Microsoft Word - M doc

Transkripcija

1 Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M4* JESENSKI IZPITNI ROK FIZIK Izpitna pola Ponedeljek, 9. avgust / 9 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik, svinčnik H ali, radirko, šilček, računalo brez grafičnega zaslona in možnosti računanja s simboli ter geometrijsko orodje. Kandidat dobi list za odgovore. Priloga s konstantami in enačbami je na perforiranem listu, ki ga kandidat pazljivo iztrga. SPLOŠN MTUR NVOIL KNITU Pazljivo preberite ta navodila. Ne odpirajte pole in ne začenjajte reševati nalog, dokler vam nadzorni učitelj tega ne dovoli. Prilepite kodo oziroma vpišite svojo šifro (v okvirček desno zgoraj na tej strani in na list za odgovore). Izpitna pola vsebuje 4 nalog izbirnega tipa. Vsak pravilen odgovor je vreden eno () točko. Pri reševanju si lahko pomagate s podatki iz periodnega sistema na strani ter konstantami in enačbami v prilogi. Rešitve, ki jih pišite z nalivnim peresom ali s kemičnim svinčnikom, vpisujte v izpitno polo tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom. Sproti izpolnite še list za odgovore. Vsaka naloga ima samo en pravilen odgovor. Naloge, pri katerih bo izbranih več odgovorov, in nejasni popravki bodo ocenjeni z nič () točkami. Zaupajte vase in v svoje zmožnosti. Želimo vam veliko uspeha. Ta pola ima 6 strani, od tega prazno. RI

2 M-4-- PERIONI SISTEM ELEMENTOV I VIII, 4, H He vodik helij II III IV V VI VII 6,94 9, relativna atomska masa,8, 4, 6, 9,, Li e simbol N O F Ne litij berilij ime elementa bor ogljik dušik kisik fluor neon 3 4 vrstno število , 4,3 7, 8, 3, 3, 35,5 4, Na Mg l Si P S l r natrij magnezij aluminij silicij fosfor žveplo klor argon , 4, 45, 47,9 5,9 5, 54,9 55,9 58,9 58,7 63,6 65,4 69,7 7,6 74,9 79, 79,9 83,8 K a Sc Ti V r Mn Fe o Ni u Zn Ga Ge s Se r Kr kalij kalcij skandij titan vanadij krom mangan železo kobalt nikelj baker cink galij germanij arzen selen brom kripton ,5 87,6 88,9 9, 9,9 95,9 (97) Rb Sr Y Zr Nb Mo Tc Ru Rh Pd g d In Sn Sb Te I Xe rubidij stroncij itrij cirkonij niobij molibden tehnecij rutenij rodij paladij srebro kadmij indij kositer antimon telur jod ksenon (9) () () s a La Hf Ta W Re Os Ir Pt u Hg Tl Pb i Po t Rn cezij barij lantan hafnij tantal volfram renij osmij iridij platina zlato živo srebro talij svinec bizmut polonij astat radon (3) (6) (7) (6) (6) (66) (64) (69) (68) Fr Ra c Rf b Sg h Hs Mt francij radij aktinij rutherfordij dubnij seaborgij bohrij hassij meitnerij cerij 58 3 torij 9 4 prazeodim 59 (3) protaktinij 9 44 neodim 6 38 uran 9 (45) prometij 6 (37) neptunij 93 5 samarij 6 (44) plutonij 94 5 Lantanoidi e Pr Nd Pm Sm Eu Gd Tb y Ho Er Tm Yb Lu evropij 63 (43) ktinoidi Th Pa U Np Pu m m k f Es Fm Md No Lr americij gadolinij 64 (47) kirij terbij 65 (47) berkelij disprozij 66 (5) kalifornij holmij 67 (54) einsteinij erbij 68 (57) fermij 69 tulij 69 (58) mendelevij 73 iterbij 7 (59) nobelij 75 lutecij 7 (6) lavrencij 3

3 M KONSTNTE IN ENČE težni pospešek hitrost svetlobe osnovni naboj vogadrovo število splošna plinska konstanta g = 9, 8 m s 8 c = 3, m s 9 e =, 6 s 6 N = 6, kmol 3 R = 8, 3 J kmol K gravitacijska konstanta G = 6,67 N m kg influenčna konstanta indukcijska konstanta oltzmannova konstanta Planckova konstanta Stefanova konstanta atomska enota mase ε = 8, 85 s V m 7 μ = 4π Vs m 3 k =, 38 J K 34 5 h = 6, 63 J s = 4,4 ev s 8 4 σ = 5, 67 W m K 7 u =, 66 kg; za m = u je mc = 93,5 MeV GINJE s = vt s = vt at s = v t + v = v + at v = v + as ω = π ν = π t v = ωr a r = ω r s = s sin ωt v = ωs cos ωt a = ω s sin ωt SIL mm F = G r t 3 r F = konst. = ks F = ps F = ktfn F = ρgv F G = ma = mv FΔt = ΔG M = r F M = rf sin α p = ρgh Γ= J ω Mt = Γ ENERGIJ = F s W W k p mv = = mgh ks Wpr = P = t = W + W + W Δ k Δ p Δ pr = pδv ρv p + + ρgh = konst.

4 4 M-4-- ELEKTRIK e I = t ee F = 4 π F = ee E = σe ε ε r e U = E s = e e σe = S e = U ε S = l U We = We we = V ε E we = U = RI ζl R = S P = UI MGNETIZEM F = Il F = Ilsin α F = ev μi = π r μni = l M = NISsin α Φ = S = S cos α U i U = ωssin ωt i = lv U i = Φ t L = Φ I μns L = l W LI m = w m = μ NIHNJE IN VLOVNJE m t = π k l t = π g t = π L c = λν Nλ sin α = d P j = S E = c j = wc j = ε E c j = jcos α v ν = ν ( ± ) c ν ν = v c TOPLOT m n = M pv = nrt Δ Δ l = αlδt V = βvδt + Q = ΔW Q = cmδt Q = qm 3 W = kt ΔT P = λs Δl 4 j = σt OPTIK c n = c sin α c n = = sin β c n = + f a b MOERN FIZIK W f f f min = hν W = + W W λ Δ W = Δ i / N N N e ln λ = t n k t t / W hc = eu = Δ = Nλ mc = = λt

5 M Katera od spodaj navedenih mas ustreza masi enega kilograma? Kilogram ustreza masi litra čiste vode pri 4,. Kilogram ustreza masi vogadrovega števila atomov ogljikovega izotopa 6. Kilogram ustreza mase ogljikovega izotopa 6. Kilogram je 4 - i del mase Zemlje.,. Strela udari v drevo, ki je 4, km oddaljeno od opazovalca. Svetlobni blisk vidimo praktično takoj, zvok (grom) zaslišimo kasneje. Koliko časa potuje zvok do opazovalca? Hitrost zvoka je 34 m s 8, hitrost svetlobe pa 3, m s. 5 t =, 3 s t =, s t = s t = 85 s 3. vto na spodnji sliki zavira. Kaj velja za predznake lege, hitrosti in pospeška v trenutku, ki je prikazan na sliki? lega: + hitrost: pospešek: lega: + hitrost: pospešek: + lega: + hitrost: + pospešek: lega: hitrost: + pospešek: v Lega + 4. Na sliki je prikazan graf premega gibanja v odvisnosti od časa za dve telesi. Na katerem grafu je pravilno prikazana hitrost teh dveh teles? x Telo Telo t v Telo v Telo v Telo v Telo Telo Telo Telo Telo t t t t

6 6 M Pri katerem od spodaj navedenih gibanj je pospešek največji? Premo gibanje s stalno hitrostjo m s. Prosti pad brez zračnega upora. Kroženje s stalno hitrostjo Navpični met brez zračnega upora. m s po krožnici s polmerom, m. 6. Klado s težo, N obesimo na vrvico. Vrvico v točki T vlečemo vodoravno, kakor kaže slika. Kolikšna je sila v vrvici na odseku med točko T in stropom?, 4 N, N, 8 N 4, N 45 T 7. Težka, enakomerno debela deska dolžine d je podprta v točki T in točki T. Podpornik v točki T je obremenjen s silo 5 N. Kolikšna je teža deske? 5 N N 5 N N d d 4 T T 8. Utež z maso, kg je prek lahkega škripca z lahko vrvico pripeta na voziček, kakor kaže slika. S kolikšno silo vleče vrvica voziček, ko se voziček in utež prosto gibljeta? N Ni dovolj podatkov., N m s a a

7 M Voziček z maso m se giblje s hitrostjo v po ravnem tiru in trči v mirujoč voziček z maso m. Pri trku se vozička zlepita (neprožni trk). Kolikšna je hitrost vozičkov po trku? 3 v 3 v v 3 v. Na dolgi vrvici visi krogla, ki v začetku miruje. V kroglo se na isti višini sočasno zaletita dve kroglici z enakima masama in enakima začetnima hitrostma. Leva kroglica se po trku s kroglo prožno odbije, desna pa se zalepi na kroglo. Katera izjava pravilno opisuje gibanje krogle po trku s kroglicama? Krogla se giblje v desno. Krogla se giblje v levo. Krogla miruje. Za odgovor ni dovolj podatkov.. Škatla z maso, 5 kg sprva miruje na ravni mizi. Škatlo najprej počasi dvignemo do točke, nato pa premaknemo v točko (gl. sliko). Koliko dela pri tem prejme škatla? 4, 9 J 6, 9 J 9, 8 J m, 8 J m m

8 8 M-4--. Posoda na sliki se zaključi z ozko cevko. Gladina tekočine v cevki se dvigne, ko posodo potopimo v vročo vodo. Kaj lahko na podlagi tega poskusa povemo o temperaturnih koeficientih prostorninskega raztezka posode in tekočine v njej? Nič. Za odgovor je premalo podatkov. Koeficient prostorninskega raztezka tekočine je enak koeficientu prostorninskega raztezka posode. Koeficient prostorninskega raztezka tekočine je večji od koeficienta posode. Koeficient prostorninskega raztezka tekočine je manjši od koeficienta posode. T T 3. Koliko toplote mora izmenjati z okolico telo, ki opravi delo, da se mu energija ne spremeni? Telo mora prejeti toliko toplote, kakor opravi dela. Telo mora oddati toliko toplote, kakor opravi dela. Telo mora oddati dvakrat več toplote, kakor opravi dela. Telo ne sme prejeti toplote. 4. Kateri od naštetih procesov je reverzibilen? Taljenje. Rezanje kruha. Zaviranje telesa s silo trenja. Mešanje dveh tekočin. 5. Pozitivno naelektreni delec z nabojem + q postavimo v točko P desno od nabitih delcev in, kakor kaže slika. elca in sta pritrjena na svojih mestih. Opazimo, da je vsota sil na delec z nabojem + q enaka nič. Kaj lahko sklepamo o velikostih nabojev e in e? e e = e e = e e = e e = 4, 5, 5 P + q

9 M Ploščni kondenzator sestavljata dve pravokotni plošči. Spodnja plošča je pritrjena, zgornjo pa premaknemo tako, kakor kažejo slike. V katerem od narisanih primerov se kapaciteta kondenzatorja zmanjša? I zgornjo ploščo dvignemo II zgornjo ploščo spustimo III zgornjo ploščo zavrtimo za 9 o V primerih I in II. Samo v primeru II. V primerih II in III. V primerih I in III. 7. Vezje na sliki sestavljajo trije enaki upori, baterija in ampermeter. Sprva kaže ampermeter tok,, ko pregori eden od uporov, pa (pregoreli upor ne prevaja toka). Kaj lahko na podlagi te informacije z gotovostjo sklepamo? Pregorel je upor R. Pregorel je upor R. Pregorel je upor R 3. R R R 3 Ni dovolj podatkov, da bi določili, kateri upor je pregorel Tri enake upornike z upori po Ω vežemo na različne načine. Katera slika kaže vezavo, pri kateri je skupni upor 5 Ω?

10 M Kolikšen je upor žarnice, ki je priključena na napetost V in porablja moč W?, 7, 455 Ω, Ω 484 Ω 3 Ω. Katera slika najbolje kaže silnice zemeljskega magnetnega polja?. Slika kaže tir nabitih delcev, ki priletijo v magnetno polje pravokotno na silnice. Kako lahko dosežemo, da delci ne zadenejo zaslona v točki O, temveč v točki T? Obrnemo smer magnetnega polja. Povečamo hitrost nabitih delcev. Povečamo gostoto magnetnega polja. Spremenimo predznak naboja delcev. T O. olg raven vodnik prebada ravnino lista in je pravokoten nanjo. Po vodniku teče tok I v smeri, kakor kaže slika. Točke P, R in S ležijo v ravnini lista in so enako oddaljene od vodnika. Katera izjava navaja pravilno primerjavo vektorjev gostote magnetnega polja v označenih točkah? V točkah P in R sta velikost in smer gostote magnetnega polja enaki. S V točkah S in R sta velikost in smer gostote magnetnega polja enaki. V točkah S in R sta velikosti gostote magnetnega polja enaki, smeri pa nasprotni. P I R V točkah P in R sta velikosti gostote magnetnega polja enaki, smeri pa nasprotni.

11 M Paličasta trajna magneta položimo na mizo na štiri načine, ki jih kažejo spodnje slike. V katerem primeru bo gostota magnetnega polja v označeni točki T najmanjša? T T S N S N S N N S N S N T S N S N T S 4. Stranica žičnega okvirja kvadratne oblike meri 3, cm. Okvir miruje v homogenem magnetnem polju tako, da so silnice magnetnega polja pravokotne na ravnino okvirja. Gostota magnetnega polja je, T. Kolikšen sunek napetosti se inducira med priključkoma okvirja, ko okvir potegnemo iz magnetnega polja?, 8 mvs 3, 6 mvs 6 mvs Za odgovor ni dovolj podatkov. 5. Po dolgi tuljavi s polmerom r, dolžino l in številom ovojev N teče tok I in ustvarja magnetno polje v notranjosti tuljave. V kateri od naštetih tuljav bo gostota magnetnega polja v središču tuljave -krat večja kakor v prvotni tuljavi? V tuljavi s polmerom r, dolžino l in številom ovojev N, po kateri teče tok I. V tuljavi s polmerom r, dolžino l in številom ovojev N, po kateri teče tok I. V tuljavi s polmerom r, dolžino l in številom ovojev N, po kateri teče tok I. V tuljavi s polmerom r, dolžino l in številom ovojev N, po kateri teče tok I. 6. Vzmetno nihalo niha z nihajnim časom t. Maso uteži podvojimo. Kolikšen je novi nihajni čas? t t, 5 t t

12 M Vodoravna plošča niha v navpični smeri s frekvenco Hz. S kolikšno amplitudo mora sinusno nihati plošča, da bo amplituda pospeška plošče enaka težnemu pospešku? 9, 8 m 3, m, 5 m, 5 m 8. Nihalo s šibkim dušenjem je v resonanci. Katera izjava NI pravilna? Vzbujevalna frekvenca je enaka lastni frekvenci nihala. mplituda nihanja nihala je odvisna od amplitude vzbujevalnega nihanja. mplituda nihanja nihala je odvisna od dušenja. Lastna frekvenca nihala je odvisna od vzbujevalne frekvence. 9. Slika kaže potujoče valovanje na delu vrvi v nekem trenutku. Valovanje potuje v desno. Kateri odgovor pravilno kaže obliko vrvi nihajnega časa kasneje? 4 3. S katerim valovnim pojavom pojasnimo nastanek stoječega valovanja na vpeti struni? Z interferenco valovanj. Z uklonom valovanja. Z lomom valovanja. S polarizacijo valovanja.

13 M Ravno valovanje z valovno dolžino λ = 5 cm pada na dve reži. Kolikšna mora biti razdalja r na sliki, da bo v točki O ojačitev, če je razdalja r = 4 cm? 48 cm 5 cm 5 cm 54 cm r =? O λ = 5 cm r = 4 cm 3. Majhen kos fotografskega papirja osvetljujemo s točkastim svetilom, ki seva z močjo P in je za 6 cm oddaljen od papirja. Na kolikšno razdaljo od papirja moramo postaviti drugo točkasto svetilo, ki seva z močjo 4P, da bo papir enako osvetljen kakor s prvim svetilom? 85 cm cm 4 cm 36 cm 33. Spodnja slika kaže lom svetlobnega curka pri prehodu iz snovi v snov. Katera slika med odgovori je zagotovo narisana narobe? snov snov snov snov snov snov snov snov snov snov

14 4 M Slika kaže dva spektra rentgenske svetlobe. Merili na oseh sta enaki. Katera izjava je pravilna? Na sliki sta spektra enakih rentgenskih svetilk, ki sta delovali pri različnih pospeševalnih napetostih. dj dλ Na sliki sta spektra različnih rentgenskih svetilk, ki sta delovali pri isti pospeševalni napetosti. Na sliki sta spektra različnih rentgenskih svetilk, ki sta delovali pri različnih pospeševalnih napetostih. dj dλ λ Na sliki sta spektra enakih rentgenskih svetilk, ki sta delovali pri istih velikostih pospeševalnih napetosti, toda z nasprotnima predznakoma. λ 35. Koliko atomov je v kosu čistega aluminija ( 7 3 l ) z maso 9 g? Prva svetilka oddaja svetlobo, katere fotoni imajo energijo, 5 ev, druga svetilka pa svetlobo, katere fotoni imajo energijo 3, 5 ev. Z obema svetilkama hkrati svetimo na kovino z izstopnim delom ev. Kolikšno največjo kinetično energijo imajo lahko izstopajoči elektroni?, 5 ev, 5 ev ev 6 ev 37. Pri katerem radioaktivnem razpadu iz jedra izleti foton? Pri razpadu alfa. Pri razpadu beta. Pri razpadu gama. Pri nobenem razpadu.

15 M Vrstno število atoma označimo z Z, njegovo masno število pa z. Kateri od spodnjih izrazov navaja število nevtronov v jedru atoma? Z Z Z 39. Razpolovna doba radija je 6 let. Kos kamnine je ob svojem nastanku vseboval μ g radija. Koliko radija vsebuje 8 let kasneje? μ g 63 μ g 3 μ g 6 μ g 4. Zakaj so v spektru Sončeve svetlobe črne črte? Ker zunanja plast plinov okoli Sonca absorbira svetlobo nekaterih valovnih dolžin. Ker pri jedrskih reakcijah v Soncu nastajajo fotoni samo nekaterih valovnih dolžin. Ker Zemlja kroži okoli Sonca. Ker se svetloba določenih valovnih dolžin totalno odbija na zunanji plasti plinov okoli Sonca.

16 6 M-4-- Prazna stran