Untitled-53
|
|
- Leopold Demšar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 GEOLOGIJA 45/2, , Ljubljana 2002 doi: /geologija Vloga nezasi~ene cone v procesu napajanja kra{kega vodonosnika The role of the epikarst zone in karst aquifer recharge processes Branka TR^EK 1 & Noel C. KROTHE 2 1 Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenia 2 Indiana University, Department of Geological Sciences, 1001 East Tenth Street, IN Bloomington, USA Klju~ne besede: kra{ki vodonosnik, naravna sledila, nevihtni hidrogrami, epikra{ka cona, hidravli~no obna{anje Key words: karst aquifer, natural tracers, storm hydrographs, epikarst zone, hydraulic behaviour Kratka vsebina Predmet raziskave je {tudij nevihtnih hidrogramov dveh kra{kih izvirov, Orangeville Rise-a (USA, Indiana) in Hublja (SW Slovenia). Uporabili smo tri in {tiri komponentni tehniki razdelitve hidrogramov, ki sta temeljili na naravnih sledilih. Na obeh raziskovalnih obmo~jih so rezultati podobni in v skladu z aktualno raziskovalno hipotezo, ki predpostavlja, da pomemben del napajanja kra{kega vodonosnika izvira hitro in v koncentrirani obliki iz epikra{ke cone. Sinteza podatkov ka e, da lahko kra{ki izvir vsebuje med padavinskim dogodkom tudi do 50 % vode epikra{ke cone, ~esar ne smemo zanemariti pri za{~iti kra{kih podzemnih vodnih virov. Abstract The study of Orangeville Rise (USA, Indiana) and Hubelj (SW Slovenia) karst springs storm hydrographs was the principal theme of our research. We used three and four component hydrograph separation techniques that were based on natural tracers. The results are similar in both study areas. They are in agreement with actual research hypothesis where it is supposed that an important part of the karst aquifer s recharge arrives, rapidly and in concentrated form, from the epikrarst zone. The synthesis of data demonstrates that epikarst water could occupy up to 50 % of the karst spring discharge during the precipitation event that should not be neglected in karst aquifer s protection strategies. UVOD Kra{ki vodonosniki so pomemben vir kakovostne podzemne vode tako v Indiani kot v Sloveniji. Da bi zagotovili trajnostno gospodarjenje s kra{kimi vodnimi viri, je treba prou~iti dejavnike, ki nadzirajo obna{anje vodonosnika. Od tu izhaja raziskovalna problematika, ki se nana{a na {tudij toka in prenosa snovi (polutantov) v kra{kem vodonosniku. Prou~evali smo obna{anje mo~no zakraselih kra{kih vodonosnikov v zaledju izvirov Hubelj (JZ Slovenija) in Orangeville Rise (J
2 580 Branka Tr~ek & Noel Krothe Indiana, ZDA). V preteklosti sta bili obmo~ji predmet ob{irnih geolo{kih, hidrogeolo{kih, hidrolo{kih in geokemijskih raziskav, ki so dale pomebne podatke, opozorile pa so tudi na ve~ odprtih vpra{anj, predvsem tista, ki se nana{ajo na hidrodinamiko (Basset, 1976; ^en~ur Curk, 2002; Duwelius in sod., 1995; Habe, 1963; Habi~, 1968; Habi~, 1987; Iqbal in Krothe, 1995; J a - ne in sod., 1997; Kranjc, 1997; Krothe in Libra, 1983; Krothe, 1998; Lakey in Krothe, 1996; L e e in Krothe, 2001; Pezdi~ in sod., ; Placer in ^ar, 1974; Stichler in sod., 1997; S u n - dermann, 1968; Tr~ek in sod ; Urbanc, 1993; Wells in Krothe, 1989). Prou~evanje odziva izvirov in kra{kih vodonosnikov na poletne nevihte je glavna tema {tudije. Uporabili smo posredno raziskovalno metodo razdelitev nevihtnih hidrogramov, ki je temeljila na naravnih sledilih v vzor~evanih vodah. Ker so predhodne raziskave pokazale, da je dvo-komponentna tehnika razdelitve hidrogramov neu~inkovita za kra{ke izvire (Tr~ek in sod., 2001, L a - key in Krothe, 1996; Tr~ek in sod., 2002), je uporabljena v {tudiji tri in {tiri komponentna tehnika. Hidrogrami izvirov so razdeljeni na komponente 1) nove vode, 2) vode zgornje nezasi~ene cone ter 3) vode baznega toka. Uporabljena metoda je u~inkovita tehnika za prou~evanje hidravli~nih lastnosti kra- {kih vodonosnikov. Dala je zna~ilne rezultate, ki omogo~ajo vpogled v procese napajanja, uskladi{~enja in praznenja kra{kega vodonosnika. RAZISKOVALNO OBMO^JE Kra{ka izvira a) Orangeville Rise, na jugu osrednje Indiane in b) Hubelj, v jugo-zahodni Sloveniji, predstavljata glavna iztoka iz dveh mo~no zakraselih kra{kih vodonosnikov (sl.1.). Pretok Orangeville Rise-a niha med 0.06 do 5.1 m 3 /s. Izvir napaja obmo~je, ki obsega 125 km 2, na njem pa pade letno povpre~no 1140 mm padavin. Vodonosnik gradita dve enoti, Mitchell Plain in Crawford Upplad (sl. 1.). Mitchell Plain v glavnem sestavlja apnenec srednje Mississipijske starosti, medtem ko se izmenjujejo v Crawford Upplandu pe{~enjak, skrilavci in apnenec, ki pripadajo skupinama West Baden in Stephensport (Krothe, 1998). Pretok Hublja niha od 0.2 do 59 m 3 /s, medtem ko je njegov srednji pretok 3 m 3 /s.v zaledju izvira je visoka kra{ka planota Trnovski gozd, katere povpre~na nadmorska vi{ina je 900 m. Na tem obmo~ju pade povpre~no 2450 mm padavin na leto. Napajalno obmo~je izvira, ki ga gradi v glavnem jurski apnenenc (sl.1.), obsega km 2 (Tri{i~, 1997). Sl. 1. Lega raziskovalnega obmo~ja a) v Sloveniji in b) v Indiani (ZDA) Fig. 1. Location of the study area a) in Slovenia and b) in Indiana (USA)
3 Vloga nezasi~ene cone v procesu napajanja kra{kega vodonosnika 581 METODE IN TEHNIKE Odziv obravnavanih kra{kih vodonosnikov na poletne nevihte je bil prou~en s pomo~jo tri in {tiri komponentne tehnike razdelitve hidrogramov Hublja in Orangeville Rise-a (Kendall in McDonell, 1998; Lee in Krothe, 2001; L e e in Krothe, 2002; Talarovich in Krothe, 1998; T r - ~ek, 2001; Tr~ek in sod. 2002). Hidrograma izvirov sta bila razdeljena na naslednje komponente: a) novo vodo (padavine obravnavanih neviht), b) vodo zgornje nezasi~ene cone, ki se je s {tiri-komponentno tehniko nadalje razdelila na b1) talno vodo in b2) vodo epikra{ke cone, c) vodo baznega toka (vklju~uje vodo uskaldi{~eno v zasi~eni in spodnji nezasi~eni coni). Razdelitev hidrograma na n komponent zahteva uporabo (n-1) sledil. V {tudiji so uporabljeni podatke o izotopski sestavi kisika (d 18 O), vodika (d 2 H), ogljika (d 13 C) in vepla (d 34 S) ter koncentracijah raztopljenega organskega in anorganskega ogljika (DOC in DIC) v vzorcih 1) padavin in 2) vode kra{kega sistema, ki se je vzor~evala a) v zgornji nezasi~eni coni oziroma v tleh in epikra{ki coni ter b) na izviru. ^asovnemu nihanju sestave naravnih sledil v padavinah je zado{~eno z uporabo metode nara{~ajo~ega tehtanega povpre~ja (McDonell in sod., 1990). Vzor~evanje je vklju~evalo dva dela: 1) dolgotrajno vzor~evanje v mese~nih oziroma tedenskih presledkih, za ugotavljanje osnovnih lastnosti vzor~evanih vod in 2) kratkotrajno podrobno vzor~evanje med padavinskim dogodkom, za prou~evanje hidravli~nih procesov v kra{kem vodonosniku. 2 (Lee in Krothe, 2001), ka e, da je v ~asu koncentracije hidrograma prevladovala v glavnem komponenta baznega toka. Maksimalna dele a nove vode in vode zgornje nezasi~ene cone sta se pojavila v izviru v ~asu recesije hidrograma. V opazovanem obdobju je izvir vseboval povpre~no 34 % vode baznega toka, 55.4 % vode zgornje nezasi- ~ene cone (oziroma 52.3 % vode epikra{ke cone in 3.1 % talne vode) ter 10.6 % nove vode. Tri-komponentna razdelitev hidrograma Hublja na sliki 3 predstavlja odziv izvira na dva nevihtna cikla, in V prvem nevihtnem ciklu je padlo 63 mm padavin, v drugem pa 13 mm. Pomemben je Sl. 2. Štiri-komponentna razdelitev hidrograma izvira Orangeville Rise na osnovi naravnih sledil d 2 H, d 13 C, d 34 S in DIC (po Lee in Krothe, 2001) Fig. 2. Four-component hydrograph separation of the Orangeville Rise spring using d 2 H, d 13 C, d 34 S and DIC as tracers (after L e e and K r othe, 2001) REZULTATI Reakcija izvira Orangeville Rise na nevihtno obdobje je bila podrobno opazovana 104 ure po nevihti, ki se je za~ela Takrat je v 40 minutah padlo 53 mm de ja, ki je povzro~il, da je narasel pretok izvira v 11 urah iz 0.3 m 3 /s (bazni tok) na 3.4 m 3 /s (sl. 2.). Štiri-komponentna razdelitev nevihtnega hidrograma, ki je predstavljena na sliki Sl. 3. Tri-komponentna razdelitev hidrograma izvira Hubelj na osnovi naravnih sledil d 2 O in DOC Fig. 3. Three-component hydrograph separation of the Hubelj spring using d 2 O and DOC as tracers
4 582 Branka Tr~ek & Noel Krothe predvsem prvi cikel, ki je povzro~il, da je pretok izvira narasel iz 0.6 na 24 m 3 /s. Maksimalen pretok je bil izmerjen 7 ur po za- ~etku nevihte. Do takrat je tekla v izvir le stara voda, zatem pa tudi nova voda in voda zgornje nezasi~ene cone. V opazovanem obdobju so bili povpre~ni dele i komponent nove vode, vode zgornje nezasi~ene cone in baznega toka 15 %, 33 % in 52 %. Sinteza hidrogramov obeh izvirov ka e, da je napajala izvira v ~asu koncentracije hidrograma voda uskladi{~ena v kra{kih kanalih zasi~ene in spodnje nezasi~ene cone. V kon~ni fazi koncentracije in v za~etni fazi recesije hidrograma pa je napajal izvira preko omre ja kra{kih kanalov tudi hiter koncentriran tok, ki je vseboval komponenti nove vode in voda zgornje nezasi~ene cone. Ta tok smo poimenovali epitok. Zadnja faza recesije hidrograma je vezana na razpr{eno napajanje; izvira je napajala voda, ki je bila uskladi{~ena v slabo prepustnih blokih kamnin nezasi~ene in zasi~ene cone vodonosnika. RAZPRAVA IN SKLEPI Rezultati bilateralne {tudije opozarjajo na 1) batni efekt (nova voda je izpodrinila predhodno uskladi{~eno vodo iz vodonosnika) in 2) dvojnost procesov napajanja in praznenja vodonosnikov, ki jo odsevata a) hiter koncentriran tok po omre ju kra{kih kanalov v ~asu koncentracije hidrograma in v za~etni fazi recesije hidrograma ter b) relativno po- ~asen razpr{en bazni tok v zadnji fazi recesije hidrograma. Podatki so zdru eni v konceptualnem modelu kra{kega vodonosnika, ki ga predstavlja slika 4. Rezultati so v skladu z aktualno raziskovalno hipotezo, ki predpostavlja, da pomemben delje napajanja kra{kega vodonosnika izvira hitro in v koncentrirani obliki iz epikra{ke cone (Mangin, 1975; Williams, 1983). Ta fenomen ima lahko pomembne posledice na tok in prenos snovi v kra{kem vodonosniku, kar moramo upo{tevati pri na- ~rtovanju strategije monitoringa. The role of the epikarst zone in karst aquifer recharge processes SUMMARY In Slovenia and Indiana we have been working in same research problems referring to flow and solute (pollutant) transport mechanisms in a karst aquifer. The hydraulic behaviour of two highly karstified aquifers (Fig. 1.), a) in the catchment area of Hubelj spring in SW Slovenia and b) Oran- Sl. 4. Konceptualni model kra{kega vodonosnika s conami, v katerih je uskladi{~ena podzemna voda (prirejeno po Lakey in Krothe, 1996) Fig. 4. Conceptual model of a karst aquifer with storage zones of groudwater (modified after L a k e y and Krothe, 1996)
5 Vloga nezasi~ene cone v procesu napajanja kra{kega vodonosnika 583 geville Rise spring in south central Indiana (USA) was studied. The discharge of Orangeville Rise ranges from 0.06 to 5.1 m 3 /s. Its catchment area, with the average annual precipitation of 1140 mm, has an areal extend of 125 km 2. The catchment area of Hubelj spring occupies km 2. The average annual precipitation is 2450 mm in this region, while the Hubelj s discharge varies from 0.2 to 59 m 3 /s. Its mean discharge is 3 m 3 /s. The principal theme of the bilateral research was the analyses of Hubelj s and Orangeville Rise s storm hydrographs. Three and four component hydrograph separation techniques (Kendall in McDonell, 1998; Lee in Krothe, 2001; Lee in Krothe, 2002; Talarovich in Krothe, 1998; Tr~ek, 2001; Tr~ek in sod. 2002) were applied. They based on natural tracers in sampled 1) precipitation and 2) karst system s water (soil, epikarst and base flow water). The variations of oxygen (d 18 O), hydrogen (d 2 H), carbon (d 13 C) and sulfur (d 34 S) isotope composition and concentration of dissolved organic and anorganic carbon (DOC in DIC) enabled the separation of hydrographs into following components: a) new water (precipitation of the storm event), b) upper unsaturated zone water that was further divided into b1) soil water and b2) epikarst water with the four-component technique, c) base flow water (water that is stored in saturated and lower unsaturated zone). Figure 2 illustrates the four-component separation of the Orangeville Rise s hydrograph over the period of 104 hours after the storm event on 4 th of October 1990 when 53 mm of precipitation fell in 40 minutes. The proportions of new water, upper unsaturated water and base flow water were calculated as 10.6 %, 55.4 % and 34 %, respectively. The three-component separation of the Hubelj s storm hydrograph over the period of 90 hours is presented in Figure 3. The event consisted of two storm cycles on 11 th and 12 th of July 2000 with a total precipitation amount of 76 mm. The most important cycle was the first one when 63 mm of precipitation fell in few hours. Over the observed period the average contributions of new water, upper unsaturated water and base flow water were 15 %, 33 % and 52 %, respectively. However, the first two components were combined into one component (48 %) that represents the fast flow through the conduit network that arrives from the epikarst zone. The results pointed out 1) the piston effect (new water displaced pre-stored water in the karst aquifer) and 2) duality of karst aquifer s recharge and discharge processes that is reflected by a) the fast concentrated flow during the hydrograph concentration and initial recession and b) the relatively slow diffuse flow during hydrograph recession. The results are synthesized in a conceptual model of the karst aquifer in Figure 4. They are in agreement with actual research hypothesis supposing that an important part of the karst aquifer s recharge arrives, rapidly and in concentrated form, from the epikrarst zone. The data demonstrate that epikarst water could occupy up to 50 % of the karst spring discharge during the precipitation event that should not be neglected in karst aquifer s protection strategies. LITERATURA Basset, J.L. 1976: Hydrogeology and geochemistry of the upper Losr river drainage basin, indiana.- Nat. Speil. Soc. Bull., 38, ^en~ur Curk, B. 2002: Tok in prenos snovi v kamnini s kra{ko in razpoklinsko poroznostjo. Doktorska disertacija.- Univerza v Ljubljani, 253 str., Ljubljana. Duwelius, J.A., Bassett, J.L. & Keith, J.H. 1995: Application of fluorescent dye tracing techniques for delineating sinkhole drainage routes, Highway 37 improvement project Lawrence County, indiana. In: Beck, B.F. (Ed.), Karst GeoHazards, Habe, F. 1963: Hidrolo{ki problemi severnega roba Piv{ke kotline. V zborniku predavanj tretjega jugoslovanskega speleolo{kega kongresa, 77-84, Sarajevo. Habi~, P. 1968: Kra{ki svet med Idrijco in Vipavo. Prispevek k poznavanju kra{kega reliefa. SAZU, 243 str., Ljubljana. Habi~, P. 1987: Sledilni poskusi na razvodju med Ljubljanico, Idrijco in Vipavo. Acta Carsologica, 16, , Ljubljana. Iqbal, M.Z. & Krothe, N.C. 1995: Infiltration mechanisms related to agricultural waste transport through the soil mantle to karst aquifers of southern Indiana, USA. J. Hydrol., 164, Jane, J., ^ar, J., Habi~, P. & Podobnik, R. 1997: Vodno bogastvo Visokega krasa. Ranljivost kra{ke podzemne vode Banj{ic, Trnovskega
6 584 Branka Tr~ek & Noel Krothe gozda, Nanosa in Hru{ice. Geologija d.o.o, 167 str., Idrija. Kendall, C. & McDonell, J.J. 1998: Isotope tracers in catchment hydrology. Elsevier:, 722 str., Amsterdam. Kranjc, A. 1997: 7 th International Symposium on Water Tracing. Field guide of karst in Slovenia. Acta Carsologica, 26/1, 1-98, Ljubljana. Krothe, N.C. & Libra, R.D. 1983: Sulfur isotopes and hydrochemical variations of spring waters of southern Indiana, USA. J. Hydrol., 81, Krothe, N.C. 1998: Comparison of oxygen and hydrogen isotope hydrograph separations from two perennial karst springs, Mitchell Plain-Crawford Upland, Indiana, USA. In: Proc. 9 th Internat. Symp. Water Rock Interactions. Balkema, , Rotterdam. Lakey, B. L. & Krothe, N.C. 1996: Stable isotope variations of storm discharge from a perennial karst spring, Indiana. Water Resouur. Res., 32, Lee, E.S. & Krothe, N.C. 2001: A four-component mixing model for water in a karst terrain in south-central Indiana, USA. Using solute concentration and stable isotopes as tracers. Chem. Geol. 179, Mangin, A. 1975: Contribution à l étude hydrodinamique des aquiferes karstiques. DES thesis. Ann. Speleol., 29/3, , Paris. McDonnell, J.J., Bonell, M., Stewart, M.K. & Pearce, A.J. 1990: Deuterium variations in storm rainfall: Implications for stream hydrograph separation. Water Resources Research, 26/3, Pezdi~, J., Dolenec, T., Kramer, V. & Weiss, S. 1983: Temeljne hidrogeolo{ke raziskave: Poro~ilo o delu za leto 1983 v raziskovalnem projektu Študij izotopske sestave kra{kih vod. In{titut Jo ef Stefan, 49 str., Ljubljana. Pezdi~, J., Dolenec, T., Kramer, V. & Urbanc, J. 1984a: Temeljne hidrogeolo{ke raziskave: Poro~ilo o delu za leto 1984 v raziskovalnem projektu Študij izotopske sestave kra{kih vod. In{titut Jo ef Stefan, 50 str., Ljubljana. Pezdi~, J., Leskov{ek-Šefman, H., D o - lenec, T. & Urbanc, J. 1984b: Isotopic study of karst water: Final report on research contract No. 2845/RB. In{titut Jo ef Stefan, 47 str., Ljubljana. Pezdi~, J., Dolenec, T., Kramer, V. & Urbanc, J. 1985: Temeljne hidrogeolo{ke raziskave: Poro~ilo programskega sklopa za raziskovalni projekt Študij izotopske sestave kra{kih vod. In{titut Jo ef Stefan, 41 str., Ljubljana. Pezdi~, J., Lojen, S., Barbina, V., Quarin, L. & Urbanc, J. 1996: Isotopic research on groundwater in the basin of Natisone river (NE Italy). In: Proceedings of the symposium on isotopes in water resources management. IAEA, ,Vienna. Placer, L, & ^ar, J. 1974: Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, Kri ne gore in ^rnovr{ke planote. Acta Carsologica, 6, 79-93, Ljubljana. Stichler, W., Trimborn, P., Maloszews k i, P., Rank, D., Papesch, W. & Reichert, B. 1997: Environmental isotope investigations. In: Karst hydrogeologica linvestigations in south-western Slovenia. Acta carsologica, 26/1, , Ljubljana. Sundermann, J.A. 1968: Geology and mineral resources of Washington Country, Indiana. Indiana Geol. Surv. Bull. 39. Tr~ek, B. & Urbanc, J. 1998: An example of application of carbon isotope composition as natural tracer in karst aquifer investigations. In: IV Isotope Workshop of the European Society for Isotope Research, Portoro, July 1-4. Rudarskometalur{ki zbornik, 45/1-2, , Ljubljana. Tr~ek, B., Veseli~, M. & Urbanc, J. 1999: The suitability of carbon isotope composition as natural tracer in karst aquifer investigations. In: Papers Presented at International Workshop on Groundwater Pollution in Karst: Preserving Water Quality in Karst Systems. Acta Carsologica, , Ljubljana. Tr~ek, B., Car, M. & Veseli~, M. 2000: The use of isotopic, hydrogeochemical and groundpenetrating radar investigations in the study of the unsaturated zone of the karst aquifer. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 47/3-4, , Ljubljana. Tr~ek, B., Pezdi~, J., Veseli~, M. & Stichler, W. 2001: Changes in d18o composition of the Hubelj spring under different hydrogeological conditions. In: Proceedings of the Conference on New Approaches Characterizing Groundwater Flow. Balkema Publishers, , Lisse. Tr~ek, B. 2001: Spremljanje prenosa snovi v nezasi~eni coni kra{kega vodonosnika z naravnimi sledili. Doktorska disretacija. Univerza v Ljubljani, 125 str., Ljubljana. Tr~ek, B., Krothe, N.C., Veseli~, M. & Pezdi~, J. 2002: Comparison of d 18 O variation of storm discharge from Slovene and American karst springs. Rudarsko-metalur{ki zbornik, 49/1, , Ljubljana. Tri{i~, N. 1997: Hydrology. In: Karst hydrogeological investigations in south-western Slovenia. Acta Carsologica, 26/1, 19-30, Ljubljana. Williams, P.W. 1983: The role of the subcutaneous zone in karst hydrology. Journal of Hydrology, 61,
_urbanc jamnik.indd
GEOLOGIJA 50/2, 467 475, Ljubljana 2007 doi:10.5474/geologija.2007.032 Porazdelitev in izvor nitratov v podzemni vodi Ljubljanskega polja Distribution and origin of nitrates in the groundwater of Ljubljansko
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi
ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večuntitled
GEOLOGIJA 48/2, 281 294, Ljubljana 2005 doi:10.5474/geologija.2005.023 Ocena mo nosti zajema podzemne vode z uporabo MIKE SHE programskega orodja za hidrogeolo{ko modeliranje primer Selni{ka Dobrava Evaluation
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Predstavitev IJS kon\350na.ppt)
Institut 'Jožef Stefan' Urban Šegedin Fotokatalizatorji s superiornimi lastnostmi Sinteza stabilnega tetragonalnega cirkonijevega oksida v obliki tankih plasti. Povečana učinkovitost razgradnje nevarnih
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večstevilka 3_09.pmd
KOVNIH SIMPOZIJEV V OBDOBJU APRIL JUNIJ 2009 Anka Lisec V SLOVENIJI 2. 3. april 2009 Posvet o izobraževanju na področjih zemljiškega menedžmenta in ekonomike prostora (2. 4.) in okrogla miza»izobraževalni
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-FI-06-A-2010.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Finsko v letih 2011-2012 (Uradni list RS, št. 49/2010) Splošne opombe: Obrazec izpolnjujte
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK : :536.2 UDC
Strojni{ki vestnik 48(2002)10,541-556 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10,541-556 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 556.33:662.995:536.2 UDC 556.33:662.995:536.2 Strokovni Stritih ~lanek U. -
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večGEOLOGIJA 2312, (1980), Ljubljana UDK (083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed d
GEOLOGIJA 2312, 323 328 (1980), Ljubljana UDK 551.24(083.58)=863 Nova grafična izvedba števne mreže A new graphical technique to record the observed data in geology Ladislav Placer Geološki zavod, 61000
Prikaži več(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)
Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile
Prikaži večOznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 201
Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 2015-2016 (Uradni list RS, št. 92/2014, z dne 19.12.2014)
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večgeologija 52_2.indd
GEOLOGIJA 52/2, 233-240, Ljubljana 2009 doi:10.5474/geologija.2009.023 Modeliranje heterogenosti vodonosnika Ljubljanskega polja z uporabo Markovih verig in geostatistike Modelling heterogeneity of Ljubljana
Prikaži več30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k
30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo
Prikaži večDiapozitiv 1
Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj
Prikaži večMODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr
MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)
Prikaži večOznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 201
Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike v letih 2014-2015 (Uradni list RS, št. 107/2013, z dne 20.12.2013)
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večPRESTOR-1_Analiza obremenitev
Analiza obremenitev in vplivov iz točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja mag. Joerg Prestor, univ.dipl.inž.geol. GeoZS, Oddelek za hidrogeologijo Ljubljana, 6. oktober 2009 Kdo je najbolj odgovoren
Prikaži večMicrosoft Word - MD_1_IJS_Mrovlje.doc
Aplikacija za merjenje razdalj s pomojo stereoskopskih posnetkov Jernej Mrovlje 1, amir Vrani 1 Institut»Jožef Stefan«1 Jamova cesta 39, 1 Ljubljana, Slovenija jernej.mrovlje@ijs.si, damir.vrancic@ijs.si
Prikaži večMicrosoft Word - meritve-portal1.doc
MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večuntitled
Geografski vestnik 8-2, 28, 11729 Metode METODE METODE DOLO^ANJA EROZIVNOSTI DE@JA AVTORJA Da{a Gor{ak IBE, d. d., Hajdrihova 4, SI 1 Ljubljana, Slovenija dasa.gorsak@ibe.si dr. Matja` Miko{ Oddelek za
Prikaži več60-77.qxd
Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo
Prikaži večUntitled
GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE oktober 2017 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Prostorsko načrtovanje obalnega prostora Primer Strunjan Slavko Mezek Koper 25.11.2015 Projekt SHAPE Shaping an Holistic Approach to Protect the Adriatic Environment between coast and sea Program IPA Adriatic,
Prikaži večMicrosoft Word - Dokument1
Plesna zveza Slovenije (DanceSport Federation of Slovenia) Članica mednarodnih zvez WDSF, WRRC in IDO Celovška c. 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.++386 1 230 14 17, Fax: ++ 386 1 430 22 84 vsem klubom
Prikaži več3 SZGG_2014_Sebela po popravkih
Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Predstavitev SC5_ Luka Živić.ppt
Obzorje 2020 5. družbeni izziv Podnebni ukrepi, okolje, učinkovitost virov in surovine Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Luka Živić luka.zivic@gov.si 01 478 47 56 Delovni program za leti 2014
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večMicrosoft Word - P101-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620.
Strojni{ki vestnik 46(2)7,475-482 Journal of Mechanical Engineering 46(2)7,475-482 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 62.9:64.6(497.5) UDC 62.9:64.6(497.5) Strokovni B. Frankovi} ~lanek - (1.4) K. Leni}: Dolo~anje
Prikaži večPowerPoint Presentation
LIFE onkraj OBZORJA Ljubljana, 4. april 2019 Predstavitev projektov LIFE ReBirth in H2020 Cinderela Ana Mladenovič, Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije LIFE14 CAP/SI/000012 Predstavitev
Prikaži večPisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pi
Pisanje strokovnih in znanstvenih del doc. dr. Franc Brcar franc.brcar@gmail.com http://www.uporabna-statistika.si/ Prirejeno po: Brcar, F. (2016). Pisanje strokovnih in znanstvenih del. Novo mesto: 1
Prikaži večSKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S
SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft Word - Diploma Monica Flego
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Monica FLEGO VPLIV PADAVIN NA KONCENTRACIJO NITRATA V PODZEMNI VODI NA IZBRANIH LOKACIJAH V SLOVENIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek
Prikaži večSoil remediation
TLA PONOR IN IZVOR POTENCIALNO NEVARNIH SNOVI V OKOLJU prof. dr. Helena Grčman Okoljski dan gospodarstva 1.junij 2017 KAJ SO TLA? DEGRADACIJE TAL Thematic Strategy for Soil Protection (COM(2006) 231)
Prikaži večPowerPointova predstavitev
1. izobraževalno-informativna delavnica ISTRA-HIDRO 15. 5. 2014, Istarske toplice, Hrvaška Prikaz sadašnjih rezultata i daljnih aktivnosti projekta ISTRA-HIDRO Joerg Prestor 1 Prikaz dosedanjih rezultatov
Prikaži večUntitled-60
GEOLOGIJA 45/2, 629 640, Ljubljana 2002 1. Slovenski geolo{ki kongres ^rna na Koro{kem 9.-11.10.2002 Simon PIRC, NTF, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana, simon.pirc@guest.arnes.si Prvi slovenski geolo{ki kongres
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft Word - NASE OKOLJE.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35
Prikaži večDRUGG – Digitalni repoziturij UL FGG
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:
Prikaži večNACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O
NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj
Prikaži večKLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September
KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra
Prikaži večGeokemično modeliranje s programoma AquaChem in PHREEQC for Windows
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za geologijo doc. dr. Timotej Verbovšek MODELIRANJE GEOKEMIČNIH PROCESOV V OKOLJU S PROGRAMOMA AQUACHEM IN PHREEQC FOR WINDOWS ŠTUDIJSKO GRADIVO
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI
Prikaži večPredstavitev projekta
Delavnica Projekcije cen energije Primerjava mednarodnih projekcij cen energije mag. Andreja Urbančič, IJS Ljubljana, 21. 6. 2018 2 Cene na mednarodnih trgih svetovne cene nafte na mednarodnih trgih zemeljskega
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večPOZIV
Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska
Prikaži večMicrosoft Word - Pr08VOKA_Celje_Klanc.doc
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MARIBOR Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor http://www.zzv-mb. INŠTITUT ZA VARSTVO OKOLJA (02) 4500170 (02) 4500227 ivo@zzv-mb. Telefon: Telefaks: E-pošta: ID za DDV: SI30447046
Prikaži večPAST CONTINUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič
PAST CONTNUOUS Past continuous uporabljamo, ko želimo opisati dogodke, ki so se dogajali v preteklosti. Dogodki so se zaključili v preteklosti in nič več ne trajajo. Dogodki so v preteklosti trajali dalj
Prikaži več08Obremenjenost talne vode s....DOC
Zbornik predavanj in referatov 6. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 42-48 Zreče, 4. 6. marec 2003 OBREMENJENOST PODZEMNE VODE S FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI, DOLOÈENA PO NOVI EVROPSKI METODOLOGIJI
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večUDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije,
UDK 550.837.3 Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Kersnikova 3 Kratka vsebina Po metodah za
Prikaži večM-Tel
Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večPowerPoint Presentation
Prva javna predstavitve Lokacija: ETRA d.o.o., Bukovžlak 101, Celje 26.9.2017 ob 12.00 uri Podjetniški razvojni konzorcij Kompetenčni center ROBOFLEX () Dr.Brane Semolič Strokovni koordinator Vpliv eksplozivnega
Prikaži večNeurja 11. junija
Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večMicrosoft Word - GB-PSP-2006.doc
Partnerships in Science Projects in Slovenia Application Form 2006 Slovenski partnerski program za znanstveno sodelovanje A joint scheme between the Slovenian Research Agency and the British Council. (skupni
Prikaži večMicrosoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban
Prikaži večPODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z
PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol
Prikaži večP183A22112
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P183A22112* ZIMSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160
Prikaži večUntitled-7
GEOLOGIJA 45/2, 299 304, Ljubljana 2002 doi:10.5474/geologija.2002.023 Izra~un stabilnosti nekaterih objektov rudnika urana @irovski vrh Probability of failure of waste disposals sites in @irovski vrh
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS epravo elaw Študijski program in stopnja Study programme and level Informatika v sodobni
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS epravo elaw Študijski program in stopnja Study programme and level Informatika v sodobni družbi, visokošolski strokovni in univerzitetni študijski
Prikaži večMicrosoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc
VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA
Prikaži večgeologija 265 do konca.indd
GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži več