Umetniška gimnazija glasbena smer Modul B: petje inštrument Posodobljeni učni načrt KLAVIR OBVEZNI PREDMET 420 ur
|
|
- Milka Gomboc
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Umetniška gimnazija glasbena smer Modul B: petje inštrument Posodobljeni učni načrt KLAVIR OBVEZNI PREDMET 420 ur
2 Posodobljeni učni načrt KLAVIR Obvezni predmet (420 ur) Posodobljeni učni načrt so pripravili: Predsednica predmetne skupine: Lidija Malahotky Haas, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Članice: Tatjana Dvoršak, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor Joţica Grebenšek, prof., Glasbena šola Fran Korun Koţeljski Velenje mag. Larisa Čanji, prof., Glasbena šola Celje Selma Chicco Hajdin, prof., Glasbena šola Koper Tina Hribar, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Vodja in koordinatorka predmetne skupine za klavir: Mateja Valič Presetnik, spec., Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava Vodja področne skupine za glasbeno šolstvo: dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo Recenzenta: red. prof. Hinko Haas, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo Tatjana Šporar Bratuţ, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Izdala: Ministrstvo za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Ţiga Turk Za zavod: mag. Gregor Mohorčič Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Tomaţ Faganel Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Objava na spletnem naslovu: ednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/ Prva izdaja Ljubljana, 2012 CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiţnica, Ljubljana : ( ) POSODOBLJENI učni načrt. Klavir [Elektronski vir] : obvezni predmet : 420 ur / [pripravili Lidija Malahotky Haas... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport : Zavod RS za šolstvo, (Umetniška gimnazija - glasbena smer. Modul B, Petje - inštrument) ISBN (pdf, Zavod RS za šolstvo) 1. Malahotky Haas, Lidija Posodobljeni učni načrt za predmet klavir je pripravila predmetna skupina za posodabljanje učnega načrta za klavir. Pri posodabljanju je izhajala iz učnega načrta za predmet klavir, določenega na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraţevanje, Posodobljeni učni načrt je posledica sprememb in novosti v pedagoški praksi na področju inštrumentalnega pouka. Posodobljeni učni načrt je Strokovni svet RS za splošno izobraţevanje določil na 154. seji 24. januarja
3 VSEBINA 1 OPREDELITEV PREDMETA SPLOŠNI CILJI OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Preverjanje in ocenjevanje znanja Medpredmetne povezave MATERIALNI POGOJI ZNANJE IZVAJALCEV
4 1 OPREDELITEV PREDMETA Predmet klavir je obvezni predmet v programu umetniške gimnazije, modul B: petje inštrument. Izvajamo ga v vseh letnikih programa v skupnem obsegu 420 ur. Klavir spada med najbolj razširjene inštrumente. V evropski glasbi je imel pomemben deleţ pri razvoju klasične glasbe in je globoko vpet v vsakokratne druţbene ter zgodovinske razmere. Na ravni srednjega izobraţevanja skupaj z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobraţuje glasbene talente, jim omogoča pridobitev temeljnih pianističnih znanj ter nadgradnjo njihovega praktičnega in teoretičnega znanja. Pri predmetu klavir dijaki * razširjajo svoja estetska, intelektualna, čustvena in domišljijska obzorja ter razvijajo kritično analitičen odnos do glasbenega dela. Pri tem oblikujejo lasten odnos do klavirskih skladb od začetne stopnje branja notnega besedila do končne realizacije. Dijaki se navajajo na samostojno delo in iskanje ustreznih rešitev v okviru tehnično-muzikalnih zahtev ter oblikujejo lasten glasbenopredstavni svet in spoznavajo proces glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Usposabljajo se za kakovostne izvedbe solističnega repertoarja, komorne literature in klavirskih spremljav. Pouk klavirja je tako mnogo več kot le urjenje veščin, saj neposredno vpliva na intelektualni, emocionalni in celostni umetniški razvoj mlade osebnosti. * V tem učnem načrtu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico. 4
5 2 SPLOŠNI CILJI Dijaki pri predmetu klavir: razvijajo glasbeni talent; razvijajo ustvarjalne sposobnosti; odkrivajo, razvijajo in poglabljajo svoje glasbene sposobnosti in predznanja; spoznavajo, razumejo in uporabljajo strokovne glasbene izraze; gradijo in izboljšujejo izvajalsko tehniko; spoznavajo in obvladujejo izrazne moţnosti inštrumenta; razvijajo občutek za ritem, metrum in fraziranje; razumejo in praktično uporabljajo zakonitosti glasbeno teoretičnih predmetov in solfeggia; se navajajo na estetsko doţivljanje in razvijajo glasbeni okus; ob sistematični vadbi razvijajo delovne navade in odnos do dela; skupaj z učiteljem usmerjajo in razvijajo svoje pianistične sposobnosti; razvijajo sposobnosti za načrtovanje učenja; razvijajo odgovornost za lastno znanje; spremljajo in presojajo uspešnost svojega napredka; na nastopih predstavljajo svoje poustvarjalne doseţke; vključujejo se v komorne skupine, zbore in druge skupne projekte ter se pri tem navajajo na medsebojno umetniško sodelovanje; izvajajo dela slovenskih skladateljev, ob tem spoznavajo domačo glasbeno ustvarjalnost in razvijajo zavest o pomenu ohranjanja narodove samobitnosti in primerjave z evropsko glasbeno dediščino; aktivno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih in razvijajo samoiniciativnost in podjetnost; skrbijo za kakovost učnega jezika; sporazumevajo se v slovenščini; kritično uporabljajo informacijsko tehnologijo; uporabljajo računalniške programe in pridobivajo podatke iz različnih virov; vključujejo se v domača in mednarodna šolska partnerstva; ob koncu šolanja dosegajo zahtevano znanje za nadaljevanje študija. 5
6 3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih Tehnične in muzikalne prvine OPERATIVNI CILJI kontrolirajo in zavestno usvajajo osnovne elemente klavirske tehnike; teoretično in praktično obvladujejo lestvice v vseh tonalitetah z ustreznimi prstnimi redi; uporabljajo različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; sproščajo izvajalski aparat. VSEBINE Šole klavirske tehnike (A. Cortot, M. Long, A. Casella, E. Timakin, F. Liszt idr.) Diatonične lestvice v razdalji oktave čez štiri oktave vzporedno in kombinirano Velika razloţitev durovih in molovih kvintakordov z obrati čez štiri oktave vzporedno Kromatična lestvica čez štiri oktave vzporedno Oktavne lestvice vzporedno čez dve oktavi Etude igrajo etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike; poleg razvijanja hitrosti posebno pozornost posvetijo tonu, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji; povezujejo tehnične in glasbene prvine ter razvijajo izostrenost sluha in občutek za pulz; razvijajo koncentracijo. C. Czerny, Etude, op. 821 in 299 (3. in 4. zvezek) ter op. 740 J. B. Cramer H. von Bülow: Šestdeset etud M. Clementi, Gradus ad Parnassum Moscheles, Etude, op. 70 M. Moszkowski, Etude, op. 72 in 91 F. Liszt, Etude, op. 1 E. Neupert, Triintrideset etud S. Bortkiewicz, Etude, op. 3, 15 in Barok in predklasika obnovijo značilnosti baroka in predhodnikov klavirja; nadgradijo osnove polifonije z igranjem dvoglasja in triglasja; obvladajo hkratno vodenje dveh glasov z različno artikulacijo in dinamiko z eno roko; spoznavajo zakonitosti in posebnosti baročne artikulacije in fraziranja, okraševanja in dinamike; spoznavajo značilnosti galantnega stila in umetnost okraševanja melodije v homofonem stavku; izvajajo posamezne skladbe ali stavke cikličnih del nemških, francoskih in italijanskih predklasicističnih skladateljev. J. S. Bach, Dvoglasne invencije J. S. Bach, Triglasne invencije (Sinfonie) J. S. Bach, Francoske suite G. F. Händel, Šest fuget G. F. Händel, Osem suit (9 16) G. F. Händel, Klavierbuch aus der Jugendzeit G. F. Händel, Koncert za klavir v F-duru G. Ph. Telemann, Fantazije, Fuge, Uverture F. Couperin, Suite J. Ph. Rameau, Skladbe za čembalo D. Cimarosa, Sonate D. Scarlatti, Sonate 6
7 3.1.4 Ciklične in druge oblike iz obdobja klasicizma spoznavajo klasicistične ciklične glasbene oblike z značilnimi stavki (sonate, koncerti, variacije) in druge manjše oblike (fantazije, rondoji, variacije, plesi idr.); spoznavajo slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, lokovanje, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje); pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. W. A. Mozart, Sonate K 279, 280, 281, 283, 284, 310, 330, 331, 332, 333, 457, 570, 576 W. A. Mozart, Variacije K 265 J. Haydn, Sonate Hob. XVI/5, 8, 9, 12, 21, 27, 31, 34, 35, 48 J. Haydn, Koncerti (v G- in D-duru) L. van Beethoven,Sonate, op. 2/1, op. 10/1 in 2, op. 14/1 in 2, op. 79 L. van Beethoven, Rondo v C-duru M. Clementi, Sonate Skladbe 19., 20. in 21. stoletja spoznavajo glasbene oblike romantike; spoznavajo interpretacijske posebnosti romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo glasbene oblike, značilne za glasbo impresionizma spoznavajo interpretacijske posebnosti impresionističnega sloga (tonsko in barvno niansiranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo nove kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja; spoznavajo sodobne nestandardne notne zapise; spoznavajo razširjene zvočne moţnosti klavirja in sodobne tehnike igranja; posebno pozornost namenjajo estetiki tonskega oblikovanja; razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. F. Schubert, Glasbeni trenutki, op. 94, Impromptuji, op. 90 in 142 R. Schumann, Otroški prizori, op. 15 F. Mendelssohn Bartholdy, Pesmi brez besed J. Brahms, Valčki F. Chopin, Mazurke, Nokturni, Valčki, Poloneze, Impromptuji, Ekoseze E. Grieg, Lirične skladbe P. I. Čajkovski, Letni časi, op. 37 S. Bortkiewicz, Preludiji, op. 33 in 40, Elegija, op. 46 C. Debussy, Otroški kotiček, Dve arabeski Albeniz, Španska suita B. Bartók, Mikrokozmos (5. in 6. zvezek) S. Prokofjev, Preludij v C-duru D. Šostakovič, Trije fantastični plesi, op. 1 R. Ščedrin, Deset klavirskih skladb 7
8 3.1.6 Skladbe slovenskih avtorjev z deli slovenskih skladateljev spoznavajo, ohranjajo, negujejo in oţivljajo domačo glasbeno ustvarjalnost; poglabljajo se v oblikovne značilnosti skladb; spoznavajo različne skladateljske sloge slovenskih avtorjev. M. Kozina, Divertimento za mlade pianiste, Sonatina facile L. M. Škerjanc, Dvanajst preludijev za klavir, Sedem nokturnov za klavir P. Šivic, Sedem bagatel M. Lipovšek, Dvanajst mladinskih pesmi za klavir A. Srebotnjak, Godec, Scherzando Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine Tehnične in muzikalne prvine OPERATIVNI CILJI kontrolirajo in zavestno usvajajo osnovne elemente tehnike; teoretično in praktično obvladujejo lestvice v vseh tonalitetah z ustreznimi prstnimi redi; uporabljajo različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; sproščajo izvajalski aparat; razvijajo prstno tehniko. VSEBINE Šole klavirske tehnike (A. Cortot, M. Long, A. Casella, E. Timakin, F. Liszt idr.) Diatonične lestvice v razdalji oktave, terce in sekste čez štiri oktave vzporedno in kombinirano Kromatična lestvica čez štiri oktave Velika razloţitev durovih in molovih kvintakordov z obrati čez štiri oktave vzporedno in kombinirano Velika razloţitev dominantnih in zmanjšanih septakordov z obrati vzporedno Oktavne lestvice vzporedno čez štiri oktave Etude nadgrajujejo ţe pridobljeno znanje; razvijajo neodvisnost rok razvijajo elastičnost, spretnost, moč in neodvisnost prstov, razvijajo tehniko igranja dvojemk, akordov, skokov, trilčkov, repeticij itn. C. Czerny, Etude, op. 821 in 740 J. B. Cramer H. von Bülow, 60 etud M. Clementi, Gradus ad Parnassum M. Moszkowski, Etude, op. 72 E. Neupert, Triintrideset etud Moscheles, Etude, op. 70 F. Mendelssohn Bartholdy, Etude, op Barok in predklasika spoznavajo baročne glasbene oblike in njihove slogovne značilnosti; polifoni stavek nadgrajujejo z igranjem zahtevnejšega večglasja ob predhodni analizi; spoznavajo zakonitosti in posebnosti baročne artikulacije, fraziranja, J. S. Bach, Triglasne invencije (Sinfonie) J. S. Bach, Francoske suite J. S. Bach, Angleške suite J. S. Bach, Koncerti za klavir in orkester G. F. Händel, Osem velikih suit G. F. Händel, Dvanajst fantazij 8
9 okraševanja in dinamike; spoznavajo predklasicistične glasbene oblike in njihove slogovne značilnosti; spoznavajo posebnosti predklasične artikulacije in fraziranja; spoznavajo zakonitosti predklasicističnega okraševanja, dinamike in agogike. D. Scarlatti, Sonate G. Ph. Rameau, Nouvelles Suites F. Couperin, Suite F. Couperin, Musik für Cembalo Ciklične in druge oblike iz obdobja klasicizma spoznavajo klasicistične ciklične glasbene oblike z značilnimi stavki (sonate, koncerti, variacije) in druge manjše oblike (fantazije, rondoji, variacije, plesi); spoznavajo slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, lokovanje, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje); pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. W. A. Mozart, Sonate K 282, 283, 309, 311, 330, 331, 332, 333 W. A. Mozart, Variacije K 573 J. Haydn, Sonate Hob. XVI/20, 21, 23, 28, 31, 33, 46, 49, 50, 51, 52 J. Haydn, Koncert Hob. XVIII/11 L. van Beethoven, Sonate, op. 2/1, op. 10/1 in 2, op. 14/2 L. van Beethoven, Variacije Skladbe 19., 20. in 21. stoletja spoznavajo romantične glasbene oblike; spoznavajo interpretacijske posebnosti romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo glasbene oblike, značilne za glasbo impresionizma; spoznavajo interpretacijske posebnosti impresionističnega sloga (tonsko in barvno niansiranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja; spoznavajo sodobne nestandardne notne zapise; spoznavajo razširjene zvočne moţnosti klavirja in nove tehnike igranja; posebno pozornost namenjajo estetiki tonskega oblikovanja; razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. F. Schubert, Improptuji, op. 90 in 142 F. Mendelssohn Bartholdy, Pesmi brez besed R. Schumann, Otroški prizori, op. 15, Fantazijske skladbe, op. 12, Gozdni prizori, op. 82, Arabeska, op. 18 F. Chopin: Valčki, Mazurke, Nokturni, Poloneze, Impromptuji F. Liszt, Consolations J. Brahms, Rapsodije, op. 79 P. I. Čajkovski, Letni časi E. Grieg, Lirične skladbe E. Granados, Španski plesi Skrjabin, Štiriindvajset preludijev, op.11 Debussy, Preludiji B. Bartók, Romunski plesi, Bolgarski plesi, Allegro barbaro D. Kabalevski, 24 preludijev, op. 38 F. Poulenc, Villageoises, Album de Six Šostakovič, 24 preludijev, op. 34 G. Fauré, Barkarole, op. 70 Hačaturijan, Toccata 9
10 3.2.6 Skladbe slovenskih avtorjev z deli slovenskih skladateljev spoznavajo, ohranjajo, negujejo in oţivljajo domačo glasbeno ustvarjalnost; poglabljajo se v oblikovne značilnosti skladb; spoznavajo različne glasbene sloge slovenskih skladateljev. J. Ravnik, Moment, Čuteči duši L. M. Škerjanc,12 preludijev J. Matičič, Preludiji za klavir, Miniaturne variacije K. Pahor, Tri arabeske P. Šivic, Six pieces pour piano P. Kopač, Dvanajst preludijev Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine Tehnične in muzikalne prvine OPERATIVNI CILJI teoretično in praktično obvladujejo lestvice v vseh tonalitetah z ustreznimi prstnimi redi; uporabljajo različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; kontrolirajo in zavestno usvajajo osnovne elemente tehnike; sproščajo izvajalski aparat; razvijajo prstno tehniko; stopnjujejo zahtevnost vseh elementov tehnike. VSEBINE Šole klavirske tehnike (A. Cortot, M. Long, A. Casella, E. Timakin, F. Liszt idr.) Durove in molove lestvice v dvojnih tercah čez štiri oktave vzporedno Kromatična lestvica v dvojnih tercah čez štiri oktave vzporedno Velika razloţitev durovih in molovih kvintakordov z obrati čez štiri oktave kombinirano Velika razloţitev dominantnih in zmanjšanih septakordov z obrati Oktavne lestvice vzporedno čez štiri oktave Etude nadgrajujejo znanje iz prejšnjih let; razvijajo odnos do jasnega in zvenečega tona; razvijajo virtuozno, bravurozno in briljantno igro; večajo psihofizično vzdrţljivost. C. Czerny, Etude, op. 740 M. Moszkowsky, Etude, op. 72 F. Mendelssohn Bartholdy, Etude, op. 104 F. Chopin, Etude, op. 10, 25 in posth. F. Liszt, Dve koncertni etudi, Tri koncertne etude, Etude po Paganiniju C. Debussy, Dvanajst etud S. Rahmaninov, Etude slike, op. 33 in Barok in predklasika spoznavajo baročne glasbene oblike in njihove slogovne značilnosti; obvladajo sočasno vodenje več glasov; J. S. Bach, Angleške suite J. S. Bach, Preludiji in fuge iz WTK J. S. Bach, Koncerti 10
11 polifoni stavek nadgrajujejo z igranjem zahtevnejšega večglasja ob predhodni analizi; spoznavajo posebnosti baročne artikulacije in fraziranja; spoznavajo zakonitosti baročnega okraševanja in dinamike; spoznavajo značilnosti in izraze elemente galantnega stila. G. F. Händel, Skladbe za čembalo G. F. Händel, Šest velikih fug, suite D. Scarlatti, Sonate Ciklične in druge oblike iz obdobja klasicizma spoznavajo klasicistične ciklične glasbene oblike z značilnimi stavki (sonate, koncerti, variacije) in druge manjše oblike (fantazije, rondoji, variacije, plesi itn.); spoznavajo slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, lokovanje, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje); pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. J. Haydn, Sonate Hob. XVI/46, 50 in 52 J. Haydn, Koncert Hob. XVIII/11 W. A. Mozart, Sonate K 310, 331, 333, 457, 576 W. A. Mozart, Fantazija K 475, Rondo K 511, Rondo K 576 W. A. Mozart, Koncerti K 271, 414, 415, 466, 488 L. van Beethoven, Sonate, op. 2/2, op. 13, 22, 26, 27/1 in 2, op. 28 in 31/2 L. van Beethoven, Koncerti, št,1 op. 15 v C- duru, št.2 op. 19/ v B-duru,št.3 op. 37/ v c-molu L. van Beethoven, Rondo a capriccio, op Skladbe 19., 20. in 21. stoletja spoznavajo glasbene oblike romantike; spoznavajo interpretacijske posebnosti romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo glasbene oblike, značilne za glasbo impresionizma; spoznavajo interpretacijske posebnosti impresionističnega sloga (tonsko in barvno niansiranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja; spoznavajo sodobne nestandardne notne zapise; spoznavajo razširjene zvočne moţnosti klavirja in nove tehnike igranja; posebno pozornost namenjajo estetiki tonskega oblikovanja; razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. C. M. von Weber, Perpetum mobile F. Schubert, Improptuji, op. 90 in 142, Glasbeni trenutki, op. 94 F. Mendelssohn Bartholdy, Pesmi brez besed, op. 67, Rondo capriccioso, op. 14 R. Schumann, Arabeska, op. 18, Intermezzo, op. 4, Fantazijske skladbe, op. 12, Dunajski karneval, op. 26, Novelete, op. 21, Gozdni prizori, op. 82 F. Chopin: Preludiji, Valčki, Mazurke,N, Poloneze,I, Balade, Scherzi F. Liszt, Leta popotovanja, Trije nokturni, Trije pozabljeni valčki, op. 1, Madţarske rapsodije S. Rachmaninov, Preludiji, op. 23, Glasbeni trenutki, op. 16 J. Brahms, Balade, op. 10, Rapsodije, op. 79 E. Grieg, Sonata, op. 7 Skrjabin, Štiriindvajset preludijev, op. 11 M. de Falla, Ples mlinarja, Obredni ples ognja Debussy, Preludiji, Suite bergamasque G. Faure, Barcarole, op. 44, Nocturni, op. 37 Bartók, 14 bagatel, op. 6, Mikrokozmos (6. zvezek) Schönberg, Šest skladb, op.19 11
12 S. Prokofjev, Štiri klavirske skladbe, op. 4, Beţne vizije, op. 22 Šostakovič, 24 preludijev, op. 34 Copland, Mačka in miš O. Messien, Osem preludijev za klavir G. Gershwin, Trije preludiji za klavir J. Ibert, Veter v ruševinah Skladbe slovenskih avtorjev z deli slovenskih skladateljev spoznavajo, ohranjajo, negujejo in oţivljajo domačo glasbeno ustvarjalnost; poglabljajo se v oblikovne značilnosti skladb; spoznavajo različne skladateljske stile slovenskih avtorjev. J. Matičič, Tri etude za levo roko, Suita, Dances grotesques, 12 etud L. M. Škerjanc, Šest improvizacij, Dvanajst preludijev, Sedem nokturnov S. Osterc, Arabeske M. Lipovšek, Trije impromptuji P. Ramovš, Sarkazmi P. Šivic, Six pieces pour piano V. Ukmar, Ekspresije V. Lovec, Preludiji D. Ţebre, Nokturno A. Srebotnjak, Godec, Scherzando Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine Tehnične in muzikalne prvine OPERATIVNI CILJI vsestransko obvladujejo tehnične prvine; jih praktično uporabljajo v skladbah. VSEBINE Ponavljanje in utrjevanje vsebin iz prejšnjih letnikov Etude nadgrajujejo znanja iz prejšnjih let; razvijejo muzikalno in tehnično raven, ki omogoča kar najboljšo izvedbo koncertnih etud; skušajo izraziti individualne virtuozne in muzikalne sposobnosti. M. Moszkovski, Etude, op. 72 F. Chopin, Etude, op. 10, 25 in posth. F. Liszt, Dve koncertni etudi, Tri koncertne etude, Etude po Paganiniju C. Debussy, Dvanajst etud Skrjabin, Etude, op. 8 in 42 S. Rahmaninov, Etude slike, op Barok in predklasika nadgrajujejo pridobljeno znanje, obvladajo zahtevnejše baročne in predklasične glasbene oblike ter njihove slogovne značilnosti; si izboljšujejo slušne predstave in slušno kontrolo. J. S. Bach, Preludiji in fuge iz WTK J. S. Bach, Italijanski koncert, Angleške suite G. F. Händel, Suite D. Scarlatti, Sonate 12
13 3.4.4 Ciklične in druge oblike iz obdobja klasicizma spoznavajo klasicistične ciklične glasbene oblike z značilnimi stavki (sonate, koncerti, variacije) in druge manjše forme (fantazije, rondoji, variacije, plesi itn.); obvladajo slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, lokovanje, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje); pri celoviti interpretaciji ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. L. van Beethoven, Sonate, op. 2/2 in 3, op. 7, op. 10/3, op. 13, 22 in 26, op. 27/1 in 2, op. 28 W. A. Mozart, Koncerti K 414 v A-duru, K 415 v C-duru, K 271 v Es-duru, K 466 v d-molu, K 488 v A-duru L. van Beethoven, Koncerti št. 1 op.15 v C- duru, št. 2 op.19 v B-duru, št. 3 op.37 v c-molu Variacije, fantazije, rondoji in druga dela Haydna, Mozarta in Beethovna Skladbe 19., 20. in 21. stoletja spoznavajo romantične glasbene oblike; spoznavajo interpretacijske posebnosti romantičnega sloga (kantilena, rubato, artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo glasbene oblike, značilne za glasbo impresionizma ; spoznavajo interpretacijske posebnosti glasbenega impresionizma (tonsko in barvno niansiranje, dinamika, pedalizacija idr.); spoznavajo kompozicijske tehnike 20. in 21. stoletja; spoznavajo sodobne nestandardne notne zapise; spoznavajo razširjene zvočne moţnosti klavirja in nove tehnike igranja; posebno pozornost namenjajo estetiki tonskega oblikovanja; razvijajo smisel za individualnost glasbenega izraza; obvladajo različne metode pomnjenja; dela izvajajo na pamet na internih in javnih nastopih, s čimer razvijajo sposobnost daljše zbranosti. F. Schubert, Improptuji, op. 90 in 142, Andante z variacijami, op. 82 R. Schumann, Papillons, op. 2, Variacije Abegg, op. 1, Novelete, op. 21, Fantazijske skladbe, op. 12 F. Mendelssohn Bartholdy, Resne variacije, op. 54, Scherzo, op. 16/2 F. Chopin, Balade, Scherzi, Poloneze F. Liszt, Poloneza v E-duru, Leta popotovanja, Madţarske rapsodije S. Rahmaninov, Preludiji, op. 23 in 33 J. Brahms, Balade, op. 10, Intermezzi, op. 117, Klavirske skladbe, op. 118 in 119, Dve rapsodiji, op. 79 S. Prokofjev, Sarkazmi, op. 17, Beţne vizije, op. 22, Štiri klavirske skladbe, op. 4 C. Debussy, Preludiji, Estampes, Pour le piano, Images M. Ravel, Sonatina, Pavana za umrlo princesko G. Ligeti, Musica ricercata Skladbe slovenskih avtorjev z deli slovenskih skladateljev spoznavajo, ohranjajo, negujejo in oţivljajo domačo glasbeno ustvarjalnost; J. Matičič, Tri etude za levo roko, Dances grotesques, 12 etud L. M. Škerjanc, Šest improvizacij, Dvanajst 13
14 se poglabljajo v oblikovne značilnosti skladb; spoznavajo različne glasbene sloge slovenskih skladateljev. preludijev, Sedem nokturnov S. Osterc, Arabeske M. Lipovšek, Trije impromptuji P. Ramovš, Sarkazmi P. Šivic, Six pièces pour piano V. Ukmar, Ekspresije D. Ţebre, Nokturno A. Srebotnjak, Makedonski plesi Poleg navedenih vsebin, ki naj sluţijo kot primeri, lahko za doseganje ciljev v času šolanja uporabljamo tudi druge izbirne vsebine ustrezne teţavnostne stopnje. 4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA Standardi znanja so določeni z obvladovanjem posameznih sklopov predpisanih vsebin in izkazujejo pričakovano stopnjo obvladovanja inštrumenta in muziciranja, kar se izraţa na področjih tehnike in obvladovanja inštrumenta, muzikalnosti in izraznosti, natančnosti in zanesljivosti, vzdrţljivosti in koncentracije ter teţavnosti izvajanega programa. Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji, ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno) in so tista kakovost in količina znanja, spretnosti in veščin, ki so nujni za nadaljnje učenje in razvoj pri določenem predmetu. So mejna kategorija obvladovanja inštrumenta, pri čemer so omejeni tehnika, razumevanje notnega besedila in muzikalno podajanje, izbor glasbenih vsebin pa je morda malo laţji, vendar je izvedba celotnega programa še sprejemljiva. Minimalni standardi znanja so izraţeni v izpitnih vsebinah po posameznih letnikih. 1. letnik letni izpit: durova in molova lestvica v oktavni razdalji čez štiri oktave kombinirano; velika razloţitev kvintakorda z obrati v duru in molu čez štiri oktave vzporedno; etuda (iz poglavja 3.1.2, razen C. Czerny, op. 821); J. S. Bach, Dvoglasna ali triglasna invencija (Sinfonia) ali trije stavki različnega karakterja iz Francoske suite; skladba iz obdobja predklasike; prvi in drugi stavek sonate J. Haydna, W. A. Mozarta ali L. van Beethovna; ena ali več skladb 19., 20. ali 21. stoletja. Program dijaki v celoti izvajajo na pamet. 14
15 2. letnik letni izpit: durova in molova lestvica v terčni in sekstni razdalji čez štiri oktave kombinirano; velika razloţitev kvintakorda z obrati v duru in molu čez štiri oktave kombinirano; etuda (iz poglavja 3.1.2, razen C. Czerny, op. 821 in 299); J. S. Bach, Triglasna invencija ali trije stavki različnega karakterja iz Francoske suite; D. Scarlatti, Sonata; prvi in drugi stavek sonate J. Haydna, W. A. Mozarta ali L. van Beethovna; ena ali več skladb 19., 20. ali 21. stoletja. Program dijaki v celoti izvajajo na pamet. 3. letnik letni izpit: durova in molova lestvica v dvojnih tercah čez štiri oktave vzporedno; velika razloţitev dominantnega in zmanjšanega septakorda z obrati čez štiri oktave vzporedno; etuda (iz poglavja 3.3.2); J. S. Bach, Preludij in fuga iz WTK ali dva stavka iz Angleške suite (obvezen Preludij); J. Haydn, W. A. Mozart, L. van Beethoven, Sonata po izboru v celoti; ena ali več skladb 19., 20. ali 21. stoletja; skladba slovenskega skladatelja. Program dijaki v celoti izvajajo na pamet. 4. letnik letni izpit: Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta glasba, ne opravlja letnega izpita. V tem primeru dijak konča predmet v 4. letniku z razredno oceno. etuda (iz poglavja 3.4.2); J. S. Bach, Preludij in fuga iz WTK; J. Haydn, W. A. Mozart, L. van Beethoven, Sonata po izboru v celoti; ena ali več skladb 19., 20. ali 21. stoletja; skladba slovenskega skladatelja. Program dijaki v celoti izvajajo na pamet. 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 15
16 Delo temelji na poznavanju dijakovega tehničnega in muzikalnega znanja ter njegovih psihofizičnih sposobnosti. Učni načrti so le podlaga za delo. Praksa kaţe, da prihaja v razvoju posameznikov do precejšnjih razlik, ki jih kljub selekciji in sprejemnemu preizkusu ni mogoče predvideti. Tako so odstopanja od letnega in izpitnega programa dopustna in celo nujna. V praksi to pomeni prilagajanje načina poučevanja in napredovanja dijakovim individualnim sposobnostim, psihofizičnim ter emocionalnim sposobnostim. Tudi izpitna komisija naj to pri ocenjevanju primerno upošteva. Med šolanjem je treba posebno pozornost nameniti tistim tehničnim prvinam, ki jih dijak obvlada slabše. Širok izbor klavirske literature učitelju omogoča izbor del, ki bodo posamezniku najbolj koristila. Dijak naj znanje stopnjuje glede na zmoţnosti in pri tem ne izpušča temeljnih znanj, ki mu omogočajo kasnejšo izvedbo zahtevnejših del. Posebno pozornost velja nameniti pomnjenju. To naj temelji na oblikovni in harmonski analizi, ne samo na akustičnih in vizualnih predstavah. Dijake je treba spodbujati k samostojnemu študiju skladb v okviru učnega programa in tudi posebnih zanimanj, ki jih dijak oblikuje med šolanjem. Prav tako ne smemo zanemariti igre a vista in improvizacije, ki omogočata dijaku, da se hitreje znajde v nepredvidljivih okoliščinah. Priporočljivo je, da dijak nastopa na internih in javnih nastopih v okviru šole. Koristno pa je tudi sodelovanje na nastopih zunaj šole, na revijah ter raznih tekmovanjih doma in v tujini. Učitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku koncertov, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati sam pouk; dijak tako spoznava bogastvo glasbene literature in se srečuje z interpretativnimi doseţki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost; ob tem spoznava zakonitosti profesionalnega dela svojega področja tudi s praktičnih, z organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost. 5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja Pomembno je, da ločimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. Preverjanje 16
17 Pri preverjanju znanja učitelj redno spremljanja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo moč dojemanja, raven znanja in zmoţnosti, pa tudi daje dijaku povratne informacije o njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih doseţkov znanja in morebitnih pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in realno sliko o napredku in morebitnih zagatah posameznega dijaka; na tem temelju učinkoviteje pripravimo načrt nadaljnjega dela, dajemo jasnejše napotke za plodovitejšo vadbo oz. učenje. Preverjati je treba redno in na različne načine, na področjih, kot so navedena. Učitelj preverja znanje: pri vsaki individualni uri pouka, na internih in javnih nastopih. K preverjanju lahko učitelj občasno povabi tudi druge učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo timsko delo, izmenjavo izkušenj in usklajevanje meril. Ocenjevanje Glede na naravo inštrumentalnega pouka dijakovo znanje ocenjujemo z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Ocenjujemo tehnično obvladovanje inštrumenta, natančnost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter teţavnost programa. Na letnem izpitu določi končno oceno izpitna komisija. 5.2 Medpredmetne povezave Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laţe spopada z različnimi izzivi v stroki in v ţivljenju. Zmoţnost povezovanja različnih znanj, uvidov in spretnosti pa hkrati prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika. Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav predmeta z drugimi predmetnimi področji, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin in podobno. Učitelj se 17
18 povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Dijaki se različno medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi glasbeniki: pri komorni igri, v vokalno-inštrumentalnih sestavih, pri igranju v različnih orkestrih, pri korepeticijah ipd. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta, oblikoslovja, pa tudi zgodovine, umetnostne ter zlasti glasbene zgodovine, pa lahko uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar je v prid boljšemu razumevanju in posledično tudi bolj kakovostni izvedbi skladb. Ob razločevanju in poglabljanju v slogovne posebnosti npr. baroka, klasike, romantike ipd. si dijaki ustvarjajo močnejši osebni uvid v značaj, vsebino in posebnosti določenega zgodovinskega obdobja slovenske in evropske zgodovine. Obstajajo tudi druge medpredmetne povezave, ki so bolj splošne narave, o čemer govorijo številne specifične mednarodne študije in raziskave. 6 MATERIALNI POGOJI Pouk naj bo v svetlem, zvočno in akustično izoliranem prostoru. Klavir mora biti uglašen in redno vzdrţevan. Nujno potreben je metronom, priporočljiva pa je tudi uporaba avdio-vizualnih pripomočkov in snemalnih naprav za reprodukcijo zvoka in slike. 7 ZNANJE IZVAJALCEV Izvajalci učitelj Znanja klavir 18
Šolski center Velenje
Šolski center Velenje, Gimnazija Velenje in Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje INFORMACIJE ZA VPIS V PROGRAM UMETNIŠKE GIMNAZIJE za šolsko leto 2017/2018 1 Na Gimnaziji Velenje izvajamo program
Prikaži večLetni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na
Letni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na Glasbeni šoli KGBL Letni izpit je sestavljen iz pisnega dela (45 min) in ustnega dela (15 min). 1. razred NAUKA O GLASBI - dvočetrtinski, tričetrtinski taktovski
Prikaži večUmetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur
Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE Obvezni predmet (210 ur) Posodobljeni
Prikaži večUmetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK OBVEZNI PREDMET 105 ur
Umetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK OBVEZNI PREDMET 105 ur Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK Obvezni predmet (105 ur) Posodobljeni
Prikaži večUmetniška gimnazija – glasbena smer
Umetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Učni načrt JAZZ POZAVNA OBVEZNI PREDMET 420 ur Učni načrt JAZZ POZAVNA Obvezni predmet (420 ur) Učni načrt je pripravil: Vid Ţgajner, bakk.
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večPredmetnik 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje Sam. delo študen ta Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj ECTS 1. Os
Predmetnik 1. semester študen ta skupaj ECTS 1. Osnove solfeggia Tomaž Svete 30 30 120 180 6 2. Osnove dirigiranja Tadeja Vulc 30 30 15 105 180 6 3. Elementi glasbenega stavka Tomaž Svete 45 15 120 180
Prikaži večMEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH
www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večPRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA
DRUGA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA PISNI TEST 1. kategorija ime in priimek tekmovalca/tekmovalke Ljubljana, 10. marec 2013 SPLOŠNI PODATKI SPOL M Ž STAROST ŠOLA SEM ČLAN ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA DA NE
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study
Prikaži večSlovenska glasba v 20. Stoletju
Slovenska glasba v 20. Stoletju UVOD Naši glasbeni ustvarjalci so v 20. Stoletju ujeli korak s sodobnimi tokovi v svetovni glasbi. Vemo namreč, da so pred tem slovenski klasicistični in romantični skladatelji
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - Glasbena pedagogika - predstavitveni zbornik 3 september 2008.doc
PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO 1. Podatki o študijskem programu ime programa: Prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večMicrosoft Word - vsi listi
1. Delovni list STABILNE ALTERACIJE Kromatične spremembe (poltonska zvišanja in znižanja) lestvičnih tonov alterirani toni ali skrajšano alteracije nastopajo v treh kontekstih: kot kromatični neakordični
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večPRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO 1. Podatki o študijskem programu ime programa: Prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
1. Naslov predmeta A vista igra 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program
Prikaži večJAZ IMAM PA GOSLICE 8. FESTIVAL MLADIH VIOLINISTOV MURSKA SOBOTA 6. APRIL 2018 Organizacijski odbor: Polona Žohar, predsednica Boštjan Lašič Gabriela
JAZ IMAM PA GOSLICE 8. FESTIVAL MLADIH VIOLINISTOV MURSKA SOBOTA 6. APRIL 08 Organizacijski odbor: Polona Žohar, predsednica Boštjan Lašič Gabriela Bratina Andrej Mlekuž Nataša Škedelj PROGRAM 8. FESTIVALA
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večPONUJENI IZBIRNI PREDMETI ZA 8. RAZRED Etnologija srečanje s kulturami in načini življenja (Albina Kukovec) 35 ur Glasbena dela (Aleš Pevec) 35 ur Lik
PONUJENI IZBIRNI PREDMETI ZA 8. RAZRED Etnologija srečanje s kulturami in načini življenja (Albina Kukovec) 35 ur Glasbena dela (Aleš Pevec) 35 ur Likovno snovanje 2 (Boštjan Rihtar) 35 ur Obdelava gradiv
Prikaži večMicrosoft Word - Razpis_Temsig_2020
R A Z P I S Na podlagi 10. člena Pravil tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev Komisija za glasbena in baletna tekmovanja (TEMSIG) In Zveza slovenskih glasbenih šol (ZSGŠ) razpisujeta
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večOsnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202
Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večPriloga 4
1. splošni podatki o študijskem programu: PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA UMETNOST UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO ime programa: prvostopenjski univerzitetni študijski
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži več3
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2017/2018 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Karmen Plavec 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju
Prikaži večUniverza v Mariboru Pedagoška fakulteta Predšolska vzgoja Vokalno instrumentalni praktikum 1. ZAPISKI PREDAVANJ pred. mag. Matija Varl Maribor študijs
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Predšolska vzgoja Vokalno instrumentalni praktikum 1. ZAPISKI PREDAVANJ pred. mag. Matija Varl Maribor študijsko leto 2018/2019 KAZALO Uvod... 3 1. Notni zapis 1.
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večKAZALO ORGANIZACIJA TEKMOVANJA... 3 Organizatorji... 3 Organizacijski odbor... 3 PODELITVE PLAKET, PRIZNANJ IN NAGRAD... 3 URNIK TEKMOVANJA... 4 STROK
KAZALO ORGANIZACIJA TEKMOVANJA... 3 Organizatorji... 3 Organizacijski odbor... 3 PODELITVE PLAKET, PRIZNANJ IN NAGRAD... 3 URNIK TEKMOVANJA... 4 STROKOVNA ŽIRIJA... 4 HARMONIKA I. KATEGORIJA... 5 HARMONIKA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži večŠolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PRED
Šolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1. LETNIK B. Krakar Vogel et al.:
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži več»Največ dajemo mladini tedaj, ko jo učimo, da aktivno posega v svet glasbe: učimo jo igrati, peti in plesati!«uroš Krek, skladatelj
»Največ dajemo mladini tedaj, ko jo učimo, da aktivno posega v svet glasbe: učimo jo igrati, peti in plesati!«uroš Krek, skladatelj Breda Oblak GLASBENA SLIKANICA Priročnik za učitelje Breda Oblak Glasbena
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 8. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo Predstavitveni zbornik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Muzikologija Ljubljana 2016 2 1. Podatki o študijskem programu
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večJoseph Haydn Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Joseph Haydn
Kazalo Uvod...2 Življenjepis...2,3 Zaključek...4 Uvod V tem referatu vam bom predstavil, avstrijskega skladatelja Joseph-a Haydn-a. O njem boste izvedeli, kako in kje je živel, v katerem obdobju je deloval,
Prikaži večdrzavno indd
48. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE KLAVIR, FLAVTA, KLJUNASTA FLAVTA, OBOA, SAKSOFON, KLARINET, FAGOT, PETJE, DIATONICNA HARMONIKA, KOMORNE SKUPINE S TROBILI, KOMORNE SKUPINE JAZZ. DOMŽALE,
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večORGANIZACIJA TEKMOVANJA GODALA Sobota 8. aprila 2017 / Glasbena šola Postojna ORGANIZATOR TEKMOVANJA Glasbena šola Postojna SEDEŽ TEKMOVANJA Glasbena
ORGANIZACIJA TEKMOVANJA GODALA Sobota 8. aprila 2017 / Glasbena šola Postojna ORGANIZATOR TEKMOVANJA Glasbena šola Postojna SEDEŽ TEKMOVANJA Glasbena šola Postojna Ljubljanska 10, 6230 Postojna Telefon:
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večŠ olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da
Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večKomorni cikel 2016/2017 Aleksandar Milošev, viola Lovro Pogorelic, klavir 1. abonmajski koncert Dvorana Union, Maribor, 5. oktober 2016 ob 19.30
Komorni cikel 2016/2017 Aleksandar Milošev, viola Lovro Pogorelic, klavir 1. abonmajski koncert Dvorana Union, Maribor, 5. oktober 2016 ob 19.30 Spored Johannes Brahms (1833 1897): Sonata za violo in klavir
Prikaži več3
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2016/2017 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Tanja Galun Založnik 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večTEDEN ODDELKA ZA INSTRUMENTE S TIPKAMI maj 2019 koncerti predavanja mojstrski tečaji
TEDEN ODDELKA ZA INSTRUMENTE S TIPKAMI 7. 14. maj 2019 koncerti predavanja mojstrski tečaji ODDELEK ZA INSTRUMENTE S TIPKAMI se pridružuje praznovanju stoletnice Univerze v Ljubljani in osemdesetletnice
Prikaži več1. Soboški festival mladih glasbenikov Glasbena šola Murska Sobota april 2019
. Soboški festival mladih glasbenikov Glasbena šola Murska Sobota 3. - 6. april 09 s o b o š k i f e s t i v a l MURSKA SOBOTA 3. 6. APRIL 09 Organizacijski odbor: Gabriela Bratina Polona Lekić Predrag
Prikaži večSREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec:
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec: Datum: Podpis: Šola: Datum: Podpis in žig: Pristojna
Prikaži večObmočne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za
Območne izpostave JSKD SLOVENJ GRADEC JSKD skrbi za razvoj in uresničevanje nacionalnega potenciala ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skrbi tudi za aktivno ustvarjalnost, razvoj ustvarjalnih kapacitet
Prikaži večMUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL XXXVIII UDK Krek g. Špela Tršinar Bratovševa ploščad 14, SI-1000 Ljubljana KOMPOZICIJSKI STAVEK KLAVIRS
UDK 876.2 Krek g. Špela Tršinar Bratovševa ploščad 14, SI-1000 Ljubljana KOMPOZICIJSKI STAVEK KLAVIRSKIH DEL GOJMIRJA KREKA* The Compositional Technique in G. Krek's Piano Works PovZETEK Na Slovenskem
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večRecenzija Genial
RECENZIJA UČBENIŠKE SERIJE GENIAL A1 IN A2 Avtorji: Hermann Funk; Michael Koenig; Ute Koithan; Theo Scherling Založba: Langenscheidt Posamezen učbeniški komplet obsega sledeče komponente: -učbenik, -delovni
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večOSNOVNI PODATKI
OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večMicrosoft Word - N Moderirana navodila.docx
Državni izpitni center *N12157132* REDNI ROK 3. obdobje GLASBENA VZGOJA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RIC 2012 2 N121-571-3-2 Navodila
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Glasbena teorija 1
1 GLASBENI ZAPIS Velikokrat slišimo trditev, da je glasba kakor jezik. Če izhajamo iz te trditve, potem si mogoče tudi lažje predstavljamo uporabo znamenj, ki so zelo specifični in prav namenjeni zapisovanju
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večUmetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA OBVEZNI PREDMET 70 ur
Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA OBVEZNI PREDMET 70 ur Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA Obvezni predmet (70 ur) Posodobljeni učni načrt so pripravili:
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Izbirni predmeti 2018/2019 OŠ OLGE MEGLIČ Prešernova ulica 31, 2250 Ptuj Tel.:02/749 20 10 http://www.olgica.si/ E-pošta: group1.osmbom@guest.arnes.si
Prikaži večNa podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večKRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO ODSTOPANJE POVPREČJE 6. RA
KRATEK POVZETEK ANALIZE NPZ V ŠOLSKEM LETU 2012-13 REZULTATI ZA 6. IN 9.RAZRED RAZRED/PREDMET OŠ JOŽETA MOŠKRIČA REPUBLIŠKO POVPREČJE 6. RAZRED Slovenščina 45,45% 49,79% -4,34% Matematika 57,95% 67,91%
Prikaži večMicrosoft Word - obvestila
EPTA-»PEGASUS«I PIANISTOV PETEK, 13. APRIL 2012 OB 10. URI 1. EVAN RAK, 1.r, GŠ Rogaška Slatina S.PROKOFJEV: KORAČNICA S.MAJKAPAR: NA VRTU 2. ROBERTA BATALJAK, 2.r GŠ Rogaška Slatina J.THOMPSON: PRELUDIJ
Prikaži večPRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij
PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve
Prikaži več