Microsoft Word - Dokument1
|
|
- Samo Krivec
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 1. Naslov predmeta A vista igra 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, manjše skupine 3-4 študentov, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum b. ritem c. melodični potek d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja b. fraziranja in dinamike c. lepote tona in izraznosti 14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike) 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka) 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev" 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature 6. transponiranje vzorcev in formul 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti 9. odpravljanje težav na individualni ravni 15. Temeljna literatura 1. Bachovi korali 2. Učbeniki Associated Board London 3. Haydnove simfonije v priredbi za klavir štiriročno 4. Lažji primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 5. Sonatine 6. Lažje vokalne in instrumentalne spremljave 7. Beethovnovi kvarteti v priredbi za klavir štiriročno 1
2 8. Srednje zahtevni primeri iz literature, obravnavane pri predmetu Klavirska literatura 9. Srednje zahtevni komorni parti, n. pr. klasične instrumentalne sonate (Donizetti, Elsner ) 20. Srednje zahtevne vokalne spremljave (Mendelssohn, Schubert ) 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje 1. sprostitev gibalnega aparata 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih 16.2 Uporaba Uporaba za hitrejše obvladovanje snovi pri glavnemu predmetu in pri komorni igri, hitrejše razumevanje prebranega notnega zapisa 16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica praksi Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti, Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka Izpit. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta 20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija,,. 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić 2
3 1. Naslov predmeta A vista igra II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike ID 5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer KLavir 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti v skupinah 3-4, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence A. GLOBALNI 1. glasbeno opismenjevanje na višji ravni, 2. imediatno prepoznavanje zvočnega sporočila na osnovi vizualne percepcije notnega zapisa 3. prenos zapisa v gibalno-motorične impulze, 4. prepoznavanje posameznih glasbenih struktur a. metrum, b. Ritem, c. melodični potek, d. harmonija 5. Čim boljše integriranje zgoraj navedenih struktur B. SPECIFIČNI 1. sprostitev gibalnega aparata, 2. odzivnost na mentalni ravni 3. doseganje mentalno-fizične propustnosti v svrho prevajanja impulzov v akcijo 4. sposobnost prevajanja vizualne podobe v slušno predstavo (poslušanje z očmi) 5. sposobnost prevajanja vizualne podobe v ustrezen tehnični gib 6. takojšnje prepoznavanje specifike posameznega sloga po obdobjih Cilj a vista igre je razbiranje smisla glasbene fraze ob prvem srečanju z njo, ne pa "črkovanje" posameznih not oziroma pritiskanje posameznih tipk. Gre torej za "lepo" igranje, ki sicer ne more biti v večini primerov na ravni popolnosti, kot jo pričakujemo pri naštudirani skladbi, ki pa naj bi v zametku odražalo že vse prvine skladbe in podalo njeno smiselno, sporočilno zvočno podobo z okvirnim upoštevanjem a. primernega tempa in karakterja, b. fraziranja in dinamike, c. lepote tona in izraznosti 14. Opis vsebine Ugotavljanje sposobnosti in znanja posameznih študentov Prilagajanje snovi in zahtevnosti na individualni osnovi Branje skladb na klavirju dvo ročno, štiriročno ali osem ročno na dveh klavirjih Iskanje in prepoznavanje vzorcev Igranje klavirskih spremljav in posebne vaje: 1. vaje za splošno sproščanje telesa (osnova tehnike), 2. vaje za dihanje (osnova muzikalnega pretoka), 3. uglaševanje telesa in mentalnih struktur 4. vnaprejšnja priprava mentalnih "vzorcev", 5. vnaprejšnja priprava tehničnih formul, izvzetih iz literature, 6. transponiranje vzorcev in formul, 7. usvajanje osnovnih kadenc na instrumentu, 8. pogovor o problemih, kot jih doživljajo študenti 9. odpravljanje težav na individualni ravni 15. Temeljna literatura 1. Beethovnovi kvarteti in Haydnove simfonije 2. Mozartovi klavirski kvarteti (branje-sledenje dodatnim glasovom) 3. Lažje orkesterske redukcije (spremljave koncertov) 4. Zahtevnejše voklane spremljave (Debussy, Duparc ) 5. Manj znane skladbe iz klavirske literature 6. Orkesterske redukcije za en klavir, dva klavirja ali klavir štiriročno 7. Klavirski izvlečki oper in oratorijev 8. Težje spremljave (klavirskih) koncertov) 9. Spopadanje s sodobnimi notnimi zapisi zmerne težavnostne stopnje 10. Manj znane skladbe iz klavirske literature 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje in takojšnja izvedba notnega zapisa 16.2 Uporaba Spremljava, korepeticije, komorna igra, Prvo branje solistične literature 16.3 Refleksija Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti Sposobnost analitičnega obravnavanja notnega teksta pri niso vezane le na en predmet prvem vpogledu Hitrejše in bolj natančno branje notnega zapisa, prepoznavanje harmoničnih struktur, stilnih značilnosti 17. Metode poučevanja in učenja Delo z manjšimi skupinami, 3-4 študenti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri za opravljanje študijskih obveznosti klavir. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Izpit. lestvica Ocenjevalna lestvica 6-10 pozitivno 3
4 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru. 20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija,,. 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Marina Horak, doc. Vladimir Mlinarić 1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 15 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja Letnik 1. letnik 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja 10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Poznavanje glasbenih oblik. Razvijanje sposobnosti samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja. 14. Opis vsebine Seznanjanje z osnovnimi oblikovnimi enotami- motiv, dvotaktje, stavek, perioda, pesemska oblika itd. Poznavanje fuge in druge kontrapunktične oblike, Poznavanje sonatnega stavka, sonatne oblike in analiza nekaterih temeljnih del iz glasbene literature. 15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis W.W.Norton 1987 (184 str.)- izbrana poglavja 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature razumevanje 16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe 16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov 17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v 1. letnik ustreznega programa oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Ustni in pisni izpiti, seminarske naloge. Gostujočim študentom se krediti prvega ocenjevalna lestvica semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. 0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob asist. Vinko Šorli 4
5 5
6 1. Naslov predmeta Analiza glasbenih oblik 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 15 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja Letnik 2 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse razen kompozicijein dirigiranja 10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Spoznavanje z glasbenimi oblikami v glasbi 20 in 21. stoletja Razvijanje Sposobnost samostojne analize pri študiju in razumevanju lastnega repertoarja. 14. Opis vsebine Seznanjanje z glasbenimi oblikami glasbe 20 in 21. stoletja. Praktična analiza izbranih del 15. Temeljna literatura Vlastimir Peričić-Dušan Skovran : Nauka o muzičkim oblicima Umetnička akademija u Beogradu 1966 (395 str.)- izbrana poglavja Ian Bent: Analysis izbrana poglavja W.W.Norton 1987 (184 str.) Alfred Blatter:Revisiting Music Theory -izbrana poglavja 16. Predvideni študijski dosežki Routledge Znanje in -spoznavanje temeljnih glasbenih oblik - analiza nekaterih pomembnih del iz svetovne literature razumevanje 16.2 Uporaba - poglobljena interpretacija kot rezultat poznavanja in razumevanja oblikovne zgradbe 16.3 Refleksija - uporaba pridobljeni spoznanj pri izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, vaje in seminarju, samostojne analize 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v drugi letnik ustreznega programa oziroma za opravljanje študijskih opravljen izpit Analize glasbenih oblik C 1 obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 0d 6-10 (pozitivno) in 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta red.prof. Jani Golob asist. Vinko Šorli - vrednotenje in interpretacije glasbenih del glede na njihovo formalno strukturo - stilna interpretacija kot rezultat razumevanja formalnih in zgodovinskih dejavnikov Ustni ali pisni izpit, seminarske naloge, Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta 6
7 1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V 30 S- Ostale oblike 5. Stopnja Univerzitetni dodiplomski študij prve stopnje 6. Letnik 2 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja, hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partov. 14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje. 15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti, Pergolesi: Stabat Mater, Handel: oratoriji in opere, Handel: zbirka 21 duetov,carissimi: oratoriji in maše H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: lažji dueti terceti in kvarteti itd iz maš in oper, Brahms: Liebeslieder, Brahms: Neuesliebeslieder, Schumann: Dueti itd. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost prilagajanja skupinskega, komornega petja razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi 7
8 16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Vpis v 2. letnik smeri petje glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih del in oper) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof. 8
9 1. Naslov enote / predmeta / modula Ansambelsko petje II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 30 S- Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah. Predmet ansambelsko petje se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov (2,3). V vsakem letniku izvajajo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom., Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja, hkrati pa širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izvajajo novo literaturo. -Obvladovanje bistvenih elementov komorne igre: intonacija, skupna igra, zvočna uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo od reenesanse do najsodobnejših del: madrigali, moteti, kantate,oratorija in opere kot tudi koncertne pesemske literature v različnih večglasnih zasedbah. - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje Sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in pogojih -Sposobnost hitrega učenja partov. 14. Opis vsebine -Seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih skupin. - Skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča skupinam postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posamezne komorne skupine). - Navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših skupin in zahtevnejših sestavov neobhodno (operni ansambli). -Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi komorni ansambli pridobijo nujne izkušnje. 15. Temeljna literatura Monteverdi: Zbirka motetov: Sacrae Cantiunculae, Monteverdi: Zbirka madrigalov, Monteverdi: Canconette, Bach: Cantate, Purcell: dueti,pergolesi: Stabat Mater, Vivaldi: Gloria, Handel: oratoriji in opere, Haendel: zbirka 21 duetov, Carissimi: oratoriji in maše, H. Schutz: oratoriji in moteti, Mozart: maše, Mozart: Bastien in Bastienne, dueti, terceti,kvarteti iz oper: Don Giovanni, Le nozze di Figaro, La finta Giardiniera, Die Zauberfloete, itd. Brahms: Liebeslieder, Brahms: NeueLiebeslieder, Schumann: Dueti, Bellini: La sonnambula, Donizzetti: Don Pasquale, Ljubezenski napoj, La favorita, Verdi: Rigoletto, Messa di Requiem, Don Carlos, Un Ballo in Maschera, Il trovatore, Rossini: Il barbiere di Seviglia, Viliem Tell, Puccini: Gianni Schicchi, Suor Angelica, La Boheme, itd. F. Lehar: Vesela vdova, J. Strauss: Netopir, Gerschwin: Porgy in Bess 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost prilagajanja in usklajenega petja razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje razumevanje in razčiščevanje intonančnih in tonskih problemov poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba izkoriščanje pridobljenih veščin ansambelskega petja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi 9
10 16.3 Refleksija vrednotenje sposobnosti skupinskega petja vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri drugih izvajalskih praksah 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri solističnem petju in pri izvajanju vokalnoinštrumentalnih del, komornih vokalnih skladb in oper) poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v manjših skupinah. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma Vpis v 3. letnik smeri petje. za opravljanje študijskih obveznosti. 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka ansambelskega lestvica petja ocenijo interni ter javni nastopi v tekočem študijskem letu. Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično), 9 (prav dobro), 8 (prav dobro), 7 (dobro), 6 (zadostno), 5 1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška, Pija Brodnik, Marjan Trček, prof. 10
11 1. Naslov predmeta Antropologija glasbe: Glasbe sveta 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 60 S V Ostale oblike 5. Stopnja Letnik Semester Študijski program Muzikologija-enopredmetni 9. Študijska vse Glasbena umetnost smer 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent pozna zgodovino, teorijo in recepcijo obravnavanih glasbenih zvrsti v njihovem kulturnem kontekstu. Razvije sposobnost: kritičnega vrednotenja glasbe in sposobnost kritičnega opazovanja družbene vloge glasbe. 14. Opis vsebine Študnet spoznava: glasbo kot univerzalni, vsečloveški pojav v različnih sociokulturnih kontekstih; antropološki pogled na glasbene prakse sveta in faktorje, ki jih določajo (zemljepisni, zgodovinski, demografski, verski, jezikovni in dr.); aplikacijo teoretičnih izhodišč na enajst svetovnih glasbenih regij; pojmovanja zunanjih in notranjih meja med regijami ter študij stičnih točk med njimi; vplive evropskih glasb na druge dele sveta in zunajevropske vplive na evropske glasbe; konceptualizacijo ljudskih, umetnih in popularnoglasbenih praks ter procese kot so akulturacija, transkulturacija, idr.; različne glasbene prakse v raznovrstnih kontekstih od vaških veselic do simfoničnih koncertov in Eurosonga; raznovrstne raziskovalne pristope glede na glasbene zvrsti in regionalne značilnosti; pisne in druge vire (knjižne izdaje, periodika, diskografija, avdiovizualni priročniki). 15. Temeljna literatura Blacking, John. How Musical is Man? Manuel, Peter. Popular Musics of the Non-Western World Merriam, Alan. Antropologija glasbe Muršič, Rajko. Neubesedljive zvočne igre Nettl, Bruno in dr. (ur.). Excursions in World Music Pettan, Svanibor. Rom Musicians in Kosovo: Interaction and Creativity Seeger, Anthony. Why Suya Sing Shehan Campbell, Patricia. Teaching Music Globally Stokes, Martin (ur). Ethnicity, Identity and Music Titon, Jeff Todd (ur.). Worlds of Music Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Razumevanje strukturnih in kontekstualnih aspektov obravnavanja glasbe ter odnosa med glasbo in kulturo v pristopih znanstvenikov v različnih delih sveta Uporaba Vpliv študijskih izkušenj iz drugih delov sveta na celostno in večplastno dojemanje glasbe v lastnem prostoru Refleksija Kritično obravnavanje virov in metodoloških postopkov Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Spretnost uporabe domače in tuje literature ter slušnih in avdiovizualnih virov. Spretnost interpretiranja podatkov in izvajanja izbranih glasbenih primerov. 17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, sodelovalno izvajanje glasbe. 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik študija. oziroma za opravljanje študijskih Kolokvija in opravljene individualne naloge so pogoj za pristop k ustnemu izpitu. obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Kolokvija, izpit. Kolokvija prispevata vsak po 50% končne ocene, ustni izpit omogoča izboljšanje končne ocene. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete. 11
12 20. Metode evalvacije kakovosti,,., študentska anketa. 21. Nosilec in drugi izvajalci Izr. prof. dr. Svanibor Pettan predmeta 12
13 1. Naslov enote / predmeta / modula ARANŽIRANJE ZA MALE ANSAMBLE (Modul Jazz) 2. Koda enote 1. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 1. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja Letnik Vsi 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje 10. Steber programa Strokovni izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19 - obisk vaj in koncertov malih-combo- zasedb, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur 14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev 15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz: Ted Pease and Ken Pullig: Modern Jazz Voicing Berklee Press 2001, 134 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayb Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje - sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave male-combo-zasedbe, - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil 16.3 Refleksija.- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - partiturna igra - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za za opravljanje študijskih obveznosti pristop k letnemu izpitu 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa Kolokvij po prvem semestru in izpit (50%/50%) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula jazzje sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). Gostujočim študentom se kreditne točke po prvem semestru priznajo na osnovi kolokvija 13
14 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag., Doc. Rok Golob, Red.prof. Jani Golob 14
15 1. Naslov enote / predmeta / modula Aranžiranje za velike ansamble (Modul Jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-30 S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja Letnik Vsi 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje 10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Aranžiranje za male andamble se izvaja kot sestavni del modula Jazz in se zaključi z delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19 - obisk vaj in koncertov velikih zasedb-big bandov 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje aranžiranja za male (combo) zasedbe - obvladovanje aranžersko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost transkripcije jazzovskih partitur 14. Opis vsebine - razvijanje in uporaba različnih tehnik aranžiranja, vključujoč specifične tehnike kot constant coupling, variable coupling, line writing, soli writing, background writing, shout choruses - analiza že izdelanih in izdelava lastnih aranžmajev glede na stilsko opredelitev 15. Temeljna literatura Dick Lowell and Ken Pullig: Arranging for Large Jazz Ensemble; Berklee Press 2003, 204 strani Henry Mancini: Sounds and Scores; Northridge Music Inc 1986, 243 strani Don Sebesky: The Contemporary Arranger; Alfred Publishing Co. 1975, 245 strani Jerry Coker: A Guide to Jazz Composition & Arranging; Advance Music 1998, 76 strani Bill Dobbins: Jazz Arranging and Composing; Advance Music1986, 151 strani Nelson Riddle: Arranged by Nelson Riddle; Nelson Riddle 1985, 197 strani Rayburn Wright: Inside the Score; Kendor Music Inc. 1982, 191 strani Dick Grove: Arranging Concepts Complete; Alfred Publishing 1985, 433 strani Sammy Nestico: The Complete Arranger; Fenwood Music Co. 1993, 340 strani Jack Perricone: Melody in Songwriting; Berklee Press 2000, 180 strani 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in Razumevanje - sposobnost izdelave aranžmaja za različne sestave (male-combo-zasedbe, big band in ritmo-simfonični orkester) - sposobnost natančne analize skladb in aranžmajev različnih jazzovskih stilov 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri komponiranju in/ali aranžiranju skladb v jazzovskem stilu - Sposobnost izdelave aranžmaja glede na zasedbo in stil 16.3 Refleksija.- vrednotenje lastnih dosežkov -vrednotenje kreativne improvizacije v jazzu v kontekstu stilnega razvoja in zavedanje o zgodovinsko pogojenih razlikah v raznih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize in glasbene zgodovine -vrednotenje in umeščanje lastnega aranžerskega stila v današnja stilne opredelitve 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - partiturna igra - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija ter opravljene naloge, ki so pogoj za za opravljanje študijskih obveznosti pristop k letnemu izpitu 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica pisni izpit, kolokviji od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) Končna ocena modula Jazz je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). 15
16 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. 16
17 1. Naslov modularnega predmeta Big band I (MODUL JAZZ) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P-15 S-0 V-45 Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v veliki zasedbi-big bandu 14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja 15. Temeljna literatura Izbran repertoar orkestrov Glenn Miller, Duke Elligton, Count Basie, Stan Kenton in 16. Predvideni študijski dosežki dr Znanje in - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi razumevanje - sposobnost igranja v big bandu, raumevanje in obladovanje specifičnega fraziranja - spoznavanje različnih stilov in obvladovanje skupne igre v orkestru 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu 16.3 Refleksija - vrednotenje lastnih dosežkov - zavedanje in vrednotenje različne improvizacije v različnih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza 17. Metode poučevanja in učenja predavanja, individualne naloge 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega ocenjevalna lestvica modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob 17
18 1. Naslov modularnega predmeta COMBO 1 (modul jazz) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P- S-0 V-30 Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester Oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe 10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet, vpis na podlagi avdicije za instrumente, ki sestavljajo Big band 13. Cilji in predmetno specifične kompetence - obvladovanje harmonsko-stilskih zakonitosti posameznih jazzovskih obdobij in stilov - sposobnost natančnejše analize jazzovskih partitur in jazzovske improvizacije -igranje v mali zasedbi -combo 14. Opis vsebine - študij in obvladovanje standardnega jazz repertoarja 15. Temeljna literatura Izbrana poglavja iz: Fake Book (standardi raznih jazzovskih avtorjev z vpisano osnovno harmonizacijo), 16. Predvideni študijski dosežki različne izdaje 16.1 Znanje in - sposobnost orientacije v jazzovski literaturi - sposobnost igranja jazz standardov v mali zasedi-combo razumevanje 16.2 Uporaba - Uporaba znanja pri lastni improvizaciji v določenem jazzovskem stilu 16.3 Refleksija. - vrednotenje lastnih dosežkov - zavedanje in vrednotenje načina improvizacije v različnih jazzovskih stilih -vrednotenje teoretičnega znanja s področja jazz harmonije in harmonske analize, -vrednotenje uspešnosti pridobljenega znanja pri kreiranju lastnega sila v improvizaciji 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet 17. Metode poučevanja in učenja vaje 18. Pogoji za vključitev v delo Vpis v letnik oziroma za opravljanje študijskih Vpis celotnega modula jazz obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) 20. Metode evalvacije kakovosti,,., Študentska anketa 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Jaka Pucihar, mag. Doc. Rok Golob Red.prof. Jani Golob - glasbeno izražanje v določenem jazz stilu - predstavitev jazz standardov na inštrumentu - oblikovna in harmonska analiza Oceni se uspešnost na vajah in nastopih, ocena predstavlja 25 % ocene celotnega modula jazz. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. 18
19 19
20 1. Naslov enote / predmeta / modula Čembalo 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike ID 60 (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence a) spoznavanje, razvoj in izpopolnjevanje čembalistične tehnike b) spoznavanje zgodovinske izvajalske praske in artikulacijskih zakonitosti glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami c) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajsko-retoričnih sposobnosti d) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami ( renesansa, zgodnji barok, barok, rokoko in sturm&drang ), posebej XVI in XVII stoletja e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko in fakultativno delo 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalistične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z uporabo c) vpogled v zgodovinske izvire in sodobno fakultativno literaturo d) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in splošne kulture XVI in XVII stoletja e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblik za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) privajanje na pravilno samostojno domače delo g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura 1) Plesne oblike in varijacije XVI / XVII stoletja a) Angleški virginalisti: pavane, galiarde, varjacije ( W. Byrd, O. Gibbons, J. Bull, G. Farnaby, T. Morley,etc ) b) Flamsko - Nizozemska šola: Varijacije Sweelinkove šole c) Italijanska šola: varijacije, galliarde, correnti ( A. Da Montana, Piccini, B. Storace, G. Frescobaldi, etc ) 2) STILUS FANTASTICUS - Toccata XVI/XVII stoletja Toccate A. in G. Gabrielija, A. Maioneja, G. Frescobaldija iz zbirke I in II, J. J. Froberger, etc 3) STILUS POLIPHONICUS Fantazije, Ricercari, Capricci in Canzone XVI/XVII stoletja: A. Gabrieli ( Canzone alla francese, Ricercari ), G. Frescobaldi ( Capricci ), J.J. Froberger ( 6 Capriccia i 6 Ricercara zbirke 1658 ), J.P. Sweelinck ( Fantazije, Ricercari, etc. ), Fantazije J.Bull-a i W.Byrd-a. 4) Suite Nemške šole XVII/XVIII stoletja J.J. Froberger ( Zbirke 1649 i 1656 ), J.K.F. Fischer ( Le Parnasse musical 1738 ), D. Buxtehude ( Buch der Suiten ), J.S. Bach ( Angleške svite e-mol, a-mol, F-dur/ Francoske svite d-mol, G-dur ), etc. 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod vadenja Razumevanje poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse 16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola 16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta 20
21 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica vrednotenje interpretacije vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorni igri, igri v in z orkestrom ) vezane le na en poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, predmet analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike Individualno delo s študentom, izvajalska praksa. Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala in mora zadovoljavati splošne kriterije čembalske katedre. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: a) Pavane in Galiarde, Varijacije Angleških virginalistov, Flamansko-Nizozemske šole, Italijanske šole XVI/XVII stoletja b) Polifona skladba XVI/XVII stoletja c) Toccata XVII stoletja d) Svita Nemške šole XVII/XVIII stoletja e) Basso Continuo: 1 počasni in 1 hitri stavek iz Literature ( Npr. Haendlove sonate za flauto in b.c., Corelli sonate za violino in b.c. etc). Ocenjevalna lestvica: 10 (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 (prav dobro: solidni rezultati), 7 (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija,,. - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič načrta 21
22 1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 22 (13+9) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike ID 60 (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike kompetence b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVII in XVIII stoletja d) priprava na nastopanje e) priprava na samostojno izvajalsko delo f) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa ) 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično uporabo in vpogled v zgodovinske vire in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in vpogled v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture XVII in XVIII stoletja d) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov za čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami e) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela f) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura a) Virtuozna oblika varijacij perioda XVII stoletja ( T.Tomkons: Barafostus Dreame; J. Bull: The Kings Hunt, Ut Re Mi Fa Sol La, Walsingham...; W.Byrd: The Bells, Pavana&Galliarda Passamezzo, Wolseys Wilde, Walsinhgam...; J.P. Sweelinck: Ut Re Mi..., Fantasia Chromatica,... b) težje Toccate stila Fantasicus G. Frescobaldi, M. Rossi, J.J. Froberger,... c) Francoski klavsenisti XVII in XVIII stoletja preludiji brez menzure in svite J.H. d Anglebert-a, L. Couperin-a, Ch. de Chambonniéra, F. Couperin-a, J.-Ph. Rameau-a, etc. d) Svite XVIII stoletja Haendel ( Les grandes Suites, Zbirke svit ), J.S. Bach ( Partite, Angleške Svite ) e) Neapelsko-Španska glasba XVIII stoletja Sonate D. Scarlatti-ja i P. A. Soler-a f) POLIFONE KOMPOZICIJE XVIII vijeka Težji Preludiji i Fuge iz WTK I & II, Toccate, Fantazije i Fuge J. S. Bacha g) Sodobna glasba slovensih skladateljev 22
23 16. Predvideni študijski dosežki h) Klavikord a) Uvod u tehniko igranja, b) 18 Probestücke nebst freyen Fantasien C.Ph.E. Bach, 6 Sonat W. Fr. Bach-a i) Orgle a) Srednjeveška literatura ( Codex Faenza, Robertsbridge-fragment,... ) b) Renesansa: Andrija Antico Motovunjanin ( Frottole ), M.A. Cavazzoni ( Recercari, Motetti,...) c) Stylus Phantasticus: Toccate venecijanske šole ( A. Gabrieli, C. Merulo,... ), Toccate južno-italjanske in rimske šole ( Mayone, Trabacci, Frescobaldi,... ) d) Stilus Polyphonicus: Ricercari, Fantasie, Canzone e) Španska glasba XVI stoletja: Tientos, Glosas in Fantasia-e ( T.de Santa Maria, A. de Cabezon, S. de Heredia,... )d) Preludijumi in Fuge J.S. Bach-a in D. Buxtehude-a, Choralvorspiele ( J. S. Bach ) 16.1 Znanje in sposobnost kontrole in primerjava atrikulacijskih zakonov, retorike in stilistike razumevanje procesov in metod samostojnege razumevanje recepcije materije pri vadenju poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu stilna interpretacija z osnovami analize in natančnega poznavanja primerjave zgodovinske izvajalne prakse 16.2 Uporaba uporaba pridobljenih interpretativnih in fakultativnih znanj pri izvajalski praksi samokontrola 16.3 Refleksija vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta vrednotenje interpretacije in vporaba stilističnih zakonitosti vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri zgodovinski izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet glasbeno izražanje in izvajalska praksa na čembalu, klavikordu, orglah in komorni igri praktična primenjava bassa continua pri komorni igri pri oddelkih za godala, petje in pihala poznavanje čembalistične, orgelske, klavikordske in splošne glasbene literature XVI XVIII stoletja poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih) poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja čemabilstične didaktike 17. Metode poučevanja in učenja a) Individualno delo s študentom b) zgodovinska izvajalska praksa, stilistika, ornamentika, agogika c) seminarji, ki jih organizira AG 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Pogoj za vključitev v program je opravljen komisijski ispit glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri čembala za prvo akademsko leto in mora zadovoljavati splošne kriterije Pogoj za opravljanje izpita drugega akademskega leta sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: 1) Težja Toccata ali Varijacije virtuoznega karaktera perioda XVII stoletja 2) Težji Preludijum in Fuga ( WTC )/ Fantazija in Fuga ali Toccata J. S. Bacha 3) Svita s Preludijom non mesuré francuskega klavsenista XVII stoletja i deli svite francoskih klavsenistov XVIII stoletja 4) Svita XVIII stoletja ( Bach, Haendel,... ) 5) min. 4 Sonate različitega karaktera D. Scarlattija ali P.A. Solera 6) Sodobna skladba Sovensekga skladatelja 23
24 7) Klavikord min. Dve skladbe iz Opusa 18 Probestücke... C.Ph. E. Bach-a 8) Basso Continuo Realizacija ene sonate, canzone, pesmi ali opernega odlomka XVII stoletja, ena kompletna sonata ali varijacije XVIII stoletja 9) Orgle a) 2 Toccate + 2 Polifone skladbe italijanske šole XVII stoletja b) 2 Tienta ali Glosas španske šole XVI stoletja c) 2 skladbe iz renesanse ali poznega srednjega veka d) lažja orgelska skladba Bach-a ali Buxterhude-a Ocenjevalna lestvica: 6-10 (Pozitivno) 5 do 1 (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija,,. - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Vladimir Mlinarič, Egon Mihajlovič 1. Naslov enote / predmeta / modula Cembalo 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 24 (12+12) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P V S Ostale oblike 60 ID (30+30) 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Čembalo 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične a) nadaljnje izpopolnjevanje čembalistične tehnike kompetence b) razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti c) spoznavanje značilnosti različnih nacionalnih stilov celotnega odobja glasbe za čembalo in zgodovinskih inštrumentov s tipkami posebno XVIII, XX in XXI stoletja d) izdelovanje skladb poudarek na samostojnosti študenta pri razumevanju in izdelovanju skladb e) priprava na nastopanje f) priprava na samostojno izvajalsko delo g) praktična uporaba bassa continua ( General-Basa ) 14. Opis vsebine a) sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja, razvoj specifične igralske in manualne čembalitične tehnike b) obliki artikulacijske tehnike z praktično vporabo in uvid v zgodovinske izvore in sodobno fakultativno literaturo c) seznanjanje in uvid v oblike, retoriko in filozofijo glasbene in obče kulture od XVI do XVIII, in XX stoletja d) izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. e) vpogled v zakonitosti ornamentacije in tempa glasbe in njenih oblikov vza čembalo in zgodovinske inštrumente s tipkami f) vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela g) izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje 24
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study
Prikaži večPriloga 4
1. splošni podatki o študijskem programu: PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA UMETNOST UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO ime programa: prvostopenjski univerzitetni študijski
Prikaži večPredmetnik 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje Sam. delo študen ta Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj ECTS 1. Os
Predmetnik 1. semester študen ta skupaj ECTS 1. Osnove solfeggia Tomaž Svete 30 30 120 180 6 2. Osnove dirigiranja Tadeja Vulc 30 30 15 105 180 6 3. Elementi glasbenega stavka Tomaž Svete 45 15 120 180
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večMicrosoft Word - Glasbena pedagogika - predstavitveni zbornik 3 september 2008.doc
PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO 1. Podatki o študijskem programu ime programa: Prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži večŠolski center Velenje
Šolski center Velenje, Gimnazija Velenje in Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje INFORMACIJE ZA VPIS V PROGRAM UMETNIŠKE GIMNAZIJE za šolsko leto 2017/2018 1 Na Gimnaziji Velenje izvajamo program
Prikaži večUniverza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo Predstavitveni zbornik prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Muzikologija Ljubljana 2016 2 1. Podatki o študijskem programu
Prikaži večLetni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na
Letni izpiti iz NAUKA O GLASBI in SOLFEGGIA na Glasbeni šoli KGBL Letni izpit je sestavljen iz pisnega dela (45 min) in ustnega dela (15 min). 1. razred NAUKA O GLASBI - dvočetrtinski, tričetrtinski taktovski
Prikaži večPRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM
PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO 1. Podatki o študijskem programu ime programa: Prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza glasbenih umetnin M1 Course title: Analysis of musical works M1 Študijski program in stopnja St
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Analiza glasbenih umetnin M1 Course title: Analysis of musical works M1 Študijski program in stopnja Study programme and level Glasbena umetnost, 2. stopnja
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večFakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o
Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja
Univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večVloga za oblikovanje mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda ob upoštevanju določil 3
Univerzitetni študijski program Biokemija Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program BIOKEMIJA traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Strokovni
Prikaži večNa podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži več03C
Državni izpitni center *M14158112* GLASBA Izpitna pola A SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 15. maj 2014 SPLOŠNA MATURA RIC 2014 2 M141-581-1-2 Navodila za izpolnjevanje ocenjevalnega
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večUmetniška gimnazija glasbena smer Modul B: petje inštrument Posodobljeni učni načrt KLAVIR OBVEZNI PREDMET 420 ur
Umetniška gimnazija glasbena smer Modul B: petje inštrument Posodobljeni učni načrt KLAVIR OBVEZNI PREDMET 420 ur Posodobljeni učni načrt KLAVIR Obvezni predmet (420 ur) Posodobljeni učni načrt so pripravili:
Prikaži večPredlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani
Predstavitveni zbornik študijskega programa za štud. leto 2019/20 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK
Prikaži večPRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA
DRUGA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA PISNI TEST 1. kategorija ime in priimek tekmovalca/tekmovalke Ljubljana, 10. marec 2013 SPLOŠNI PODATKI SPOL M Ž STAROST ŠOLA SEM ČLAN ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA DA NE
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večUmetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK OBVEZNI PREDMET 105 ur
Umetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK OBVEZNI PREDMET 105 ur Posodobljeni učni načrt GLASBENI STAVEK Obvezni predmet (105 ur) Posodobljeni
Prikaži večMicrosoft Word - NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI.docx
NAJBOLJ POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI 1. KAJ SO IZREDNI ROKI? KOLIKO JIH JE? KOMU PRIPADAJO? POSTOPEK. Pravilnik o študiju 202. člen Izredni izpitni roki so izpitni roki zunaj izpitnih obdobij in v času
Prikaži večURNIK PREDAVANJ IN VAJ ŠTUDIJSKEM LETU 2013/2014
KOZMETIKA - 1. LETNIK (K1) URNIK PREDAVANJ, VAJ IN DRUGIH AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 POSLOVNA KOMUNIKACIJA IN VODENJE (PKV) Ustni izpit: 05. 01. 2017 (ČET) ob 15:30 11.10.2016 (TOR-5)
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži več3
3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza
Prikaži večMicrosoft Word - N Moderirana navodila.docx
Državni izpitni center *N12157132* REDNI ROK 3. obdobje GLASBENA VZGOJA Četrtek, 10. maj 2012 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RIC 2012 2 N121-571-3-2 Navodila
Prikaži večŠ olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da
Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večMEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH
www.konservatorium.steiermark.at www.belabartok.at 6. MEDNARODNO KL AVIRSKO TEKMOVANJE BÉLA BARTÓK 11. 17. NOVEMBRA 2019 GRADEC, AVSTRIJA V PROSTORIH KONSERVATORIJA JOHANNA JOSEPHA FUXA DEŽELE ŠTAJERSKE
Prikaži večRAZPIS-PODIPL_07-08_za-www
UNIVERZA NA PRIMORSKEM TITOV TRG 4, 6000 KOPER Na podlagi 40. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06), sklepov Senata Univerze na Primorskem in soglasja Vlade Republike Slovenije objavlja
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo
Prikaži večUmetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur
Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE Obvezni predmet (210 ur) Posodobljeni
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večUmetniška gimnazija – glasbena smer
Umetniška gimnazija glasbena smer Modul C: jazz zabavna glasba Učni načrt JAZZ POZAVNA OBVEZNI PREDMET 420 ur Učni načrt JAZZ POZAVNA Obvezni predmet (420 ur) Učni načrt je pripravil: Vid Ţgajner, bakk.
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večVisokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije,
------------------------- Visokošolski zavod Priloga št. 1 PRILOGA K DIPLOMI Priloga k diplomi se izdaja ob upoštevanju priporočil Evropske komisije, Sveta Evrope in Unesca/Cepesa. Izdaja se zaradi boljše
Prikaži več»Največ dajemo mladini tedaj, ko jo učimo, da aktivno posega v svet glasbe: učimo jo igrati, peti in plesati!«uroš Krek, skladatelj
»Največ dajemo mladini tedaj, ko jo učimo, da aktivno posega v svet glasbe: učimo jo igrati, peti in plesati!«uroš Krek, skladatelj Breda Oblak GLASBENA SLIKANICA Priročnik za učitelje Breda Oblak Glasbena
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večDiapozitiv 1
Glasbena pismenost in vloga knjižnice izzivi za prihodnost Joško Senčar Storitve za ciljne skupine prebivalcev Glasba in njen pomen Glasba in zvok Vpliv glasbe na ljudi odziv celotnega organizma različno
Prikaži večDiapozitiv 1
ERASMUS+ MOBILNOSTI Štud. leto 2018/2019 http://www.erasmusplus.si/ Erasmus koda: SI LJUBLJA01 26 DRŽAV EU + LIBANON http://www.ectsma.eu/ectsma.html MEDICINSKA FAKULTETA je od leta 2008 polnopravna članica
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večDiapozitiv 1
PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večRAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57
RAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57553718 Matična št.: 5052513000 Registrski organ: Okrožno
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večŠolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PRED
Šolski center Velenje - Gimnazija Velenje - Umetniška gimnazija 3320 Velenje IZBOR UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV, KI JIH ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 PREDLAGA STROKOVNI AKTIV 1. LETNIK B. Krakar Vogel et al.:
Prikaži večOsnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV m
Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja pedagoški Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV magistrski druga stopnja Magistrsko izobraževanje (druga
Prikaži večMicrosoft Word CENIK STORITEV VSZ V STUDIJSKEM LETU 2007.doc
19 CENIK STORITEV VŠZ V ŠTUDIJSKEM LETU 2007/2008 CENIK UL VŠZ za študijsko leto 2007/2008 1 Sprejeto na 12.seji UO UL, 14.06.2007 Zap.št. ELEMENT v 1. VPISNINA V PRVI LETNIK 24,66 2. VPISNINA V VIŠJI
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večPREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI
Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - navodila_k_ceniku_2005_06_cistopis-1.doc
NAVODILA K CENIKU ZA ŠTUDIJSKO LETO 2005/2006 UL FAKULTETE ZA POMORSTVO IN PROMET Šolnine in prispevke za študijsko leto 2005/2006 je določil Upravni odbor Fakultete za pomorstvo in promet na svoji 22.
Prikaži večPriloga 4b:
Predstavitveni zbornik MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GEOLOGIJA, 2. STOPNJA NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI Študijsko leto 2019-2020 1. Splošni podatki o študijskem programu Naravoslovnotehniška
Prikaži večSREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec:
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec: Datum: Podpis: Šola: Datum: Podpis in žig: Pristojna
Prikaži večFILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA ROMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ: ŠPANSKA KNJIŽEVNOST junij 2006 Spoštovane študentke in študenti! Študij španske književnosti je eden izmed podiplomskih študijev na Filozofski
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži večDatum: (Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru obsega: Pravilnik o preverjanju in
Datum: 5.8.2015 (Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru obsega: Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009
Prikaži večSlovenska glasba v 20. Stoletju
Slovenska glasba v 20. Stoletju UVOD Naši glasbeni ustvarjalci so v 20. Stoletju ujeli korak s sodobnimi tokovi v svetovni glasbi. Vemo namreč, da so pred tem slovenski klasicistični in romantični skladatelji
Prikaži večVRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: Fax:
VRTEC POBREŽJE MARIBOR Cesta XIV. div. 14 a, Maribor, Tel: 330-48-53 Fax: 330-48-52 mail:info.vrtec.pobrezje@siol.net,vrtec.pobrezje@siol.net http://www.vrtecpobrezje.si 1. FIT VADBENA URA CILJI 1. Otrokom
Prikaži več[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike
[ Univerza v Ljubljani ] [ english ] Imenik sodelavcev Študij fizike Študij matematike Doktorski študij matematike in fizike Raziskave O fakulteti Študenti fizike Študenti matematike Sodelavci Domov >
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večKRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI Programi: SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki) UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer) Aktiv učiteljev angleščine Gimnazije Nova Gorica (sprejeto
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večPODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa Upravljanje javnega sektorja Vrsta Stopnja K
PODATKI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA UPRAVLJANJE JAVNEGA SEKTORJA Osnovni podatki Ime programa Lastnosti programa Upravljanje javnega sektorja Vrsta Stopnja KLASIUS-SRV univerzitetni prva stopnja Visokošolsko
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, m
Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede POROČILO O SPREMLJANJU IN ZAGOTAVLJANJU KAKOVOSTI FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE ZA LETO 2008 Ljubljana, marec 2008 POROČILO O KAKOVOSTI za leto 2008 1. Delovanje
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 9. 10. 2017 sprejel na seji 12. 11. 2018 pa
Prikaži več