 odstotkov celotnega prihodka iz prevoza potnikov. 45 KAD letno poroëilo

46 Slovenski turistiëni trg je ostal tradicionalen s prevladujoëo vlogo tour operatorjev, medtem ko je na delu evropskega trga vse bolj poudarjena vloga nizkocenovnih prevoznikov tudi v segmentu Ëarterskih prevozov. Tako domaëi kot tuji tour operatorji, ki s svojimi produkti nastopajo na slovenskem in glavnem trgu, so πe vedno kljuëni kupci v segmentu Ëarterskega prevoza, saj Adria Airways, d.d., kar 70 odstotkov vseh letov realizira za pet najveëjih tour operatorjev Kompas, Intelekta, Atlas Airtours, Gulet in Globtour.»eprav Adria Airways, d.d., ohranja poloæaj vodilnega Ëarterskega prevoznika na domaëem trgu, pa se sreëuje z vse veëjo konkurenco tujih Ëarterskih prevoznikov, zato je v letu 2006 intenzivirala prodajo tudi na tujih trgih. Usmerila se je predvsem na prodajo Ëarterskih letov za razliëne ciljne skupine tako imenovane incentive lete na letalu CRJ in s temi leti dosegla 10 odstotkov vsega prihodka v Ëarterskih segmentu. Tretja pomembna skupina letov so Ëarterski leti, namenjeni tujim turistom, ki prihajajo v Slovenijo (incoming). V preteklem letu je Adria tako letela dvakrat tedensko v Tel Aviv in enkrat tedensko v Larnaco. Prevoz tovora Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom 2005 poveëali za 47 odstotkov. Prevoz tovora na rednih linijah druæbe se je æe nekaj let zmanjπeval, zato je druæba v skladu s svojo poslovno strategijo v letu 2006 zaëela z lastnim prevozom tovora cargo operacijo z letali SAAB. Druæba vidi v prevozu tovora priloænosti in potencial za nadaljnje πirjenje in uëinkovito poslovanje. Vzdræevanje letal Leto 2006 lahko imenujemo kot leto novih produktov in πiritve vzdræevanja na letalih druæine Airbus A-320. SVL uspeπno izpolnjuje zadane cilje iz strategije razvoja; na rezultate lastne direktne prodaje kupcem so zelo ponosni, saj so 95 odstotkov vse realizacije na tujih trgih pridobili sami. Prihodki od vzdræevanja letal za tretje osebe so se kljub velikemu πtevilu pregledov na lastni floti poveëevali in za 10 odstotkov presegli vrednosti iz leta 2005; Adria Airways, d.d., postaja pomemben vzdræevalni center ne samo za letala CRJ, ampak tudi za druæino Airbus. V letu 2006 so bile obstojeëe pogodbe z dosedanjimi kupci obnovljene na obeh podroëjih vzdræevanja (CRJ in Airbus A-320). Na letalih Airbus je Adria Airways, d.d., zaëela izvajati obseæen 16-letni pregled na lastnem letalu Airbus A-320 na zaëetku leta 2006, na letalih CRJ pa zaëela ponujati vzdræevanje letal CRJ900. Adria Airways, d.d., je pridobila nove kupce za vzdræevanje letal Airbus A-320 (Germanwings, Hellas Jet), vzdræevanje CRJ900 (AirNostrum, AirOne, MyAir, MAT) in za vzdræevanje CRJ200 (AtlasJet, Georgian National Airlines). Adria je navzoëa na trgu vzdræevanja CRJ letal kot Bombardierjev center za Evropo, pri Ëemer je od leta 2002 pa do danes uspela pridobiti 95-odstotni træni deleæ vzdræevanja, ki je na voljo za outsourcing. V letu 2006 so ti prihodki obsegali 73 odstotkov (pribl. 7,8 mio EUR) vseh prihodkov iz naslova vzdræevanja za tretje osebe, saj druæba ponuja vse od A-pregledov do 8-letnih pregledov. Flota CRJ letal v Evropi je za zdaj stabilna, zato so obdræali dosedanje kupce in dodali nove. Sklenili so 10-letno pogodbo z Austrian Airlines za celotno njihovo floto CRJ letal, prav tako tudi z Eurowings. Trenutno potekajo tudi razgovori o dolgoroëni pogodbi z Lufthansa CityLine. Leto 2005 je bilo leto vstopa na podroëje C-pregledov za druæino letal Airbus A-320, kjer so s samostojnim nastopom na tem træiπëu leta 2005 opravili 15 C-checkov za πtiri kupce, leto 46 KAD letno poroëilo

47 2006 pa so te storitve πe uspeπneje træili poveëanje za 23 odstotkov. Deleæ realizacije od vzdræevanja za tretje osebe v 2006 je 27 odstotkov (2,9 mio EUR) in ta deleæ nameravajo πe poveëevati. Posebno ponosni so na nove kupce, ki so jih pridobili v 2006 Germanwings (pogodba za 5 let) in HellasJet. Za leto 2007 je æe sklenjena pogodba tudi z Wizzairom, v zakljuëni fazi pa je tudi pogodba za obdobje 5 let z Air Berlin. V 2006 je druæba servisirala skupno 96 letal za tretje osebe (13-odstotno poveëanje), od tega 20 Airbusov. Skupno so poveëali realizacijo za tretje osebe za 10 odstotkov in s to stopnjo rasti nameravajo rasti tudi v Rast na tujih trgih je omejena zaradi obseænih pregledov na floti Adrie v letu 2006 in deloma πe v letu olanje za lastne potrebe in prodaja teh storitev Glede na πirjenje svoje dejavnosti je Adria pomemben delodajalec v svojem okolju. Vendar pa slovenski javni πolski sistem ne omogoëa izobraæevanja letalskih mehanikov tehnikov, zato je Adria Airways primorana to izvajati sama. Tovrstne storitve ponuja tudi zunanjim odjemalcem. Po veëini gre za izobraæevanje in usposabljanje mladih, perspektivnih kadrov, ki imajo v tako aktivnem okolju odliëne pogoje za svoj razvoj. Za perspektivnost govori tudi dejstvo, da tudi na globalni ravni obstaja hudo pomanjkanje tovrstnih kadrov. Raziskave kaæejo, da bi za zadostitev trenutnih globalnih potreb potrebovali od osem do deset tisoë dodatnih letalskih mehanikov. Druge dejavnosti Poleg rednih letalskih prog Adria svojim potnikom ponuja tudi osebne storitve, ki so lahko: panoramski preleti slovenskih krajev in obmoëij; prevozi potnikov z letalom Piper Turbo Arrow PA-28R-201T s tremi sedeæi za potnike, do vseh veëjih mest s πportnimi letaliπëi v Sloveniji in do bliænjih letaliπë sosednjih dræav. PodroËje laserske tehnologije Rezultati poslovanja v letu 2006 Leto 2006 je bilo za Fotono, d.d., najboljπe leto v zadnjih letih. Nadaljevala se je rast prodaje medicinskih laserjev, ni pa bilo veëjih vojaπkih poslov. Fotona, d.d., je v letu 2006 ustvarila 4,25 milijarde tolarjev Ëistih prihodkov iz prodaje, kar je 11 odstotkov veë kot v letu 2005 in 23 odstotkov veë od naërtovanih za leto NajveËjo rast v letu 2006, kar 55-odstotno, je druæba dosegla pri prodaji medicinskih laserskih sistemov. Fotona je v zadnjih dveh letih poveëala prihodke od prodaje za 60 in dobiëek za 82 odstotkov. Fotona je v zadnjih treh letih potrojila prodajo medicinskih laserjev, ki so v letu 2006 predstavljali æe 73 odstotkov celotne prodaje. Vojaπki program in program komunikacij sta obsegala vsak po 11 odstotkov prodaje, drugo pa sta predstavljala programa industrijskih laserjev in optomehanike. Slika 16 Struktura prodaje Fotone po programih v letu 2006 Zobozdravstvo Dermatologija Industrija Komunikacije Obramba Optomehanika % KAD letno poroëilo

48 Upravljanje tveganj Skupina Kapitalska druæba se ukvarja z razliënimi vrstami tveganj, ki jih lahko razdelimo na finanëna in operativna tveganja. Upravljanje finanënih tveganj V okvir finanënih tveganj spadajo: kreditno tveganje, tveganje spremembe deviznih teëajev, tveganje spremembe obrestne mere, tveganje spremembe cen vrednostnih papirjev, tveganje plaëilne sposobnosti, tveganje pri zavarovanju interesov in premoæenja, tveganje, povezano s spremembo cene goriva. V letu 2006 je Kapitalska druæba, d.d., opravila pregled in razvrstitev pomembnosti tveganj glede na njihovo pogostnost in materialnost. ZaËela pa je tudi sistematiëno pripravo osnov za uvedbo finanënih instrumentov za varovanje trænih tveganj. Kapitalska druæba, d.d., bo v 2007 z namenom, da dolgoroëno izboljπa upravljanje premoæenja, πe naprej razvijala in izboljπevala kakovost celotnega sistema upravljanja tveganj. Najpomembnejπi element na tem podroëju je zaëetek projekta uvajanja informacjiske podpore za portfeljski naëin upra vljanja premoæenja. V Adrii Airways, d.d., so v letu 2005 sprejeli strategijo obvladovanja finanënih tveganj, ki so jo izvajali v letu Tudi druæba Fotona, d.d., se zaveda pomembnosti obvladovanja tveganj; posebno pozornost v letu 2006 je namenila upravljanju poslovnih tveganj. Kreditno tveganje Upravljanje kreditnega tveganja se v Kapitalski druæbi, d.d., pri naloæbah v lastniπke vrednostne papirje izvaja prek procesa vladanja v podjetju (corporate governance), pri naloæbah v dolæniπke vrednostne papirje pa s postavljanjem omejitev glede izpostavljenosti do posameznih izdajateljev vrednostnih papirjev. Kapitalska druæba, d.d., ima natanëno doloëene postopke za spremljanje kreditne izpostavljenosti do finanënih institucij, v instrumente katerih nalaga svoje premoæenje. Potem se kreditno tveganje obvladuje tudi s panoæno razprπitvijo naloæb in s sprotnim spremljanjem poslovanja druæb. V okviru internih predpisov se doloëa boniteta poslovnega partnerja z lastnim modelom ter s pomoëjo bonitetnih ocen agencij Standard & Poor s, Fitch in Moody s. OdloËanje o odobritvi naloæb je v pristojnosti uprave, na podlagi predlogov internih odborov. Kreditno tveganje v druæbi Adria Airways, d.d., se nanaπa predvsem na tveganje neplaëila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini. To tveganje druæba uspeπno obvladuje: z razprπenostjo kupcev; z analizo finanënega poslovanja kupca in oceno riziënosti pred sklenitvijo pogodbe za odloæen rok plaëila; prek zdruæenja IATA (mednarodno zdruæenje letalskih prevoznikov), v katerega so vëlanjeni letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi veëina turistiënih agencij, naπih partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; Ëlani IATA so podvræeni nadzoru, za neupoπtevanje plaëilnih pogojev pa so kaznovani; 48 KAD letno poroëilo

49 dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z banënimi garancijami, menicami; s sistematiënim aktivnim procesom izterjave terjatev. Omejevanje kreditnega tveganja v Fotoni, d.d., se izvaja z rednim zasledovanjem plaëil in posebnim centraliziranim nadzorom slabih plaënikov, z omejevanjem prodaje na odprt raëun, z instrumenti zavarovanja pri novih kupcih v plaëilno problematiënih dræavah, z dodeljevanjem limitov posameznim kupcem, s poveëevanjem πtevila distributerjev ipd. Tveganje spremembe cen vrednostnih papirjev Razprπitev dela naloæb Kapitalske druæbe, d.d., v tujino je zmanjπala odvisnost portfelja dolgoroënih naloæb od gibanja teëajev na slovenskem kapitalskem trgu, kar pa zaradi razliënega gibanja cen na svetovnih trgih kapitala in na slovenskem trgu delnic, ni ugodno vplivalo na njegovo donosnost. Tudi v letu 2007 bo Kapitalska druæba, d.d., skladno z dosedanjo naloæbeno politiko nadaljevala razprπitev dela naloæb v tujino. Tveganje spremembe deviznih teëajev Pri upravljanju dela osnovnega premoæenja, naloæenega v tujih valutah, se Kapitalska druæba, d.d., izpostavlja tudi tveganju spremembe valutnih teëajev. Ker je od Slovenija vkljuëena v mehanizem menjalnih teëajev ERM II, je bilo v letu 2006 teëajno tveganje naloæb v eurih zanemarljivo, ostaja pa tveganje v zvezi s spremembami teëaja ameriπkega dolarja in drugih valut. Z uvedbo eura kot nacionalne valute je tveganje povezano s potencialno spremembo valutnega razmerja med eurom in tolarjem povsem odpadlo. Zaradi tega se je tveganje spremembe vrednosti valut πe dodatno zmanjπalo, saj je preteæni del naloæb druæbe nominiran v eurih. Za obvladovanje tveganja v zvezi s spremembami deviznih teëajev je Kapitalska druæba, d.d., poleg promptnih nakupov in prodaj deviz ter zadolæevanja v razliënih valutah v letu 2006 uporabljala tudi valutne terminske posle. Tveganju spremembe deviznih teëajev je bilo v veëji meri izpostavljeno tudi podjetje Adria Airways d.d. KljuËna valutna para v letu 2006 sta bila EUR/USD in EUR/SIT, v druæbi pa spremljajo tudi naslednja valutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF, EUR/GBP. Na poslovanje druæbe najbolj vpliva gibanje teëaja USD, saj je pri tej valuti æe nekaj Ëasa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani nabava letalskega goriva, nabava letal in rezervnih delov, najem letal, investicijsko vzdræevanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvari zelo malo. Izpostavljenost poskuπa druæba dolgoroëno zmanjπati z naravnim πëitenjem (prestrukturiranje vseh dolgoroënih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov; v letu 2006 so del kratke pozicije varovali tudi z nakupom valutnih opcij, ki v Ëasu sklenitve niso zahtevale odliva sredstev. Adria tudi v letu 2007 planira neto kratko pozicijo v USD, ki je deloma zavarovana z valutnimi opcijami. Opcije omogoëajo ustrezno zavarovanje pred veëjimi premiki vrednosti valutnega razmerja EUR/USD in πëitenje bodoëega denarnega toka. Z valutnimi tveganji, vezanimi na razmerje med USD in EUR, se sreëuje tudi Fotona, d.d.; tveganje se poveëuje glede na obseg prodaje v dolarjih. Pri tem skuπa podjetje zasledovati politiko izenaëitve prodaje in nabave v tej valuti, pri daljπih plaëilnih rokih dogovarjajo s kupci EUR klavzulo (odprt znesek se vsaj delno vodi v eurih). Obrestno tveganje Kapitalska druæba, d.d., se z nalaganjem sredstev v dolæniπke vrednostne papirje izpostavlja tveganju, ki je povezano s spremembo vrednosti naloæb zaradi spremembe obrestne mere. Pri dolæniπkih vrednostnih papirjih v domaëi valuti se obrestno tveganje ne upravlja, pri tujih 49 KAD letno poroëilo

50 vrednostnih papirjih pa se sredstva nalagajo glede na izbrani referenëni portfelj. Poleg tega interni odbori druæbe na tedenski ravni spremljajo gibanje obrestnih mer ter analize in napovedi trænih udeleæencev in na podlagi tega predlagajo naloæbene predloge. Tveganja, ki izhajajo iz obrestnih mer, je Kapitalska druæba, d.d., uëinkovito minimizirala tudi s tem, da je zmanjπevala povpreëno trajanje obvezniπkih portfeljev. Dodatno je obrestno tveganje zmanjπala πe s poveëevanjem deleæa obveznic s spremenljivo obrestno mero. Adria Airways, d.d., se z obrestnim tveganjem sreëuje zaradi posojil, ki so vezani na 1-, 3- in 6-meseËni EURIBOR. Na dan so bila vsa dolgoroëna posojila vezana na spremenljivo obrestno mero; 48 odstotkov dolgoroënih posojil je zavarovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer. Druæba Fotona, d.d., obrestnemu tveganju praktiëno ni izpostavljena, saj za financiranje tekoëega poslovanja ne potrebuje dodatnega financiranja; morebitna kratkoroëna posojila so povezana le z realizacijo veëjih enkratnih poslov. Likvidnostno tveganje Zaradi nizke likvidnosti slovenskega kapitalskega trga je likvidnostno tveganje navzoëe pri veëini naloæb Kapitalske druæbe, d.d., v domaëe lastniπke in dolæniπke vrednostne papirje, najveëje pa je pri tolarskih netrænih naloæbah. Pri razprπitvi dela naloæb v tujino Kapitalska druæba, d.d., zmanjπuje likvidnostno tveganje tako, da nalaga premoæenje le v bolj likvidne vrednostne papirje. Poleg tega se likvidnostno tveganje omejuje tudi z naërtovanjem in dnevnim spremljanjem denarnih tokov portfelja ter z naloæbami omejenega dela premoæenja v visoko likvidne instrumente denarnega trga. Tveganje plaëilne sposobnosti Adria Airways, d.d., tveganje plaëilne sposobnosti zniæuje z usklajevanjem roënosti terjatev in obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Druæba izdeluje dnevne in tudi tedenske ter meseëne plane likvidnosti. Adria je za premostitev likvidnostnih teæav v letu 2006 najela kratkoroëne likvidnostne revolving kredite. Tveganja plaëilne sposobnosti so v Fotoni, d.d., povezana veëinoma s sezonsko naravo prodaje medicinskih laserjev; v druæbi se ta tveganja ocenjujejo kot nizka. Zavarovanje interesov in premoæenja Druæba Adria Airways, d.d., prepoznava tudi tveganje pri zavarovanju interesov in premoæenja. Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminjata z rastjo premoæenja, z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju. Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakπnem obsegu bo πkoda povrnjena. Druæba v prepreëitev πkod in izpostavljenosti deluje preventivno: z dodatno opremljenostjo letal z vlomno trdnimi vrati zaradi poveëanja varnosti potnikov, posadke in premoæenja; z vgradnjo sposobnejπih sistemov opozoril pribliæevanja letal tlom (Enhanced Ground Proximity Warning System EGPWS); z nakupom delovnih ploπëadi in stopnic za varnejπe delo izvajalcev in prepreëevanje poπkodb na letalih; z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju; s stalnim izobraæevanjem zaposlenih na podroëju poæarne varnosti in varnega dela; s povezanostjo protipoæarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi sluæbami; s stalnimi zdravniπkimi pregledi zaposlenih. 50 KAD letno poroëilo

51 Druæba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti, vse odgovornosti iz naslova potnikov in eventualno πkodo do tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo. Tveganje, povezano s spremembo cen goriva Stroπek goriva je drugi najveëji stroπek letalskih druæb, kar pomeni, da gibanje cen nafte moëno vpliva na poslovanje letalskih druæb. Cena kerozina je, tako kot cena nafte, podvræena velikim nihanjem. Po obdobju relativno poceni nafte med 20 in 30 USD za sod, smo od sredine leta 2004 priëa hitri rasti cen nafte, ki je leta 2006 dosegla æe 78 USD za sod. Dvig cen je negativno vplival na poslovanje druæbe Adria Airways, d.d., Ëeprav je z nekaterimi ukrepi uspela omiliti visoke cene kerozina, in sicer: z izborom najkonkurenënejπe ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnih letaliπëih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domaëem dobavitelju goriva; s planiranjem ustreznega letala glede na πtevilo potnikov; s pribitkom na lastno prodajno ceno za poveëan stroπek goriva. Operativno tveganje KljuËni dejavniki operativnega tveganja v Skupini Kapitalska druæba so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija, organizacijska ureditev in zunanji dogodki. Operativno tveganje Skupina obvladuje prek sistema pooblastil, opredelitve poslovnih procesov in ustrezne usposobljenosti zaposlenih. V letu 2006 je projektna skupina za tveganja Kapitalske druæbe, d.d., opredelila vire tve ganj pri vseh dejavnostih druæbe in tveganja uvrstila po njihovi pomembnosti za poslovanje. Naslednji korak je predlog izboljπave v celostnem sistemu upravljanja tveganj. Za dodatno zmanjπanje operativnih tveganj, povezanih z informacijsko tehnologijo, in za namen obvladovanja trænih tveganj bo Kapitalska druæba, d.d., v letu 2007 posodobila informacijsko podporo za proces upravljanja vseh vrst premoæenja. V Adrii Airways, d.d., so v letu 2005 sprejeli strategijo obvladovanja tveganj, v kateri je bilo operativno tveganje ocenjeno kot zmerno. Druæba Fotona, d.d., ocenjuje, da je njihova izpostavljenost poslovnim tveganjem relativno visoka, saj Fotona deluje na trgu, ki je za medicinske laserje odvisen tudi od modnih trendov, vojaπki program pa je odvisen od vrste tudi politiënih dejavnikov, ki so veëinoma izven vpliva druæbe. Za podroëje laserskih naprav je tudi znaëilno, da je njihova proizvodnja in uporaba urejena z vrsto mednarodnih patentov. Med poslovna tveganja sodijo tudi morebitne odπkodninske toæbe s strani zdravnikov in pacientov zaradi morebitnih napak pri delovanju naprav in potencialna nevarnost odloëitve distributerjev za drugega dobavitelja. Druæba poskuπa obvladovati naπteta poslovna tveganja s programsko diverzifikacijo svoje proizvodnje in prodaje ter geografsko razprπenostjo prodaje, z moëno razvojno skupino, s katero izboljπuje obstojeëe in razvija nove izdelke; dejavnosti znotraj druæbe so usmerjene na vzdrænostno rast in obvladovanje stalnih stroπkov. Fotona strogo upoπteva vse varnostne predpise pri razvoju, proizvodnji in dajanju naprav v uporabo. 51 KAD letno poroëilo

52 NaËrti Skupine Kapitalska druæba za leto KAD letno poroëilo

53 Upravljanje premoæenja Kapitalska druæba, d.d., se je v desetih letih svojega poslovanja razvila iz tranzicijske ustanove v pomembno finanëno institucijo, ki upravlja premoæenje, pridobljeno v procesu privatizacije in je obenem najveëja izvajalka dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. Visoka stopnja uëinkovitosti na obeh segmentih poslovanja na podroëju upravljanja sredstev, pridobljenih v procesu privatizacije, in na podroëju upra vljanje vzajemnih pokojninskih skladov je utrdila poloæaj Kapitalske druæbe, d.d., in njeno poslanstvo ob vstopu drugo desetletje njenega delovanja. V okviru sprememb, ki jih prinaπa zunanje okolje, se v letu 2007 obetajo pomembne spremembe na podroëju pokojninske, zavarovalniπke in davëne zakonodaje ter spremembe predpisov, ki urejajo poslovanje vzajemnih skladov ter druæb za upravljanje. Napovedani premiki pomenijo za Kapitalsko druæbo, d.d., svojevrsten izziv in bodo zahtevali dejavno prilagajanje poslovanja vsem aktualnim spremembam, znotraj njih pa uëinkovito izkoriπëanje vseh priloænosti, ki jih spremembe omogoëajo. Skladno s strategijo Vlade Republike Slovenije o umiku dræave iz gospodarstva bo Kapitalska druæba, d.d., na podroëju upravljanja osnovnega premoæenja v letu 2007 nadaljevala prodajo lastniπkih deleæev v gospodarskih druæbah in koncentracijo osnovnega premoæenja. V okviru prizadevanj za pospeπeno prodajo bodo tekli procesi za maksimiranje vrednosti naloæb in doseganje Ëim viπje prodajne cene. Z nadaljnjim zmanjπevanjem πtevila podjetij bo Kapitalska druæba, d.d., vse bolj postajala portfeljski upravljavec. Spremembe v zunanjem poslovnem okolju, vedno moënejπa vpetost v evropske in medna ro dne tokove ter zgoraj navedene usmeritve poveëujejo deleæ in pomen naloæb na tuje trge, prav tako pa terjajo ustrezne prilagoditve v poslovnih procesih znotraj druæbe. Nadaljnja informatizacija in optimizacija poslovnih procesov imata za cilj uëinkovito upravlja nje osnovnega premoæe nja, skladno s sprejetimi sklepi Vlade Republike Slovenije in stem poslovno-finanënim naërtom, obenem pa morata zagotavljati Kapitalski druæbi, d.d., hitro odzivnost na dogodke in spremembe v poslovnem okolju, ki postaja vse bolj obëutljivo na premike v globalnem kapitalskem okolju. S tem namenom bo izveden projekt informatizacije portfeljskega upravljanje premoæenja. Na podroëju upravljanja pokojninskih skladov bodo glavne dejavnosti usmerjene ne samo ohranitev, paë pa tudi v poveëanje trænih deleæev, merjeno zlasti po merilu viπine upravljanih sredstev. Zaradi vse veëje konkurence in zaradi poteka triletnega roka v primeru sklada javnih usluæbencev bo leto 2007 v tem pogledu zelo zahtevno. Samo z uëinkovitim in kakovostnim upravljanjem pokojninskih skladov usmerjenih v uresniëevanje interesov zavarovanca in njegovega delodajalca bo Kapitalska druæba, d.d., ohranila svoj poloæaj najveëje in najpomembnejπe izvajalke pokojninskih zavarovanj. Z varno in hitro elektronsko izmenjavo podatkov æelimo posodobiti poslovanje z delodajalci in plaëniki premij ter dvigniti raven medsebojnega sodelovanja vseh pokojninskih skladov v upravljanju. Eden od najveëjih ter vsebinsko in tehniëno najzahtevnejπih projektov pa so priprave na izplaëevanje rent v obveznem dodatnem zavarovanju. V sklopu implementacije sprememb pokojninskega zakona bodo stekle priprave na zakljuëek 10-letnega varëevalnega obdobja (ki poteëe leta 2010), ko se bo zaëelo mnoæiëno izplaëevanje rent v prostovoljnem zavarovanju. Kapitalska druæba, d.d., vstopa v novo desetletje svojega obstoja. Intenziven razvoj v zadnjih letih, tako po obsegu kot tudi vsebini poslovanja, je Kapitalsko druæbo, d.d., trdno pozicioniralo v slovenskem finanënem prostoru. PriËakujemo, da se bo v letu 2007 njen poloæaj portfeljskega vlagatelja πe utrdil ter obenem poveëal njen pomen in vpliv na slovenskem trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj. 53 KAD letno poroëilo

54 Letalski prevozi Prvi kljuëni dejavnik Adrie Airways pri prilagajanju konkurenënim razmeram na trgu letalskega prevozniπtva je optimizacija flote. Z namenom ohranjanja konkurenënosti in zagotovitve dolgoroënega razvoja podjetja bodo izpeljali spremembe v strukturi flote, kar v letu 2007 pomeni uvedbo dveh letal CRJ-900. Z optimalno floto bo druæba uëinkoviteje izvajala operacijo letal v obstojeëi mreæi letov in hkrati dodajala nove træno atraktivne destinacije. Razvoja in πiritve dejavnosti servisiranja letal za tuje letalske druæbe si ni mogoëe predstavljati brez investicij v poveëanje zmogljivosti oziroma gradnjo novega hangarja. Zaradi ugodnih trendov predvidene rasti prevoza tovora je pomembno, da Adria Airways izkoristi to poslovno priloænost in si zagotovi dolgoroëno uspeπnost v tem segmentu. Omeniti je treba tudi avtomatizacijo poslovanja, pri Ëemer izpostavljamo projekt elektronske karte, ki postaja nujnost zaradi zahtev Star Alliance, letaliπë, organizacije IATA ter tudi zaradi poenostavitve prodaje, hitrejπega, enostavnejπega in natanënejπega zajema podatkov o prodanih in odletenih vozovnicah in s tem kakovostno zbirko za pravilno odloëanje in ukrepanje. Adria bo sledila trendu vzpodbujanja internetne prodaje in drugih modernih prodajnih kanalov. Zaradi zastarele informacijske podpore v sektorju finance in raëunovodstvo bo vpeljan nov informacijski sistem (Navision), ki bo omogoëal bolj sprotno, kakovostnejπe informacije za odloëanje in pripomogel tudi k poveëani uëinkovitosti dela. Pomemben je tudi projekt gradnje nove poslovne stavbe in centralizacija druæbe na enem mestu ter uëinkovitejπe spremljanje planskih odmikov in razdelitev odgovornosti za nastanek vsakega stroπka oziroma razvijanje profitnih in stroπkovnih centrov v celotni organizaciji podjetja. Adria v letu 2007 naërtuje: v floto uspeπno vpeljati dve novi 86-sedeæni letali CRJ-900, s katerimi bodo poveëali oziroma optimizirali kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt; za 7 odstotkov veë letov in za 3 odstotke veëje πtevilo prepeljanih potnikov ter za 4 odstotke viπje celotne prihodke; glede na realizacijo v letu 2006 namerava Adria poveëati πtevilo tedenskih frekvenc, in sicer za 11 odstotkov v poletnem voznem redu in za 9 odstotkov v zimskem voznem redu glede na realizacijo zima 2005/6 oziroma za 16 odstotkov glede na zimo 2004/5; na rednih linijah poveëati frekvence na linijah za Bruselj, Zürich, Skopje, Amsterdam, Kopenhagen, Varπavo in Kijev, hkrati pa bo predvidoma vozni red bolj stabilen z manj odpovedi letov manj veëjih pregledov lastnih letal; prodajo Ëarterskih letov na domaëem trgu, kjer je cilj ohraniti oziroma utrditi poloæaj vodilnega Ëarterskega prevoznika in obenem tudi nadaljevati prodor na tuje trge. 54 KAD letno poroëilo

55 Laserska tehnologija Fotona, d.d., bo πe naprej temeljila svoj napredek na obvladovanju lastnega razvoja in proizvodne tehnologije. Stabilnost poslovanja bodo dosegali z geografsko in delno tudi s programsko diverzifikacijo prodaje. Fotona bo svojo konkurenëno prednost temeljila predvsem na laserskih sistemih z najviπjimi zmogljivostmi in najviπjo zanesljivostjo na svetu. Nadaljevalo se bo fokusiranje dejavnosti na programe in trge, kjer Fotona lahko prevzame vodilni træni poloæaj. V naslednjem kratkoroënem obdobju ostaja fokus druæbe predvsem na razvojnem prehitevanju konkurence, poveëevanju trænega deleæa strateπko kljuënih civilnih laserskih programov, πirjenju distribucijske mreæe in izobraæevanju zaposlenih. Eden od ciljev druæbe je πe naprej tudi stalna optimizacija notranjih poslovnih procesov. Na koncu lahko ugotovimo, da ima Fotona vse moænosti za razvoj in delovanje, saj premore ustrezna znanja in na poglavitnih programskih podroëjih tudi dovolj trænih moænosti. 55 KAD letno poroëilo

56 Pomembnejπi poslovni dogodki po koncu leta KAD letno poroëilo

57 Upravljanje premoæenja Kapitalska druæba, d.d., je konec leta 2006 obeleæila deseto obletnico svojega delovanja. V tem obdobju je postala pomemben upravljavec premoæenja, ki s svojim poslanstvom zagotavlja dodatna sredstva za pokojninsko blagajno. Konec leta 2006 je Kapitalska druæba, d.d., skladno s strategijo Vlade Republike Slovenije o umiku dræave iz gospodarstva skupaj s Slovensko odπkodninsko druæbo, d.d., objavila dva javna razpisa za prodajo skupaj 87 naloæb v svoji lasti in/ali v lasti Prvega pokojninskega sklada Republike Slovenije. Decembra 2006 je bila izvedena draæba za prodajo delnic 16,65 odstotnega deleæa Kapitalske druæbe, d.d., v druæbi Merkur, d.d., na kateri je prodajno vrednost za 39 odstotkov presegla izklicno. Kapitalska druæba, d.d., tudi v letu 2007 nadaljuje prodajo gospodarskih druæb. V prvih treh mesecih je bilo objavljeno vabilo k dajanju ponudb za nakup 109 naloæb v lasti Kapitalske druæbe, d.d., in/ali pokojninskih skladov v njenem upravljanju. Kapitalska druæba, d.d., je πe utrdila svoj poloæaj na podroëju najveëje izvajalke pokojninskih zavarovanj, saj je v njenih pokojninskih skladih konec leta 2006 za dodatno pokojnino varëevalo zavarovancev/ëlanov, 6324 zavarovancem pa je v letu 2006 izplaëevala meseëno ali letno dodatno pokojnino Prvega pokojninskega sklada. Konec leta 2006 je imela Kapitalska druæba, d.d., v upravljanju za 153,4 milijarde tolarjev sredstev zavarovancev, kar je za 28 odstotkov veë kot konec leta Kapitalska druæba, d.d., je od zaëetka poslovanja Kritnemu skladu PPS zaraëunavala letno upravljavsko provizijo v viπini 0,6 odstotka povpreënega neto stanja sredstev Kritnega sklada PPS, vendar le do viπine preseæka sredstev Kritnega sklada PPS. Na podlagi dokon- Ëne odredbe o odpravi krπitev s strani Agencije za zavarovalni nadzor z dne , zoper katero je Kapitalska druæba, d.d., vloæila toæbo (upravni spor), ki je bila s sodbo z dne zavrnjena, Kapitalska druæba, d.d., od dalje upravljavske provizije ne obraëunava veë. Kapitalska druæba, d.d., je vsa sredstva od obraëunane in plaëane provizije za upravljanje Kritnega sklada PPS v letih 2004, 2005 in 2006 v viπini tisoë tolarjev vrnila na transakcijski raëun KS PPS dne Vsi uëinki so se pripoznali v letu Kapitalska druæba, d.d., je æe Ëetrto leto zapored pripravila akcijo Dobra misel in finanëna sredstva namenjena novoletnim poslovnim darilom, namenila Onkoloπkemu inπtitutu v Ljubljani. Kapitalska druæba, d.d., je uspeπno izvedla informativno dvojno oznaëevanje cen pri posameznih vzajemnih pokojninskih skladih v procesu sklepanja in sklenitve pokojninskih zavarovanj ter uspeπno izvrπila zamenjavo valute in zaëela poslovati v okolju valute euro. 57 KAD letno poroëilo

58 Letalski prevozi V januarju 2007 je druæba v skladu s planom za 2007 oddala v najem æe drugo letalo Airbus A 320 in s tem naredila nov korak k optimizaciji flote in izravnavanju sezonskih nihanj v poslovanju. Februarja 2007 so delniëarji druæbe na 22. seji skupπëine delniπke druæbe izglasovali sklep o rednem poveëanju osnovnega kapitala druæbe in s tem potrdili dokapitalizacijo v viπini 11 milijonov EUR. Februarja 2007 je druæba slovensko javnost na osrednji novinarski konferenci izërpno obvestila o poslovnih rezultatih v letu 2006, naërtih za leto 2007 in uvedbi novih 86-sedeænih letal CRJ-900 v floto Adrie Airways. 58 KAD letno poroëilo

59 Laserska tehnologija Po zakljuëku poslovnega leta ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi vplivali na rezultate poslovanja leta KAD letno poroëilo

60 Druæbena odgovornost 60 KAD letno poroëilo

61 Odgovornost do zaposlenih Skrb za zaposlene Spremembe v gospodarskem in druæbenem okolju, predvsem pa v delovnem procesu, ki se nenehno razvija in se prilagaja novim poslovnim funkcijam, zahtevajo vlaganje v znanje zaposlenih ter gradnjo poslovne kulture, ki omogoëa in spodbuja inovativnost v vseh druæbah v Skupini. Zaposleni imajo pravico in dobre moænosti za stalno izobraæevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje z razliënimi oblikami izobraæevanja (nadaljevanje πolanja ali πtudija, pridobivanje licenc, obisk krajπih ali daljπih seminarjev, delavnic, sistematiëno naërtovanega internega izobraæevanja, nenehno sledenje novostim v stroki). Strategijo druæbe je mogoëe v πtevilnih primerih uresniëiti tudi s projektno organiziranostjo ob stalni organizacijski strukturi. Zato je uprava Kapitalske druæbe, d.d., sprejela odloëitev o uvedbi projektne organizacije z namenom enotno in uëinkovito vodenih projektov. Z vkljuëevanjem in povezovanjem zaposlenih v delovne in projektne skupine se zagotavlja uëinkovitejπa in kakovostnejπa izvedba dela z omejenimi viri in Ëim niæjimi stroπki ter spodbuja timsko delo. V letu 2006 je bila prvië organizirana projektna konferenca, ki jo bomo tudi v prihodnje izvajali enkrat letno in bo namenjena pregledu rezultatov æe opravljenih projektov, tistih, ki so v teku, in tudi obravnavi predlogov prihodnjih projektnih dejavnosti. Zaradi konsolidacije poslovanja v Adrii Airways, d.d., v letu 2006 so bila sredstva za izobraæevanje in usposabljanje omejena, tako da so se zaposlenim omogoëala predvsem zakonsko doloëena izobraæevanja, pri Ëemer so najveëji del izobraæevanj opravili zaposleni v operativnih sluæbah letalske operative in vzdræevanja. Zaradi uresniëevanja ciljev intenzivnega spodbujanja in sofinanciranja pridobivanja viπje formalne izobrazbe iz preteklih let pa se je izboljπala izobrazbena struktura zaposlenih. Stalno izboljπevanje izobrazbene strukture pa hkrati pomeni tudi vnos novih znanj in praks v proces dela, kar posredno prispeva k dvigu produktivnosti in motiviranosti zaposlenih. Marca 2005 je Adria Airways, d.d., v Part-145 del sistema kakovosti, za katerega je leta 1999 pridobila certifikat in na podlagi katerega je leta 2002 postala eden od dveh pooblaπëenih servisnih centrov na svetu za letala tipa CRJ, vkljuëila πe sistem kakovosti s podroëja izobraæevanja vzdræevalcev letal Part-147, na podlagi katerega lahko sama izvaja usposabljanja s podroëja vzdræevanja letal s priznano evropsko veljavo. Tudi v Fotoni, d.d., ostaja izobrazbena struktura zaposlenih πe naprej visoka, saj ima 26,9 odstotka zaposlenih visoko strokovno izobrazbo, v letu 2006 pa so se jim pridruæili 3 novi mladi raziskovalci. Svojo konkurenëno prednost tako gradi na lastnem razvoju in lastni proi zvodni tehnologiji. Skrb za zaposlene na delovnem mestu V Skupini skrbimo za varno in prijetno delovno okolje ter zagotavljamo pogoje za delo z upoπtevanjem vseh predpisov na podroëju varstva pri delu. Tako je zaposlenim zagotovljeno delo, usklajeno s standardi varstva pri delu. Svojim zaposlenim se trudimo zagotavljati tudi visoko raven socialne varnosti. Pomemben vidik zagotavljanja in poveëevanja socialne varnosti zaposlenih je tudi dodatno pokojninsko zavarovanje. V Kapitalski druæbi, d.d., je s pogodbo o oblikovanju pokojninskega naërta iz leta 2002 omo- 61 KAD letno poroëilo

62 goëeno dodatno pokojninsko zavarovanje vsem zaposlenim pod enakimi pogoji. Izvajalec zavarovanja je odprti vzajemni pokojninski sklad Kapitalske druæbe, d.d. (KVPS), kar pove- Ëuje pripadnost ter tuditudi prepoznavnost in zanimanje za produkte Kapitalske druæbe, d.d., pri zaposlenih. Kapitalska druæba, d.d., svojim zaposlenim plaëuje del premije, zaposleni pa si lahko del premije plaëujejo tudi sami prek odtegljaja iz svoje neto plaëe ali z dodatnim plaëilom, s Ëimer poskrbijo za viπjo dodatno pokojnino in hkrati tudi za svojo davëno olajπavo. V Adrii Airways, d.d., vsem zaposlenim, ki opravljajo posebno teæka in zdravju πkodljiva dela ali dela, ki jih po doloëeni starosti ni mogoëe opravljati, zagotavljajo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se izvaja pri Kapitalski druæbi, d.d., v Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (SODPZ). Adria Airways, d.d., ima tudi zelo strokovno usposobljeno Skupino za varnost Safety Team, ki je zadolæena za spremljanje doseæene ravni varnosti v druæbi. Skupina tvorno sodeluje v delovnih telesih zdruæenja Evropskih letalskih prevoznikov, predvsem s podroëja letalske varnosti, katerih cilj je poveëati varnost v evropskem zraënem prostoru. Na pobudo Safety Teama Adrie Airways, d.d., je bila pri slovenskih letalskih oblasteh ustanovljena posvetovalna skupina za letalsko varnost, ki je v zadnjem letu uspela vzpostaviti dejavno sodelovanje vseh, ki neposredno ali posredno vplivajo na varnost v slovenskem letalstvu (kontrola letenja, upravitelji letaliπë, zakonodajalec, itd.). Doseæki skupine v zadnjem letu so pomembno vplivali na dvig ravni letalske varnosti v dræavi. Safety Team tudi dejavno spremlja trend razvoja varnostnih standardov v industriji in se po potrebi dejavno vkljuëuje v njihovo oblikovanje. Komuniciranje z zaposlenimi Temeljno poslanstvo komuniciranja z zaposlenimi je ustvarjanje predpogojev za poslovno uspeπnost, zagotavljanje uëinkovite in tekoëe obveπëenosti zaposlenih ter poveëevanje pripadnosti. Za leto 2006 je Kapitalska druæba, d.d., prvië pripravila poseben naërt komuniciranja z zaposlenimi, ki bo postal stalnica vsakoletnega naërtovanja. Eno izmed pomembnejπih orodij komuniciranja z zaposlenimi je uporaba intranet portala, ki omogoëa prave in potrebne informacije za delo, zbrane in strukturirane na enem mestu. Tudi Adriine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih, kjer pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v druæbi in aktualne teme iz letalstva. Deli javnosti so med seboj prepleteni, ne nazadnje pa smo vsi zaposleni v Skupini tudi (potencialni) potniki. Zato je potrebno z naërtovanimi dejavnostmi komuniciranja v Ëim veë prispevati k uresniëitvi poslovnih ciljev in poveëevanju ugleda druæbe ter s tem k njeni uspeπnosti. Medosebno komunikacijo v druæbah v Skupini spodbujamo tudi s tematskimi kolegiji in oddelënimi sestanki. Najmanj dvakrat letno pa potekajo sreëanja uprav druæb z vsemi zaposlenimi. 62 KAD letno poroëilo

63 Odgovornost do πirπe druæbene skupnosti Kot pomemben gospodarski dejavnik v slovenskem prostoru druæbe v Skupini utrjujemo svoj ugled z uresniëevanjem πirπe odgovornosti do druæbenega in lokalnega okolja. Skrb za vzdrænost pokojninskega sistema je primarni namen poslovanja Kapitalske druæbe in je sam po sebi πirπega druæbenega pomena. Od leta 1999 do 2006 je bilo v pokojninsko blagajno pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vplaëano tisoë tolarjev. Zato v drugih projektih sponzoriranja ali sofinanciranja dejavnosti druæbenega pomena Kapitalska druæba, d.d., ne sodeluje. Zadnja leta pa del sredstev, namenjenih za novoletna voπëila in darila, podarja v dobrodelni namen. V letu 2006 je Kapitalska druæba, d.d., æe Ëetrto leto organizirala in izpeljala dobrodelno akcijo Dobra misel, s katero æeli prispevati k reπevanju problemov v πirπi druæbi. K sodelovanju pri dobrodelni akciji vsako leto povabi tudi vse svoje poslovne partnerje. Kar 45 donatorjev, podjetij in posameznikov, se je odzvalo ter skupaj s Kapitalsko druæbo, d.d., darovalo tisoë tolarjev, ki jih bo Onkoloπki inπtitut namenil za nakup posebnega ultrazvoka za spre mljanje funkcij srca. Kapitalska druæba, d.d., je prispevala tisoë tolarjev. V preteklih letih je Kapitalska druæba, d.d., skupaj s poslovnimi partnerji in posamezniki zbrala tisoë tolarjev. Zbrana finanëna sredstva so se v vseh teh letih namenila Onkoloπkemu inπtitutu za nakup nujno potrebnih aparatur, ki pomagajo bolnikom, pri katerih druge metode zdravljenja niso veë uëinkovite. Tudi Adria Airways, d.d., je kot edini slovenski letalski prevoznik æe od svojega obstoja naprej intenzivno vpeta v celotno druæbeno okolje, v katerem deluje. Kljub vse trπim pogojem poslovanja in poslediënim zniæevanjem stroπkov je vlaganje v πirπo druæbeno skupnost vodilo, ki mu je sledila tudi leta Z donatorstvom in sponzorstvom pomaga, sodeluje z razliënimi skupinami, institucijami in posamezniki, s katerimi si deli skupne vrednote ter tako ohranja odgovoren odnos do πirπih in oæjih druæbenih vpraπanj. Njen prispevek najveëkrat pomeni pomoë pri stroπkih potovanja. Tako pribliæa svoje storitve tistim, ki jim niso lahko dostopne in olajπa izvedbo dogodkov, sreëanj, akcij, ki so pomembna za razvoj skupnosti na lokalni in nacionalni ravni. Kot donator pa je leta 2006 sodelovala s Karitasom, RdeËim Kriæem Slovenija, Centrom za avtizem, Ustanovo za otroπko nevrologijo im v akcijah UNICEF-a Za drobiæ sveta/change for Good in Povej. V kulturi so sredstva namenili razliënim ustvarjalcem in prirediteljem, æe uveljavljenim ustanovam, kot je Festival Ljubljana, in tudi projektom mladih perspektivnih umetnikov: Mladi levi, Breakbeatnikk in drugim. Na podroëju πporta in letalstva je zagotavljala podporo veë posameznikov in πportnim prireditvam, na nacionalni ravni pa uspeπno sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije in Nogometno zvezo Slovenije. Kot uradni letalski prevoznik je v letu 2006 podprla veë kot deset mednarodnih predstavitev in kongresov s podroëja medicine, kulture, πolstva in poslovanja. 63 KAD letno poroëilo

64 Skrb za okolje Skupina redno izpolnjuje vse svoje obveznosti glede varovanja okolja. Kapitalska druæba, d.d., s svojim delovanjem okolju ne πkoduje neposredno, zato nima izoblikovane posebne okoljske politike. Adria Airways, d.d., je ekoloπko ozaveπëena druæba in dejavno deluje v smeri stalnega zmanjπanja porabe goriva, k zmanjπani emisiji plinov in zniæanju hrupa. Vsa letala v floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adriini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70 odstotkov dovoljenih vrednosti, ki jih doloëa ICAO. Pri vzdræevanju letal se uporabljajo razliëne nevarne kemikalije, vendar v majhnih koliëinah. Kemikalije so specifiëne in se uporabljamo izkljuëno za lastne potrebe. Druæba ima za to podroëje organizirano osebje, ki skrbi za letno poroëanje o vnosu teh kemikalij v dræavo, varno skladiπëenje in redno zbiranje in odvoz odpadkov, ki jih opravlja za to registrirana organizacija. Delavci, ki so v stiku s temi kemikalijami, imajo organiziran teëaj iz spoznavanja z nevarnimi kemikalijami, njihovimi pogoji skladiπëenja in postopki in navodili za prvo pomoë v primeru nesreëe pri delu s kemikalijami. V proizvodnem procesu Fotone, d.d., druæba skuπa nadomestiti vsa nevarna sredstva z manj nevarnimi, tako zaradi zaposlenih kot tudi zaradi varovanja okolja. Vse odpadne snovi redno odstranjuje s pomoëjo pooblaπëenih organizacij. 64 KAD letno poroëilo

65 65 KAD letno poroëilo

66 66 KAD letno poroëilo

67 RaËunovodsko poroëilo 67 KAD letno poroëilo

68 Revizorjevo poroëilo 68 KAD letno poroëilo