UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE. Pavle Terzič Prisotnost zdravstvenih tem v stripu Alan Ford Diplomsko delo

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Pavle Terzič Prisotnost zdravstvenih tem v stripu Alan Ford Diplomsko delo Ljubljana, 2012

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŢBENE VEDE Pavle Terzič Mentorica: doc. dr. Tanja Kamin Prisotnost zdravstvenih tem v stripu Alan Ford Diplomsko delo Ljubljana, 2012

3 »Torej, mladi moţ, najprej se moraš naučiti osnovni zakon oglasa: Vse mora biti jasno, tako rekoč enostavno, pravzaprav niti malo zapleteno, ampak natančno in izrazito, vsekakor izzivalno, vsiljivo in rahlo skrivnostno, da vsakdo razume vse na prvi pogled. Jasno?«(Secchi in Raviola 1971i, 56) Zahvala doc. dr. Tanji Kamin za mentorstvo in prijetno izkušnjo v času študija, Violeti, vsem otrokom, ki so se rodili v nekih lepših časih.

4 Prisotnost zdravstvenih tem v stripu Alan Ford Diplomsko delo raziskuje narativne vidike mediatizacije zdravstvenih tveganj v stripu kot mediju. Izhaja iz razmišljanja, da imajo mediji pomembno vlogo pri oblikovanju in posredovanju pomenov o zdravju. Na zastavljeno ključno raziskovalno vprašanje, ki je, katera tveganja za zdravje se pojavljajo v stripu Alan Ford, kako pogosto in v kakšnem kontekstu, poskusim odgovoriti s kvalitativnim pristopom k analizi vsebine vseh prvih izdaj stripa Alan Ford, ki so izšli med leti 1970 in V kontekstu popularne kulture ţelim ugotoviti, ali strip medijske reprezentacije zdravstvenih tveganj utrjuje, dopolnjuje ali problematizira. Raziskava je potrdila, da mediatizirana zdravstvena tveganja v stripu kot mediju in ţanru popularne kulture obstajajo in sledijo nekaterim drugim znanim zvrstem popularnih tekstov, kot so filmi, oglaševalske vsebine, televizijski programi in časopisi. Izpostavljena tveganja za zdravje so: zloraba alkohola, prekomerna telesna teţa in debelost, kajenje, vpliv okoljskih bremen, uporaba prepovedanih drog, tveganja na delovnem mestu, podhranjenost otrok, zvišan krvni sladkor, telesna neaktivnost, povišan krvni tlak in nezadosten vnos sadja in zelenjave. Ključne besede: strip, tveganja za zdravje, mediatizacija, popularna kultura. Presence of health topics in the comic book Alan Ford This degree thesis explores narrative aspects of the mediatisation of health risk behaviours in the comic book as a medium. It stems from the premise of the importance of media in the formation and transmission of the variety of meanings that health topics may have. The key research question that this thesis examines therefore is which health risk behaviours appear in the comic book Alan Ford, how frequently, and in which context. A qualitative content analysis of the first editions of the comic book Alan Ford, published from 1970 through 1980, was conducted. A further objective of the thesis is to explore whether media representation of health risk behaviours in the comic book is strengthened, supplemented, or questioned. Research results have confirmed the presence of mediatised health risk behaviours in the comic book as a medium and genre of popular culture. In addition, these are in line with some other genres of popular texts, for instance films, advertising content, television programmes, and newspapers. Health risk behaviours identified in the comic book Alan Ford include: alcohol abuse, overweight and obesity, smoking, environmental risks, drug abuse, occupational risks, childhood underweight, high blood glucose, physical inactivity, high blood pressure, and low fruit and vegetable intake. Key words: comic book, health risk behaviours, mediatisation, popular culture.

5 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV POJMA SODOBNE POPULARNE KULTURE STRIP KOT ŢANR POPULARNE KULTURE OPREDELITEV ZDRAVJA NARATIVNI IN PRODUKCIJSKI VIDIKI REPREZENTACIJE ZDRAVJA V MEDIJIH REPREZENTACIJE ZDRAVJA V ZABAVNIH MEDIJSKIH ŢANRIH RAZISKAVA METODOLOGIJA VZOREC REZULTATI ZLORABA ALKOHOLA Reprezentacija alkoholika in groţnja Razlogi za pitje Alkoholizem Spoznavanje in druţenje Poslovni sestanki in sodelovanja Posledice pitja Pijanost Priloţnostno pijančevanje PREKOMERNA TELESNA TEŢA IN DEBELOST Poniţevanje in ţaljenje Prekomerno prehranjevanje Gibalna oviranost Negativne značajske lastnosti Ogroţenost zdravja KAJENJE Spodbujanje k tveganemu vedenju Posledice kajenja

6 8.3.3 Kavalirska gesta, omika, zapeljevanje Škodljivi vplivi cigaret in rak Stres Poslednja ţelja VPLIV OKOLJSKIH BREMEN Onesnaţevanje zraka in rek Onesnaţevanje naravnega okolja UPORABA PREPOVEDANIH DROG Spodbujanje k tveganemu vedenju Učinki prepovedanih drog Predoziranje TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU Stres in preobremenitev Bolezenska stanja Poškodbe PODHRANJENOST OTROK Revščina in lakota ZVIŠAN KRVNI SLADKOR Sladkorna bolezen TELESNA NEAKTIVNOST Lenoba in pomanjkanje kondicije POVIŠAN KRVNI TLAK Vzroki NEZADOSTEN VNOS SADJA IN ZELENJAVE Prehranjevanje DISKUSIJA SKLEP LITERATURA PRILOGA A: ŠTEVILKE STRIPA ALAN FORD, VKLJUČENE V VZOREC

7 1 UVOD V začetku sedemdesetih in osemdesetih let dvajsetega stoletja v tem prostoru ni bilo mnoţično dostopnih tehnoloških novosti, stotin televizijskih programov in virtualnih prijateljev. Bila pa je bogata stripovska produkcija, bila je ulica. Drţava, v kateri sem se rodil, ne obstaja več. Je morala razpasti, da bi preţivela v stripu? V drţavi, ki ne obstaja več, je veljalo, da stripi mladino kvarijo, izkrivljajo njihovo percepcijo ter ogroţajo njihove bralne navade. Dobre bralne navade so bile zelo ozko razumljene, vezane na izbor literarnih klasikov in knjig s seznama obveznega domačega branja. V takšnem okolju je bil strip (angl. comic book) kot medijski tekst odrinjen na obrobje, njegova potrošnja pa percepirana slabšalno. Svojega srečanja s stripom Alan Ford se spominjam kot transformacije iz otroštva v svet odraslih. Strip nam je prikazoval napeto druţbeno realnost odraslega sveta, med vrsticami ali pa zelo neposredno je bralcem sporočal, da 'kajenje ubija', da obstajajo prepovedane droge, alkoholizem, prekomerna telesna teţa, rak, sladkorna bolezen, ideali lepote, podhranjenost otrok, stres, druţbeno obrobje, revščina, politične krize, diktatorji, podkupljivi uradniki, diskriminacija itn. Avtorja stripa Alan Ford, ilustrator Roberto Raviola in scenarist Luciano Secchi, ki sta se podpisovala s psevdonimoma Magnus in Bunker, sta ves čas preigravala resne socialne teme z značilno fordovsko tragedijo, satiro in grotesko. S pričujočim diplomskim delom ţelim poudariti, da nekateri stripi po svoji vsebini niso ţeleli ugajati popularnemu, čeprav so izhajali iz popularnega ţanra. Bili so del kontrakulture, avantgardni, nadrealni in so zelo izstopali iz vseobsegajočega popularnega. Zadnji dvomljivci in kritiki, ki so strip videli kot domeno, zapriseţeno zabavi in infantilnosti, so morali priznati, da je Alan Ford več kot strip. Ta kulturni mem, izdelek popularne kulture in druţbeni fenomen, je kultni status dosegel v Italiji in Jugoslaviji. Poleg lucidne vsebine so k uspehu stripa pripomogli še cenovna dostopnost, dostopnost v skoraj vseh trafikah in dvostranski ţepni format. Teme, ki sta jih avtorja izpostavljala v stripu, so še danes, štirideset let po izhajanju, sveţe in aktualne. Obravnavanje resnih socialnih tem v stripu Alan Ford ni neresno, enostavno in zabavno zato, ker bi se ţeleli pustiti zapeljati popularnemu, temveč zato, ker kritično komentira druţbo. Med kritično refleksijo druţbene realnosti avtorja stripa uvrstita tudi zdravje in tveganja za zdravje, ki mu posvečata veliko pozornosti. Moj namen je izpostaviti in opisati tveganja za zdravje, ki jih avtorja kritično reflektirata, ker menim, da so pomeni o zdravju, ki jih danes izpostavljajo 6

8 mnoţični mediji, podrejeni komercialni potrošnji zdravja. Opazimo lahko, da se komuniciranje v imenu zdravja skozi mnoţične medije in prav tako komunikacijske intervencije spogledujejo z idejo izdelka ter pojmom trga in večinoma temeljijo na konvencionalno upravljavski logiki marketinga, ki je prepogosto prodajno usmerjena. Kamin (2006, 13) prav tako opozarja,»da so mediji postali ključni akterji v posredovanju pomenov zdravja s tem, da so zdravje naredili vidno. Posledično mediji konstruirajo konsenz o tem, kaj je v druţbi pomembno in kaj ne.«med medije pa lahko nedvomno uvrščamo tudi strip. V diplomskem delu bom raziskoval mediatizacijo zdravstvenih tveganj v stripu Alan Ford. Ključno vprašanje, ki si ga zastavljam, je, katera tveganja za zdravje se pojavljajo v stripu, kako pogosto in v kakšnem kontekstu. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Prvi del je teoretičen. Sestavljen je iz štirih poglavij. Prvo poglavje vključuje uvod in opredelitev raziskovalnega vprašanja. V drugem poglavju opredelim pojem sodobne popularne kulture in termina popularno. V tretjem poglavju znotraj popularne kulture umestim strip kot medij in ţanr popularne kulture ter pristope k obravnavanju stripa kot potrošniškega na eni strani in alternativnega izdelka na drugi strani. Osredotočim se na njegovo pogosto manipulativno igro s pomenom. V četrtem poglavju opredelim pojem zdravja, reprezentacije zdravja znotraj narativnih in produkcijskih vidikov v medijih in socialnih praksah ter navedem primere in ponudim analizo reprezentacij zdravja v zabavnih medijskih ţanrih. Drugi del naloge je empiričen. Sestavlja ga kvalitativna analiza vsebine na vzorcu, ki zajema vse prve izdaje stripa Alan Ford, ki so izšle med leti 1970 in Na vzorcu sem preučil, katera tveganja za zdravje se pojavljajo v stripu, kako pogosto in v kakšnem kontekstu. Predstavitvi rezultatov sledi diskusija, v kateri rezultate poveţemo z ugotovitvami iz teoretičnega dela. V sklepnem poglavju povzamem ključne ugotovitve in vlogo stripa kot medija ter določim smernice za nadaljnje raziskovanje. 7

9 2 OPREDELITEV POJMA SODOBNE POPULARNE KULTURE Ker strip sodi med ţanre popularne kulture (International Encyclopedia of the Social Sciences 2008), moramo zaradi razumevanja konteksta, v katerega se strip umešča, najprej definirati, kaj popularna kultura sploh je. Pri pregledu obstoječe literature lahko opazimo različne poglede na obravnavanje sodobne popularne kulture in termina popularno. Storey (2009, 1) za popularno kulturo pravi, da»gre za prazno pojmovno kategorijo, ki jo lahko zapolnimo na najrazličnejše, tudi nasprotujoče si načine, ki so odvisni od konteksta rabe.«kot enega ključnih pojmov za razumevanje popularne kulture Storey (2009, 2) izpostavi pojem ideologije, ker meni, da se»ideologija nanaša na isto pojmovno polje kot kultura in popularna kultura, zaradi česar gre za pomemben termin pri vsakem obravnavanju narave popularne kulture.«pojem ideologije Storey (2009, 3) v kontekstu popularne kulture uporabi, da pokaţe,»kako nekateri medijski teksti in prakse predstavljajo popačene slike realnosti. S tem ideologija kaţe na določeno obliko zakrivanja, popačenja ali odklonov. Takšna popačenja delujejo skozi interese moči; interesi nadrejenih nasproti interesom podrejenih.«storey (2009, 4) opozori na še eden vidik ideologije, na ideološke oblike, kot so televizijska fikcija, pop pesmi, romani, igrani filmi itn.,»ki vedno predstavljajo posamične poglede na svet.«ideologija po Storeyu (prav tam) v tem kontekstu»ne temelji na ideji druţbenega konsenza temveč na druţbi konflikta, zgrajene okoli neenakosti, izkoriščanja in nepravične razdelitve moči.«tudi Betts (2004, 1) meni, da je»sodobna popularna kultura skoraj brez definicije, tako vseobsegajoči so njeni subjekti, tako daljnoseţni so njeni učinki.«fiske (1989, 21) za popularno kulturo v industrijskih druţbah pravi,»da je v svojem bistvu nasprotujoča. Po eni strani je popularna kultura industrializirana. Distribucija in produkcija izdelkov in storitev popularne kulture temeljita na ekonomskih interesih, dobiček postane osnovno gibalo vseh interesov industrije, po drugi strani popularna kultura pripada ljudem. Interesi ljudi pa se razlikujejo od interesov industrije. Če izdelke in storitve ţelimo narediti za popularno kulturo, morajo ustrezati interesom ljudi.«dodaja, da»popularna kultura ni potrošnja ampak kultura, čeprav je industrializirana. Gre za aktiven proces ustvarjanja in kroţenja pomenov in ugodja znotraj socialnega sistema, zato popularne kulture ne moremo v celoti ustrezno opisati s pojmi, kot sta potrošnja in prodaja izdelkov in storitev.«(prav tam) 8

10 Street (1997, 7) opozori, da»obstaja nešteto načinov definiranja popularne kulture in veliko nekonsistentnosti. Mnogi se pri preučevanju popularne kulture osredotočajo na mehanizme njene produkcije, distribucije in potrošnje, vendar takšna razčlenitev ne pove nič o lastnostih kulture same.«to načeloma pomeni,»da bolj zaprta bodisi umetniških ali gledaliških del, ki so namenjena maloštevilnemu občinstvu, ne moremo šteti za popularno kulturo, če pa jih razširimo na mnoţični medij, kot je televizija, in jo predvajamo širšemu občinstvu, postanejo popularna kultura.«(prav tam) Eden izmed pogostih načinov ugotavljanja, kaj popularna kultura je, je njeno ločevanje od visoke kulture ali tistega, kar ni visoka kultura. Vendar pa Mukerji in Schudson (1991, 1) ugotavljata,»da je tradicionalno ločevanje med visoko in popularno kulturo bolj politično zasnovano kot intelektualno ali estetsko ločevanje.«tisto, kar pravzaprav iščemo, je po mnenju Halla (1998, ) in s čimer se v celoti strinjam,»nenehna aktivna dekonstrukcija ţivljenjskih stilov in njihova transformacija v nekaj novega.«temu mnenju se pridruţi tudi Hermes (2005, 8), ki pravi,»da se moramo pri preučevanju ključnih vrednot popularne kulture osredotočiti na načine, na katere popularna kultura fascinira in povezuje, na njeno primarno vlogo pri izgradnji druţbene skupnosti in njene prakse izključevanja.«hall (1998, 443) ugotavlja, da je»prav popularna kultura tisto področje, na katerem te transformacije potekajo. Preučevanje transformacij pa se nanaša na aktivno preučevanje obstoječih tradicij, vsakdanjih aktivnosti in njihovih reinterpretacij.«sam termin popularno ima nešteto različnih pomenov, mnogi od njih pa niso primerni (Hall 1998, 446):»Zdravorazumsko bi termin popularno pomenil nekaj, kar mnoţice poslušajo, berejo, kupujejo, porabljajo. V tem primeru gre za komercialno definicijo pojma, ki ga zlahka poveţemo z manipulacijo in nizkim vrednotenjem kulture ljudi.«poleg tega Hall (1998, 447) izpostavi tudi, da»imajo kulturne industrije to moč, da nenehno poustvarjajo in preoblikujejo tisto, kar reprezentirajo,«in da gre za»kontinuirana in nujno neenakopravna prizadevanja dominantne kulture, da organizira in reorganizira popularno kulturo.«vendar pa»razumevanje popularne kulture zgolj skozi njen manipulativni, komercialni vidik odvrne pozornost od tistega, kar v resnici ureja odnose znotraj kulturne moči. To sta dominacija in podrejenost, ki sta ključni sestavini kulturnih odnosov.«(hall 1998, ). Po mnenju Halla (1998, 447) gre za»kontinuirana in nujno neenakopravna prizadevanja dominantne 9

11 kulture, da organizira in reorganizira popularno kulturo.«to tudi pomeni, da»ne obstaja trdna vsebina, ki bi jo pripisali kategoriji 'popularna kultura', niti trden subjekt, ki bi mu kulturo lahko pripisali, to so ljudje.«(hall 1998, 452) Fiske (1989, 23) navaja,»da popularna kultura nastaja od ljudi kot vmesnikov med produkti kulturne industrije in vsakdanjega ţivljenja.«vse, kar kulturna industrija lahko naredi, je to,»da ustvari nabor tekstov in kulturnih virov za različne skupine ljudi, ki jih v procesu ustvarjanja njihove popularne kulture sprejmejo ali zavrnejo.«(fiske 1989, 21-22) Ker termin 'ljudje' ni stabilna sociološka kategorija,»mora biti popularna kultura predvsem relevantna do neke trenutne socialne okoliščine, ki je znana vsem ljudem v določeni druţbi ali vsaj določeni druţbeni skupini.«(fiske 1989, 22-23) Najbolj razdelano definicijo popularne kulture ponuja Storey (2009), ki opredeli šest načinov definiranja popularne kulture. Prva definicija popularne kulture temelji na spoznanju, da je popularna kultura preprosto kultura, ki je široko sprejeta, ali tista kultura, ki je všeč velikemu številu ljudi. Druga definicija popularne kulture predpostavlja, da je popularna kultura tista kultura, ki je ostanek tistega, ko smo določili, kaj je visoka kultura. Tretje definicija predpostavlja, da je popularna kultura mnoţična kultura. Četrta definicija pravi, da je popularna kultura kultura ljudi. Peta definicija temelji na političnem konceptu hegemonije in ideološkem boju med dominantnim in podrejenimi razredi, med dominantno kulturo in podrejenimi kulturami. Šesta definicija temelji na trditvi, da je postmoderna kultura kultura, ki ne pozna več razlike med visoko in popularno kulturo. Če v te načine definiranja poskusimo umestiti strip, lahko ugotovimo, da strip ustreza vsaj nekaterim vidikom izmed omenjenih opredelitev popularne kulture: v njem poteka ideološki boj med dominantnimi in podrejenimi razredi, je hegemoničen, mnoţičen in je v druţbi široko sprejet. 3 STRIP KOT ŢANR POPULARNE KULTURE Ţanri popularne kulture vključujejo nekatere znane vrste tekstov, kot so (International Encyclopedia of the Social Sciences 2008): popularno leposlovje, revije, oglasi, film, radijski programi, stripi, risanke, televizijski programi, glasbeni posnetki in celo hitra hrana. Drugi ţanri se pojavljajo kot bolj kompleksni druţbeni dogodki ali izkušnje, kot so koncerti popularne glasbe, športne 10

12 prireditve, zabavne prireditve, obiski zabaviščnih parkov, preţivljanje prostega časa ali turistične izkušnje. Vsem je skupno, da mnoţice plačajo, da izkusijo izdelke in storitve ter doţivijo izkušnje. V stripu prevladujejo naslednje vrste ţanrov (Duncan in Smith 2009, ):»Kriminalni, detektivski, izobraţevalni, dţungelski, otroški, kung-fu, promocijski, znanstveno-fantastični, stripi z barbari in s čarovniki, alternativni in vojaški.«pri pregledu stripovskih ţanrov lahko ugotovimo, da sledijo medijskim tekstom z izjemo alternativnih ţanrov,»ki obravnavajo vse moţne predstavljive druţbene tabuje in premikajo meje puritanskega stripovskega koda.«(prav tam) Cawelti (v Berger 2004, 37) poudari,»da vsi kulturni izdelki vsebujejo preplet dveh elementov: konvencij in invencij. Konvencije so elementi, ki jih vnaprej ţe poznajo ustvarjalci in občinstvo, vsebujejo pa priljubljene vrste zapletov, stereotipizirane like, splošno sprejete ideje, metafore in druga jezikovna sredstva. Invencije pa so elementi, ki so edinstveni za vsakega ustvarjalca, kot so nove vrste likov, idej ali jezikovne oblike«, kar nedvomno velja tudi za strip. Duncan in Smith (2009, ) poudarjata, da»so stripi ţe od svojega nastanka potrošniški izdelek. Četudi ţelijo biti umetniški doseţki in jih lahko tudi pojmujemo kot take, ne moremo zanikati dejstva, da je strip močno vpet v potrošništvo, saj je trg tisti, ki določa, ne le kdo nam bo stripovske zgodbe povedal, ampak tudi, kakšne te zgodbe lahko so.«berger (1998, 107) izpostavi,»da se je stripe dolgo časa obravnavalo kot domeno otrok, obliko zabave in relativno trivialnih vsebin, ki nima posebne druţbene veljave in posledično ne zahteva resne obravnave ali analize.«v nasprotju s tem poudarja,»da stripi igrajo pomembno vlogo v beleţenju in ohranjanju mnogih skupnih prepričanj in stališč druţbe.«(berger 1998, 108) Torej da so stripi pomembno ogledalo druţbe, pa tudi svojevrstna hramba za reprodukcijo zgodovinskega spomina. Poglobljeni vpogled v kritično analizo stripa ponudita Dorfman in Mattelart (2007, 41), ki izjemno natančno secirata otroške Disneyjeve stripe in pravita,»da otroške stripe ustvarjajo odrasli, katerih delo določa in upravičuje njihova predstava o tem, kaj je in kaj bi moralo biti 11

13 otrok.«v takšni obliki produkcije»stripi prikazujejo otroka kot pomanjšanega odraslega, ki uţiva v idealiziranem otroštvu / /, ki je zunaj dosega neskladij vsakodnevnega ţivljenja.«(prav tam) McAllister (2001, 3) izpostavi, da»stripovska umetnost zdruţuje tiskane besede in slike na edinstven način, ki omogoča veliko prilagodljivosti pri manipulaciji s pomenom na majhnem prostoru. Te značilnosti vplivajo na reprezentacije in interpretacije ideoloških podob in pomenov. Občasno pa ti komunikacijski elementi ustvarjajo zaprte ideološke tekste, ki vplivajo na bralčeve preferenčne pomene.«moor (2003, 263) ugotavlja,»da stripi niso samo medij, ki zabava mladostnike, temveč so izrazite manifestacije popularne kulture in posredniki ideologije.«trdi, da obstaja nedvomen odnos med stripi, ideologijo in kulturo, v kateri nastajajo. Peterson in Gerstein (2005, 899) v svoji raziskavi navajata,»da so stripi vedno odsevali zgodovinski trenutek, v katerem so nastajali.«zadnjih štirideset let, kot ugotavlja Wright (v Peterson in Gerstein 2005, 889), je na ameriški popularni stripovski sceni dominiral ţanr super herojev. Duncan in Smith (2009, 197) prav tako ugotavljata, da»je ţanr super heroja nedvomno največji prispevek stripa k popularni kulturi, ker je doţivel uspeh v mnogih drugih mnoţičnih medijih, od radia, televizija do filma.«v Italiji, izvorni deţeli Alana Forda, so v tridesetih letih dvajsetega stoletja v revijah hkrati z italijansko produkcijo začeli izhajati tudi ameriški stripi, ki so nagovarjali mladostniško publiko. (Castaldi 2010, 12) Ameriška kulturna in politična kolonizacija, kot ugotavlja Castaldi (2010, 12-13),»je v Italiji v povojnem obdobju vplivala na pojav avanturističnih stripovskih ţanrov, ki so pogosto odsevali mnoge popularne ameriške ţanre, kot so vestern in znanstvena fantastika.«v začetku šestdesetih let pa se je v Italiji zgodil eden izmed pomembnejših dogodkov v zgodovini italijanskega stripa za odrasle in to je pojav črnega stripa (fumetti neri). (Castaldi 2010) Proti koncu obdobja črnega stripa se je pojavil Alan Ford. Dţamić (2011) izpostavi, da je bil Magnusov in Bunkerjev pogled na svet v stripu oseben, istočasno pa je bil precej 12

14 univerzalen. Naravno stanje skupine TNT, junakov stripa, je stanje permanentnega kaosa in permanentne razdraţenosti. Castaldi (2010) meni, da je Alan Ford vmesnik med psevdoumetniškim realizmom avtorskega stripa in slogom, ki je tipičen za stripe za otroke. Dodaja, da se v stripu Alan Ford satira in prikaz običajnih ljudi mešata s čustveno obarvanimi in tragičnimi elementi. Strip govori o agentih, antijunakih, ki se spopadajo z različnimi lokalnimi in svetovnimi groţnjami v borbi za dobrobit človeštva in predvsem sebe proti institucijam, zarotam, interesom, zločincem, marginalcem, bogatašem, vplivneţem in podkupljivim nosilcem oblasti. Da so alternativni stripi v šestdesetih in sedemdesetih letih odsevali druţbene premike in posredovali kontrakulturna sporočila v druţbi, opozori Sabin (1993), ko izpostavi, da stripi niso namenjeni zgolj otroškemu bralstvu, ampak so postali satirični in revolucionarni. Dodaja, da moramo na strip šestdesetih in sedemdesetih let gledati kot na izdelek globoke druţbene razdeljenosti zahoda. Kontrakulturna gibanja, ki so prevevala vse oblike umetnosti in ustvarjalnega udejstvovanja, vključno s stripom, niso zgolj protestirala proti druţbenemu nasilju, temveč so namesto dominantne kulture ţelela kulturo, ki bi temeljila na enakopravnih idealih. Sabin (v McAllister 2001, 8) izpostavi še en pomemben vidik alternativnih stripov, ki je,»da so alternativni stripi vplivali na druge obstoječe stripe in socialna sporočila v njih.«pomemben vidik tudi je, da so alternativni stripi izhajali izven potrošniškega mainstreama, čeprav»oznaka alternativni ni pomenila gverilske produkcije pod totalitarističnimi pravili, ker so vsebovali naslov in ime izdajatelja.«(sabin 1993, 36) Mnogi raziskovalci stripa se strinjajo,»da obstajajo določene formalne značilnosti stripa, kot je zaporedje slik, ki pa predstavlja le del definicije stripa.«(magnussen in Christiansen 2000, 10) Druge zvrsti stripovskih študij se nanašajo tudi na»vprašanja, povezana z vrsto medija, ali gre za literarni, vizualni ali hibridni medij, kako stripi posredujejo pomen svojim bralcem, subkulturi in druţbi ter o vlogi stripa v zgodovini tiska, branja in mnoţične zabave.«(heer in Worcester 2009, xiii)»moderni mnoţično proizvedeni stripi so določeni z mnogimi drugimi značilnostmi kot zgolj z zaporedjem slik. To so njihovo periodično izhajanje, ponavljajoči se liki z relativno predvidljivim načinom vedenja, podobnost likov, dejanj in dogodkov znotraj ţanra. Izoblikovale so se številne stripovske konvencije, ki nepremičnim risbam omogočajo, da 13

15 izraţajo široko paleto stvari, kot so npr. govor, gibanje, odnosi, čustva, vzroki in posledice itn.«(barker 1989, 6) Na format kot na dodatno značilnost stripa opozori Lefèvre (v Magnussen in Christiansen 2000, 11). Carrier (v Meskin 2007, 370) ugotavlja, da»obstajajo tri konstitutivne značilnosti stripa: oblaček z besedilom, z njim tesno povezana zgodba in knjiţni format.«problematičnost takšnega definiranja stripa Meskin (2007, 370) vidi predvsem v oblačku z besedilom, saj trdi, da»obstaja veliko stripov, ki ne uporabljajo oblačkov. Oblački z besedilom so sicer najbolj pogost način reprezentacije govora in misli, vendar pa poznamo tudi stripe z besedilom pod risbami in pa stripe, ki besedila sploh ne uporabljajo.«hayman in Pratt (v Meskin 2007, 370) za poglavitni značilnosti stripa izpostavita, da so izključno slikovni in zaporedni. V tem kontekstu ponudita naslednjo definicijo stripa:»x je strip, če je x zaporedje posameznih sopostavljenih sličic, ki pripovedujejo zgodbo ali same po sebi ali v kombinaciji z besedilom.«pričujoča naloga se ukvarja izključno z narativnim vidikom stripa, zato je pomembno poudariti, da so stripi predvsem narativni medij, hkrati pa so tudi slike ključne za narativno strukturo stripa, ker celotne naracije ne morejo opraviti zgolj besede. Stripi imajo tako dve dimenziji, literarno in slikovno narativno. Strip zato je hibridna umetniška oblika, saj ne temelji le na narativnem vidiku, pač pa so narativne strategije v stripu tesno povezane s slikovnimi mediji. (Pratt 2009) McCloud (1993, 9) izpelje lastno definicijo stripa in ga utemelji kot»sopostavljanje slik in drugih vizualnih elementov v določenem zaporedju, da bi tako prenesli neko informacijo ali pri bralcu/gledalcu sproţili estetski odziv.«eisner (1985, 7-8), eden najvidnejših predstavnikov, ki je prispeval k uveljavitvi in razvoju stripa kot medija, pa opredeli strip kot»način branja in sekvencialno umetnost. Strip komunicira v jeziku, ki temelji na skupnih vizualnih izkušnjah ustvarjalca in bralca, branje stripa pa je dejanje estetske percepcije in intelektualne dejavnosti.«temeljna funkcija stripovske umetnosti je po Eisnerju (1985, 38)»komuniciranje zgodbe ali ideje s pomočjo besed in slik. Da bi posamezne dogodke povezali v zgodbo, pa jih moramo razdeliti v zaporedne segmente.«14

16 4 OPREDELITEV ZDRAVJA V opisanem kontekstu popularne kulture in stripa kot medija bomo obravnavali zdravje in zdravstvena tveganja. Zdravje Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje kot»stanje popolne telesne, duševne in druţbene blaginje in ne zgolj kot odsotnost bolezni. Uţivanje najvišjega moţnega standarda zdravja je temeljna pravica vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni poloţaj.«(who 2006a, 1) Poročilo WHO-ja iz leta 2009 o svetovnih zdravstvenih tveganjih glede umrljivosti in bremen bolezni in z njimi povezanimi dejavniki tveganj po pomembnosti izpostavi najpogostejše dejavnike tveganj za zdravje, povezanih z umrljivostjo. Ti so:»povišan krvni tlak, kajenje, zvišan krvni sladkor, telesna neaktivnost, prekomerna teţa in debelost, povišan holesterol, nezaščiteni spolni odnosi, zloraba alkohola, podhranjenost otrok in onesnaţevanje kot posledica uporabe trdih goriv.«(who 2009, 11) Glavni dejavniki tveganj za nastanek bolezni ţensk in moških, ki jih izpostavi poročilo WHOja za Slovenijo za leto 2005, so:»kajenje, zloraba alkohola, povišan krvni tlak, povišan holesterol, povišana telesna teţa, telesna neaktivnost, nezadosten vnos sadja in zelenjave, uporaba prepovedanih drog, vpliv okoljskih bremen, tveganja na delovnem mestu in nezaščiteni spolni odnosi.«(who 2006b, 8) Od osamosvojitve Slovenije pa do leta 2003 so velike kampanje v Sloveniji vse več pozornosti glede zdravja namenjale t.i. ţivljenjsko-stilnim temam, ki so»povezane s preprečevanjem poškodb, zdravstveno vzgojo, kajenjem, cepljenjem, alkoholom, prepovedanimi drogami, zdravo prehrano, srcem in oţiljem, rekreacijo, pa tudi duševnim zdravjem, vse manj pa temam, povezanih z aidsom, rakom in drugimi boleznimi.«(kamin 2006, 120) 5 NARATIVNI IN PRODUKCIJSKI VIDIKI REPREZENTACIJE ZDRAVJA V MEDIJIH Kako sta povezani mediatizacija zdravja in njegova reprezentacija? Procesa se ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta. Trditev lahko podkrepimo z opredelitvijo, ki jo poda Silverstone (v Kamin 2006, 110), da se media(tiza)cija»nanaša na prenos pomena z enega teksta na 15

17 drugega, iz enega diskurza v drugega, z enega dogodka na drugega. Je nenehno preoblikovanje pomenov v širšem in oţjem smislu..., ko medijski teksti in teksti o medijih kroţijo v pisani, govorjeni in avdio-vizualni obliki in ko individualno in kolektivno, neposredno in posredno prispevamo k tej produkciji preoblikovanja pomenov.«du Gay (v du Gay in drugi 1997, 3) razloţi,»da je vse kulturne tekste in objekte moţno preučevati skozi pet kulturnih procesov ali praks, ki tvorijo kulturni krogotok. To so: reprezentacijske prakse, identitetne prakse, produkcijske prakse, potrošne prakse in regulacijske prakse.«te prakse, kot jih opiše du Gay (v du Gay in drugi 1997, 4), ne potekajo nujno v opisanem zaporedju, temveč se prekrivajo in prepletajo. Za reprezentacijo Hall (1997, 1) izpostavi,»da je ključni moment v kulturnem krogotoku in ena izmed osrednjih praks, ki kulturo ustvarja.«pomeni se po Hallu (1997, 3)»nenehno ustvarjajo in izmenjujejo v sleherni osebni in socialni interakciji, v kateri nastopamo.«hall (1997, 15) opredeli reprezentacijo kot»rabo jezika za izraţanje nečesa smiselnega ali predstavitev sveta drugim ljudem na smiseln način. Reprezentacija je ključni del procesa, s katerim se pomen ustvarja in izmenjuje med člani kulture in vključuje uporabo jezika, znakov in podob, ki stojijo za stvarmi ali te stvari reprezentirajo.«v tem kontekstu je reprezentacija»proizvajanje pomena konceptov v naših mislih skozi jezik in je vezni člen med koncepti in jezikom, ki nam pomaga, da se nanašamo bodisi na resnični svet objektov, ljudi, dogodkov ali na namišljene svetove objektov, ljudi in dogodkov.«(hall 1997, 17) Za vse socialne prakse du Gay (v du Gay in drugi 1997, 2) izpostavi,»da so pomenske prakse v osnovi kulturne.«du Gay (v du Gay in drugi 1997, 10) poudari tudi, da nam»pomeni pomagajo razumeti svet, da ga razvrstimo na smiselne načine, vključno s tistimi, ki jih nikoli nismo videli ali doţiveli v resničnem ţivljenju, vendar se pojavljajo v filmih, romanih, sanjah, fantazijah, prav tako kot objekti v resničnem ţivljenju.«v okvir socialnih praks, ki jih du Gay (1997, 2) opredeli kot pomenske in kulturne, bom poskušali umestiti zdravje. Mediatizirano zdravje je postalo pomenski objekt, ki ga je moţno izkusiti in dotakniti. Zdravje, osvobojeno abstraktnosti, postane popularno, poblagovljeno in 16

18 kulturno. S konceptom du Gaya (du Gay in drugi 1997, 10-11), ki ga lahko uporabimo tudi na področju zdravja, vidimo, da o zdravju lahko mislimo, govorimo in si ga lahko predstavljamo. Zdravje postane kulturno tudi zato, ker je povezano z jasnimi socialnimi praksami npr. prekomerna telesna teţa, zloraba alkohola in kajenje, ki specifično označujejo neko kulturo in način ţivljenja, zadevajo določeno vrsto ljudi na določenem prostoru ali določeno druţbo. Zdravje je kulturno tudi zato, ker se občasno pojavlja in reprezentira znotraj naših vizualnih jezikov in medijev komuniciranja. Seale (2002) izpostavi, da se večina raziskav na področju prisotnosti zdravstvenih tem v medijih omejuje le na eno temo (npr. rak, AIDS) in da je le malo raziskav, ki so obravnavale prisotnost različnih zdravstvenih tem v medijih, kar pomeni, da celovite slike o tem nimamo. Dodaja, da je zato ključno razumevanje, da se zgodbe iz različnih medijev med seboj dopolnjujejo z velikokrat nasprotujočimi si elementi in da tako izkušnja občinstva postane»intertekstualna«. (Seale 2002, 25) Mediji pri predstavljanju zdravja»vzpostavljajo in razvijajo raznovrstne oblike nasprotij, s katerimi pri prikazovanju zdravja v medijih ustvarjajo napetosti v obliki nasprotij med heroji in zlobneţi, uţitkom in bolečino, varnostjo in nevarnostjo, katastrofo in rešitvijo, ţivljenjem in smrtjo, lepim in grdim, normalnim in izrojenim, umazanim in čistim. Te dihotomije na prvi pogled niso povezane z zdravjem, vsebujejo pa zametke, s katerimi občinstvo zdravje misli.«(seale 2002, 27) Narativne oblike medijskih reprezentacij zdravja ponazori Seale (2002, 29) na primeru herojev in zlobneţev v zdravstvenih zgodbah, kjer so»heroji predstavljeni kot zdravniki ali znanstveniki, ki poznajo čudeţna zdravila, negovalke in sestre se obnašajo kot angeli, zlobneţi pa so predstavljeni kot oblike bolezni, prenašalci bolezni, onesnaţevalci okolja in raztreseni ter nekompetentni zdravniki.«pri produkciji medijsko posredovanega zdravja gre za»čustveno vključevanje občinstva, kar je ključna naloga novic, oglaševanja, fikcije in drugih medijskih oblik. Trend k senzacionalizmu in tabloidizaciji resnih novic je od vedno prisoten v mnoţičnih medijih.«(seale 2002, 39-40) Lahko predpostavimo, da obstaja skupna točka med novicami, ki niso povezane z zdravjem, in mediatiziranimi zdravstvenimi zgodbami. Posledično imajo 17

19 mediatizirane zdravstvene zgodbe prav tako potencial, da pristanejo v tem konceptu. Galtung in Ruge (1965) sta ţe v šestdesetih letih v svoji raziskavi navedla pogoje, ki so potrebni, da določen dogodek postane novica. To so: zadostna pogostost pojavljanja, absolutna intenzivnost, porast intenzivnosti, nedvoumnost, pomembnost, kulturna bliţina, skladnost, napovedljivost, povpraševanje, nepričakovanost, pomanjkanje, stalnost, zgradba in nanašanje na nekaj negativnega. Kamin (2006, 121) v produkcijo mediatiziranega zdravja in tveganj uvrsti štiri tipe, ki so»zdravstveno novinarstvo, razvedrilne medijske vsebine o zdravstvenih temah, razvedrilno-izobraţevalne medijske vsebine o zdravju in oglaševanje.«eden izmed vidikov vpliva mediatiziranega zdravja je po Sealu (2002, 44) tudi»produkcija neresničnosti, ki nakazuje na probleme nenatančnega medijskega predstavljanja zdravstvenih pomenov v primerjavi z zaţelenim stanjem v druţbi. S stališča zdravstvenih avtoritet ima nenatančnost zdravstvenih sporočil neposreden in škodljiv učinek na občinstvo.«gerbner in drugi (1981, 40) prav tako poudarijo, da so»medijske reprezentacije zdravja na televiziji in oglaševalske vsebine, povezane z prikazovanjem bolezni, zdravnikov, prehrane, prekomerne telesne teţe, kajenja in pitja alkohola v konfliktu z realističnimi smernicami zdravja in zdravstva.«seale (2002, 191) dodaja, da»veliko medijskih sporočil, povezanih s prehranjevanjem in pitjem alkohola, prikazuje splošno visoko stopnjo porabe in uporabe redilne hrane, brez izpostavljanja zdravju škodljivih posledic glede debelosti in alkoholizma. V zadnjem času pa prav tako izpostavljanje medijskih podob vitkosti ţenskih teles. Sladkarije in hitra prehrana se redno oglašujeta, vnos sadja in zelenjave je redko prisoten ali oglaševan.«bastian (2011, ) je preučevala reprezentacije otroške prekomerne telesne teţe v glavnih avstralskih časopisih. Ugotovila je, da»so se reprezentacije prekomerne teţe otrok nanašale na odgovornost staršev, tako da se je prevladujoča reprezentacija nanašala na pomanjkljivo skrb staršev zaradi prekomerne teţe otroka.«eden izmed vplivov medijskih reprezentacij zdravja, ki jih izpostavi Seale (2002, 67), je»poudarjanje tveganja, povezanega z nevarnostmi, strahovi in negotovostmi, ki jih prinaša sodobno ţivljenje.«guillaume in Bath (2008) sta analizirala vsebine sporočil, povezanih s 18

20 cepljenjem v Veliki Britaniji, predvsem v časopisih in na spletnih straneh glede informacij o varnosti cepiva in njegove učinkovitosti. Analiza je pokazala, da mediji sicer poročajo o zdravstvenih vprašanjih in podajajo informacije, ki so povezane s cepivom, hkrati pa vključujejo personalizirane dogodke, ki niso neposredno povezani s cepljenjem. 6 REPREZENTACIJE ZDRAVJA V ZABAVNIH MEDIJSKIH ŢANRIH Kot sta ţe nakazala Berger (2004) in Seale (2002), se kulturni izdelki in prav tako reprezentacije zdravja kaţejo v zabavnih medijskih ţanrih skozi konvencije, invencije, stereotipizirane like, stigmatizirane vloge, splošno sprejete ideje, metafore itn. Reprezentacijo pitja alkohola in kajenja v zabavnih televizijskih ţanrih sta Breed in De Foe (1984) raziskovala med leti 1950 in Izhajala sta iz predpostavke, da mediji igrajo pomembno vlogo pri tem, kako ljudje pojmujejo sprejemljiva in nesprejemljiva vedenja. Ugotovila sta,»da je kajenje v upadanju predvsem zaradi večjega medijskega izpostavljanja znanstvenih opozoril o neposredni povezanosti kajenja z rakom na pljučih, zaznala sta pa povečano pitje alkohola ne glede na okoliščine. Na splošno pa se je v nanizankah, v katerih se je veliko kadilo, tudi veliko pilo.«(breed in De Foe 1984, 267) Drame pa so za razliko od situacijskih komedij imele več epizod, v katerih se je pojavljal alkohol. V sedemdesetih letih so se v dveh bolnišničnih nanizankah drastično spremenile kadilske navade zdravnikov, saj v njih zdravniki niso več kadili. (Breed in De Foe 1984) V kontekstu stripa sta Breed in De Foe (v Gerbner 1990, 100), ugotovila, da»supermen nikoli ne pije, ostali super heroji pijejo priloţnostno, tisti, ki pijejo največ, so brezdomci in podleţi.«gerbner in sodelavci (v Gerbner 1990, 97) so skozi analizo kulturnih indikatorjev v večletnem preučevanju televizijskih podob in sporočil, ki odraţajo socialno realnost, ugotovili, da je kajenja manj v situacijskih komedijah, več pa v kriminalnih in pustolovskih ţanrih. Največ kajenja pa je bilo prisotnega v resnih dramah, vključno s starejšimi filmi. Prvi, ki ga nikakor ne moremo pozabiti, je lik Ricka Blaina, ki ga uteleša Humphrey Bogart v Casablanci. 19

21 Clark (1992) v svoji raziskavi mnoţičnih medijev, predvsem mnoţično razširjenih ameriških in kanadskih revij med letoma 1961 do 1985, opiše glavne značilnosti medijskih reprezentacij raka, bolezni srca in oţilja ter AIDSA.»Rak je predstavljen kot zlo, nemoralen predator in sovraţnik, ki vpliva na osebo kot celoto.«(clark 1992, 108) Ugotavlja, da je v mnogih člankih rak povezan z vlogo, ki jo ima pri njegovem nastanku kajenje. Bolezni srca in oţilja so predstavljene kot zelo močan dejavnik, ki pa ne prizadene osebe kot celote, AIDS pa kot posledica ţivljenjskega stila in vir strahu, panike in fatalnosti. Signorielli (v Gerbner 1995, 19) je medijsko predstavljanje alkohola v medijih zdruţila v nekaj skupnih točk. V njeni raziskavi nad alkoholom dominirajo moški, prisotnost steklenic kot osrednjega objekta je v komercialnih oglasih prisotna v več kot v dveh tretjinah, v revijalnih oglasih pa v polovici primerov. Apeli, ki se sklicujejo na ţivljenjske stile, so povezani s pitjem v druţbi, moškostjo/ţenskostjo, pobegom, eleganco, romanco, avanturo, druţbeno sprejetostjo, seksualnostjo, samospoštovanjem in uspehom. Eden izmed pogostih vidikov mediatizacije zdravja v zabavnih medijskih ţanrih je duševno zdravje in z njim povezana stereotipizacija duševno bolnih likov v fikcijskih ţanrih in televizijskih dramah, ki se jih posluţuje filmska industrija. Vpeljava duševne bolezni je bila na začetku primeren način za karakterizacijo negativnih in ogroţajočih manir, saj so bili duševno bolni ljudje predstavljeni z negativnimi lastnostmi, kot npr. nevarni, umazani in neprijazni. (Seale 2002) Čeprav se večina medijskih podob duševnega zdravja in z njimi povezane bolezni povezuje z negativnimi stereotipi njihovih likov, je Hyler (v Seale 2002, 171) v svoji raziskavi ameriških filmov in televizije ugotovil nekaj pozitivnih lastnosti, kot je na primer uporniški duh tistih, ki se borijo proti represivnim reţimom psihiatričnih ustanov, da bi s tem poudarili svojo individualnost, čeprav se ta kaţe kot vedenje, ki ima oznako norosti. V tem kontekstu se lahko spomnimo antologijske vloge Jacka Nicholsona v filmu Let nad kukavičjim gnezdom. Seale (2002, 49) povzame mnenje večine medijskih kritikov, ki pravijo, da»je prikazovanje z zdravjem povezanega vedenja v nekaterih televizijskih ţanrih izrazito nerealistično. Nosilci vlog se nezdravo prehranjujejo, vendar so še vedno vitki in v formi, imajo več spolnih partnerjev, vendar redko zbolijo za kakšno spolno prenosljivo boleznijo, pijejo večje količine 20

22 alkohola, ne da bi čutili kakšne posledice.«gerbner (v Seale 2002, 49) v eni izmed svojih raziskav v zvezi z debelostjo ugotovi, da je ta v dramah izjemno redko zastopana. Sandberg (2004) je v švedskih tiskanih dnevnikih preučevala medijske reprezentacije debelosti in vpliv teh reprezentacij na druţbeno dojemanje debelosti. Ugotovila je,»da se v medijskih tekstih debelost konstruira sočasno kot tveganje za zdravje in kot lepotna dilema.«sandberg (2004, )»Debeli in predebeli ljudje so konstruirani kot neumni, grdi, naivni, leni, odvratni ter kot druţbeni paraziti. Moška debelost je pogojno sprejemljiva, ţenska debelost pa nikakor ne in se nenehno konstruira kot izključno ţenski problem.«(sandberg 2004, ) Raziskava, ki so jo opravile Drev, Sever in Kamin (2006) glede obravnavanja prepovedanih drog v slovenskih medijih, je pokazala, da se prepovedane droge in njihove uporabnike kriminalizira in stigmatizira, z njimi povezana problematika pa se večinoma obravnava površinsko in senzacionalistično. Prispevki so temeljili na izpostavljanju negativnih sporočil, ki so z vidika pridobivanja pozornosti najprivlačnejša. Za sklepno misel dosedanje razprave o mediatizaciji zdravja lahko izpostavimo, da imajo mnogi medijski teksti, povezani z zdravjem, vključno s stripom, globoko v svoji strukturi vsak svoje značilne zlobneţe in spake, nedolţne ţrtve, profesionalne in navadne heroje, resnične moške in resnične ţenske. 7 RAZISKAVA 7.1 METODOLOGIJA Za raziskovanje tveganj za zdravje v stripu Alan Ford sem uporabil kvalitativni pristop k analizi vsebine. Analiza vsebine je raziskovalna metoda, ki se je v zadnjih letih široko uveljavila tudi v zdravstvenih študijah. (Hsieh in Shannon 2005) Kvalitativno analizo vsebine Hsieh in Shannon (2005) opredelita kot raziskovalno metodo, namenjeno subjektivni interpretaciji vsebine tekstualnih podatkov skozi proces sistematične klasifikacije, kodiranja in prepoznavanja tem in vzorcev. Pri kvalitativni analizi vsebine gre za preučevanje z 21

23 namenom klasifikacije velikih količin besedila v smiselno število kategorij, ki predstavljajo podobne pomene. (Weber v Hsieh in Shannon 2005, 1278) Med tremi pristopi k kvalitativni analizi vsebine, konvencionalnim, direktnim in končnim, ki jih navajata Hsieh in Shannon (2005), sem izbral direktnega. Direktni pristop k analizi vsebine je uporaben, kadar ţelimo opisati določen pojav in ko sta obstoječa teorija ali raziskovalno gradivo za obravnavani pojav nepopolna in zahtevata dodaten opis. Cilj direktnega pristopa k analizi vsebine je potrditev ali konceptualna razširitev teoretičnega okvira ali teorije. Potter in Levine-Donnerstein (v Hsieh in Shannon 2005, 1981) izpostavita, da z uporabo obstoječe teorije ali raziskovalnega gradiva raziskovalec začne z identifikacijo ključnih konceptov ali spremenljivk kot začetnih kategorij kodiranja. Nato s pomočjo obstoječe teorije vsaki kategoriji pripiše definicijo. Ena izmed strategij, ki jo lahko uporabimo pri direktnem pristopu k analizi vsebine, je takojšnje kodiranje z naborom vnaprej določenih kodov. Podatke, ki jih ni moţno kodirati, identificiramo in analiziramo, da določimo, ali ti podatki reprezentirajo novo kategorijo ali podkategorijo znotraj obstoječih kod. (Hsieh in Shannon 2005) Kot vodilo in izhodiščne kategorije zdravstvenih tveganj pri analizi stripa Alan Ford sem uporabil zadnji dve dostopni poročili WHO-ja: svetovno poročilo iz leta 2009 o svetovnih zdravstvenih tveganjih (WHO 2009) in poročilo za Slovenijo iz leta 2005 o glavnih dejavnikih tveganja bolezni ţensk in moških (WHO 2006b). Ob izhodiščnih kategorijah sem dopustil moţnost pojava dodatnih kategorij oziroma podkategorij. 7.2 VZOREC V analizo sem vključil vse prve izdaje stripa Alan Ford od prve do stošestintridesete številke, ki so izšle med leti 1970 in 1980, vključno s cenzuriranimi številkami, ki so bile objavljene naknadno in ki sodijo v omenjeno obdobje preučevanja. To desetletje je bilo po mojem mnenju, mnenju večine bralcev in recenzentov stripa najbolj plodno obdobje tega stripa na območju tedanje Jugoslavije, tudi Slovenije. Analiziral sem kategorije zdravstvenih tveganj, ki se pojavljajo v stripu, njihovo pogostost pojavljanja, njihove podkategorije, če obstajajo, jih 22

24 poimenoval, primerjal s kategorijami, kot jih določata poročili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO 2006b; 2009), in predstavil primere za vsako podkategorijo. Enota analize je oblaček, ker vsak oblaček zase predstavlja zaključeno enoto teksta. V analizo so bile tako zajete vse enote, v katerih se je pojavila beseda, izraz, fraza ali poved, ki se nanaša na zdravje. Za analizo sem na osnovi prvega pregleda enot pripravil kodirni list, v katerem sem kategoriziral posamezna tveganja za zdravje in jih označil s pripadajočimi kodami. Nato sem tekst iz vzorca kodiral tako, da sem v vsakem oblačku označil dele teksta, ki se nanašajo na tveganja za zdravje in jih označil s kodami, npr. v oblačku:»kaj bomo s tem doktor?ah, ta! Alkoholik! Hm ozdravel je, še vedno pa nam zapolnjuje dragoceno posteljo! Vrţite ga! To ni mesto za spanje, temveč slavno zdravilišče!«(secchi in Raviola 1974h, 9) sem označil kodo»alkoholik«. Kode, ki so se nanašale na sorodne pojme, sem zdruţil v kategorije po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije o tveganjih za zdravje (2006; 2009). Kodo»alkoholik«sem tako npr. uvrstil v kategorijo»zloraba alkohola«. Ker ima vsaka kategorija več dimenzij oziroma podkategorij, sem določil še te. Nekatere kode bi lahko uvrstili v več kategorij, vendar sem se odločil za uvrstitev v podkategorijo z najbolj sorodnimi pojmi. Izvorno je strip Alan Ford začel izhajati v Italiji leta 1969 kot mesečnik, sprva pri zaloţbi Editoriale Corno iz Milana, potem pri zaloţbi Max Bunker Press, Milano. Prva številka v tedanji Jugoslaviji je bila izdana leta 1970 pri zaloţbi Plavi vjesnik iz Zagreba. Avtorja stripa sta scenarist vseh do sedaj objavljenih številk Luciano Secchi in ilustrator Roberto Raviola. Raviola je leta 1975 po petinsedemdeseti številki zapustil Secchija, ker se je posvetil drugim projektom in razvoju nekaterih drugih likov. Izkazalo se je, da je bil odhod Raviole izjemen šok za večino bralcev. Še danes prevladuje mnenje, da je Raviola edini pravi ilustrator stripa. Priredbe izvirnega besedila so pokojnega hrvaškega prevajalca, dramskega pisatelja, novinarja in urednika Nenada Brixya ( ) povzdignile v tretjega avtorja stripa. Brixy je navdih za prevode iz italijanščine v srbohrvaščino zajemal iz bogatih kulturnih in jezikovnih praks talilnega lonca vsakdanjega jugoslovanskega ţivljenja. S tem je strip v Jugoslaviji dosegel status kultnega in najbolj prodajanega stripa. 23

25 Strip nosi ime po Alanu Fordu, ilustratorju in lastniku istoimenske oglaševalske agencije, ki ima sedeţ v golobnjaku na strehi nebotičnika na Manhattnu v New Yorku. Zgodba se začne s telefonskim klicem. Alan Ford v naglici pozabi pravi naslov svoje nove stranke, medtem ko mu newyorško telefonsko podjetje ţeli izklopiti telefon. Semena, s katerimi je napisal naslov svoje nove stranke na tla, pokljuvajo prebivalci New Yorka, golobi. V iskanju naslova po ulicah New Yorka vstopi v razpadajočo Cvetličarno na Šesti aveniji na Manhattnu, kjer je sedeţ super uspešne, super slavne in super tajne skupine agentov v New Yorku z imenom TNT. 8 REZULTATI Analiza je pokazala, da se v vzorcu pojavlja enajst kategorij zdravstvenih tveganj, ki jih prikazujem v Tabeli 8.1 (glej stran 25), in sicer po vrstnem redu glede na pogostost pojavljanja. 8.1 ZLORABA ALKOHOLA Kategorija zloraba alkohola vsebuje naslednje podkategorije: reprezentacija alkoholika in groţnja, razlogi za pitje, alkoholizem, spoznavanje in druţenje, poslovni sestanki in sodelovanja, posledice pitja, pijanost in priloţnostno pijančevanje Reprezentacija alkoholika in groţnja Reprezentacija alkoholikov v druţbi skozi strip na površje naplavi najbolj negativne druţbeno percipirane lastnosti alkoholikov, kot so nezanesljivost, umazanost, nevrednost. Alkoholiki so v stripu predstavljeni kot nezaţeleni trohli izmečki druţbe, pijani razbojniki, pošasti, norci, umazanci, brezdomci, ljudje najniţjega druţbenega stanu, poklica in alkoholne nevarnosti. Radikalne so tudi obsodbe s tipičnimi farsičnimi alanfordovskimi dovtipi in prebliski misli. Primeri kod: pijanec nesrečni, norec, pošast, pijani razbojnik, pijani nadleţneţ, superpijanec, alkoholna kuga, alkoholizirana spuţva, alkoholna nevarnost, umazani in pijani. 24

26 Tipičen primer:»tukaj ni prostora za zlobneţe, kakršen si ti, pijanec nesrečni! Ti si gniloba druţbe, ki jo je potrebno izkoreniniti!gospodje, kaj mi predlagate za obsodbosmrt!da ga povozi tank da, tank!da ga zakopljejo v ţivi pesek!da ga razčetverijo in ponudijo krokodilom v ţivalskem vrtu!«(secchi in Raviola 1975s, 37-38) Tabela 8.1: Kategorije tveganj za zdravje in njihova pogostost pojavljanja v stripu Alan Ford ( ) 1. Zloraba alkohola reprezentacija alkoholika in groţnja 40 - razlogi za pitje 40 - alkoholizem 37 - spoznavanje, druţenje 22 - poslovni sestanki in sodelovanja 21 - posledice pitja 18 - pijanost 13 - priloţnostno pijančevanje 5 2. Prekomerna telesna teţa in debelost poniţevanje, ţaljenje 55 - prekomerno prehranjevanje 29 - gibalna oviranost 13 - negativne značajske lastnosti 11 - ogroţenost zdravja 8 3. Kajenje 50 - spodbujanje k tveganem vedenju 19 - posledice kajenja 11 - kavalirska gesta, omika, zapeljevanje 7 - škodljivi vplivi cigaret in rak 6 - stres 4 - poslednja ţelja 3 4. Vpliv okoljskih bremen 24 - onesnaţevanje zraka in rek 16 - onesnaţevanje naravnega okolja 8 5. Uporaba prepovedanih drog 18 - spodbujanje k tveganemu vedenju 13 - učinki prepovedanih drog 4 - predoziranje 1 6. Tveganja na delovnem mestu 18 - stres in preobremenitev 7 - bolezenska stanja 6 - poškodbe 5 7. Podhranjenost otrok 9 - revščina in lakota 9 8. Zvišan krvni sladkor 6 - sladkorna bolezen 6 9. Telesna neaktivnost 5 - lenoba in pomanjkanje kondicije Povišan krvni tlak 4 - vzroki Nezadosten vnos sadja in zelenjave 3 - prehranjevanje 3 25

27 8.1.2 Razlogi za pitje Razlogi za pitje alkohola so v zgodbah prisotni v veliko različnih primerov. Med razloge sodi opogumljanje in moč, razočaranje v ljubezni, uţitek, sprostitev in premagovanje stresa. Opogumljanje vodi k zaţelenim pozitivnim ali negativnim dejanjem ali pridobitvi moči. Razočaranje v ljubezni je pogosto razlog za poseganje po alkoholu. V besedilu samo pravi dţentlmeni in pravi moški razočaranje v ljubezni prebolevajo z alkoholom, stran od oči javnosti. Pri odzivanju na stresne situacije in pritiske je značilno, da se liki pogosto posluţujejo alkohola. Primeri kod: energija, moč, noge junaške, čudeţna moč, supermoč, boj, podvigi, ogrevanje, pozaba v alkoholu, nesrečne ljubezni, priloţnost, znoreti, zadušiti, iskati od ţivljenja, napil se bom, osveţilna pijača, zleknjen v naslonjaču, posladek, s kozarcem dobrega vina, prilegel, poţirček, bodite mirni, potreben konjak. Tipičen primer:»dragi ţupan, dozdeva mi se, da bomo kmalu izpraznili našo blagajno. Dodajte mi steklenico!vsekakor, glu-glu-glu, ampak bodite mirni, glu-glu-glu, obdavčili bomo vse, kar se obdavčiti da, potem pa bomo uvedli davek na davek!«(secchi in Raviola 1973a, 4) Alkoholizem Alkoholizem avtorja obravnavata kot problem, ki ima vrsto nezaţelenih posledic, kot sta vpliv na duševno zdravje posameznika in umrljivost. Širše druţbene posledice alkoholizma so povezane z zanemarjanjem otrok, odnosom do druţine in nezaţelenost alkoholikov v druţbi. Nekateri primeri potrjujejo znane stereotipe o alkoholikih, drugi pa o alkoholikih, ki so za potrošnjo alkohola pripravljeni naredili vse in izkoristiti vsako priloţnost v okviru svojih zmoţnosti, da alkohol tudi dobijo. Primeri kod: delirium tremens, alkoholizem, alkoholik, alkohol, pijanstvo, pijanci, naliti, smrt vodi, natopljen. 26

28 Tipičen primer:» Moj oče je bil alkoholik in je ves denar zapravljal za pijače. Ko sem prosil za svoje novoletno drevo, mi ga je z ogljem narisal na steno «(Secchi in Raviola 1970č) Spoznavanje in druţenje Alkohol je v stripu izstopajoča značilnost in neizogiben sestavni del spoznavanja, druţenja, naključnih srečanj ali navezovanja stikov v mondenih letoviščih, zanikrnih in razpadajočih gostilnah, na banketih, proslavah, izloţbah, v galerijah, prestiţnih klubih in restavracijah ter na privatnih posestvih in plovilih. Primeri kod: šampanjec, tri kozarce viskija, sto let star viski, malo šerija, prekrasen španski konjak, hladno pivo, dober kozarček, postreči konjak, riţevo ţganje, aperitiv, kozarec šampanjca. Tipičen primer:»oprostite, ker sem za trenutek odšel. Zelo me zanima vaša zgodba! Še malo šampanjca?vsekakor! Ena kapljica plus nekoliko kozarcev bi mi ustrezalo po vsem tem!«(secchi in Raviola 1975a, 40) Poslovni sestanki in sodelovanja Veliko prijateljskih sestankov in poslovnih obiskov se v stripu začenja ali zaključuje z ţgano pijačo ali šampanjcem. Prav tako se uspešno sklenjeni posli zaključujejo s pitjem alkohola. Po pričevanjih, ki se jih spomnim, mislim, da je v sedemdesetih in osemdesetih letih to bil pogost pojav tudi v Jugoslaviji. Primeri kod: postreči konjak, popijmo kozarček, s steklenico, šampanjec, boste kaj popili, konjak ali viski, irski viski, kozarec šampanjca, trknimo, na zdravje. Tipičen primer:»tako! Potrebno je začeti z delom. Dnevni red je obseţen, zato predlagam, da za začetek popijemo malo najboljšega irskega viskija! Z ledom!«(secchi in Raviola 1972d, 17) 27

29 8.1.6 Posledice pitja Posledice pitja alkohola avtorja stripa obravnavata na več ravneh, ki jih lahko razvrstimo v zdravstvene, druţbene in politične ravni. Obravnavane ravni kaţejo na značilne posledice pitja alkohola, kot so prizadetost jeter in ţelodca, smrtna nevarnost, pomanjkanje prisebnosti in omotica. Posledice pitja vplivajo tudi na politično kariero. V posebnih okoliščinah imajo posledice pitja alkohola pozitivne druţbene učinke pod krinko osebne koristi, kot je na primer zasebna prodaja organov inštitutom, ki na znanstveni ravni raziskujejo posledice pitja. Primeri kod: videl raketo, rumen kot limona, jetra razpadajo, pristaneš pod vsakim kolesom, ţivali govore, noge ne zdrţijo, razpade ţelodec, duša malce zamegljena, vrti v glavi, utrujen, pijan. Tipičen primer:»poslušaj me, pijandura, ţe si rumen kot limona in jetra ti razpadajo od alkohola skoraj si ţe Res, hik pijem, da pozabim!podari kakšen dolar skupini za boj proti alkoholu, ker bi se tako mladi pijanci nekaj naučili iz tvojega brezupnega primera!naj tudi njim razpadajo jetra, če ţe meni, hik razpadajo! Zakaj bi glu glu njim bilo boljše?«(secchi in Raviola 1973g, 10) Pijanost Značilnost podkategorije pijanost je, da avtorja razmeroma veliko pozornosti namenita nekaterim klasičnim poklicem. Ti poklici so kinooperater, poveljnik ladje, pomorščak, pilot, voznik mestnega tramvaja, smetar in poštar. Z izjemo pilotskega in poveljniškega poklica ostali liki za preţivetje delajo v neugodnih delovnih razmerah. Iz besedila lahko sklepamo, da je verjetnost pijanosti zaradi neugodnih delovnih pogojev in nemotivirajočih in slabo plačanih delovnih mest večja. Opazimo, da je pijanost v stripu značilna za vse naštete poklice. Ostale zvrsti pijanosti so povezane z aristokracijo, obiskovalci nočnih klubov in običajnimi ljudmi. Primeri kod: hik, pijan, pijanec, pijani, napil alkohola, bedak pijani. Tipičen primer:»pozdravljam vas v imenu posadke in vam sporočam hik če prej ne strmoglavimo hik prišli bomo v Los Angeles v nekaj dneh!«(secchi in Raviola 1975b, 58) 28

30 8.1.8 Priloţnostno pijančevanje Značilnosti priloţnostnega pijančevanja so posredno povezane z določenim dogodkom, kar pomeni, da so posledice nekega dogodka ali dejanja. Pogosto so to naključna srečanja z alkoholom, spontana dejanja ali slučajnosti. V tem kontekstu je priloţnostno pijančevanje stranski učinek nekega dejanja ali rezultat lastne iznajdljivosti. Primeri kod: pijuckam, sprehajajoč se, kapljica ruma, sveta vodica, zabavaš, vino. Tipičen primer, ki spominja na kader iz znamenitega mjuzikla Pojmo v deţju iz leta 1952:»Da, zdi se, da bo za steklenico ruma to dovolj! Sir Oliver, srkneva malo?lahko, Klodovik! Prepričan sem, da bi nam kapljica ruma dobro dela!kupila jo bova v trgovini in jo bova med hojo izpila do zadnje kapljice.pijuckam na deţju da, prav to pijuckam na deţju!«(secchi in Piffarerio 1978d, 52) 8.2 PREKOMERNA TELESNA TEŢA IN DEBELOST Kategorija prekomerna telesna teţa in debelost vsebuje naslednje podkategorije: poniţevanje in ţaljenje, prekomerno prehranjevanje, gibalna oviranost, negativne značajske lastnosti in ogroţenost zdravja Poniţevanje in ţaljenje Debelost je v stripu grda, liki so predmet poniţevanja in ţaljenja. Zanimivo je, da sta prekomerna telesna teţa in debelost obravnavna v kontekstu moške populacije. Ţenska populacija je v narativnem smislu zelo redko zastopana, medtem ko je v vizualnem smislu bolj prisotna. Debelost se obravnavana tudi dobrohotno, simpatično in ljubkovalno. Pri slednjem se ne moremo znebiti občutka, da je v podtonu poniţujoča. Najdemo tudi stereotipe o debelih Američanih brez smisla za humor za razliko od Angleţev, ki veljajo tudi danes, in stereotipe, ki temeljijo na vzročno-posledični povezanosti med bogastvom in debelostjo. Ţaljivi komentarji ne prizanesejo niti predebelim otrokom. 29

31 Primeri kod: kolačoţerec, debeluh, debelinko, debeluškast, obloţen s slanino, vreča slanine, debela hladetina, debel kot nilski konj, debela svinja, debeli človeški prašič, vreča klobas, napihnjeni meh, sod sala brez pameti, debela krogla iz slanine, sladki naš pujsek, debelokoţni sod slanine, bedak debeli. Tipičen primer:»hotel mi je ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino, najmanj dva dolarja za kilogram! Samo poglejte, kako je debeluškast!«(secchi in Piffarerio 1978e, 94) Prekomerno prehranjevanje Prekomerno prehranjevanje kot vzrok debelosti se nanaša na bogate, ki si obilno hrano lahko privoščijo kadarkoli, in na revne, ki jedo, kadar to okoliščine dovoljujejo. Pri revnih je prekomerno prehranjevanje povezano s pomanjkanjem hrane. Hrana v stripu ima tudi terapevtske in pomirjevalne učinke. Avtorja svoje videnje prekomernega prehranjevanja v prenesenem pomenu razširita tudi na politično vprašanje in ameriški imperializem v smislu, da kadar smo lačni, pogoltnemo neko cesarstvo ali kraljestvo, da si povrnemo občutek sitosti. Primeri kod: prenajedel, ţre se kot v svinjaku, prenajedanje, zredil, teţave z teţo, poţeruh, preveč jedel. Tipičen primer:»oh, to moje prenajedanje Dobil sem vse kilograme nazaj dekagram tukaj, dekagram tam!«(secchi in Raviola 1975l, 109) Gibalna oviranost V kontekstu opravljanja nalog in vsakdanjih aktivnosti sta v stripovskih zgodbah cenjeni dve ključni vrlini. Hitri moţgani in hitre noge. Opazimo, da je posledica prekomerne teţe in debelosti gibalna oviranost, nepokretnost, neudobnost, ki je v značilni stripovski maniri pretirana in kot taka ponovno predmet poniţevanja, ţaljenja in izogibanja odgovornosti. Primeri kod: komaj premikam, gibljivost, nepokretnost, razširiti, ozko, teţko, zapeti, neudobno, debelost. 30

32 Tipičen primer:»kazimir, spet si se zredil! Morali bomo razširiti tvojo krsto, če ne boš ukrepal glede svoje debelosti!puf Pant Širim se zaradi vlage! Ni moja krivda!«(secchi in Raviola 1975n, 9) Negativne značajske lastnosti Debelost in prekomerna telesna teţa sta povezani z negativnimi značajskimi lastnostmi posameznikov. Te lastnosti se večinoma kaţejo kot lenoba, nesposobnost in neučinkovitost. Primeri kod: zaspani, koristiš, praznoglavi debeli meh, nedelo, nesposoben, koristen, rezultati. Tipičen primer:»glede tega debeluharja Od tega napihnjenega meha nikoli ne moremo pričakovati nikakršnega podatka. Čemu ti pravzaprav koristiš, zaspanec?«(secchi in Raviola 1975g, 50) Ogroţenost zdravja Značilnosti odvečnih kilogramov so, da ogroţajo zdravje, dolgoročno zmanjšujejo kakovost ţivljenja in skrajšujejo ţivljenjsko dobo. Strip v tem kontekstu izpostavlja neposredno povezanost med debelostjo in ogroţenostjo zdravja. Debelost je za telo izčrpljujoča, telo postane mlahavo, povešeno in slabotno. Primeri kod: ni vredno nič, uničuje novo srce, povesiti, oslabiti, umreti izgubljate zdravje, debelost. Tipičen primer:»sedaj poslušajte. Ker od vašega srca ni več nobene koristi, se bomo zatekli h kuri hujšanja in to takoj. Tako se bomo izognili, da bi debelost uničila novo srce. V tem času bom pripravil vse za operacijo. Ja?Tako je! Po tem mi lepotice vsega sveta ne bodo govorile, da sem slon v človeški preobleki ali skladišče salame.«(secchi in Raviola 1970c, 92-93) 31

33 8.3 KAJENJE Kategorija kajenje je sestavljena iz naslednjih podkategorij: spodbujanje k tveganemu vedenju, posledice kajenja, kavalirska gesta/omika/zapeljevanje, škodljivi vplivi cigaret in rak, stres in poslednja ţelja Spodbujanje k tveganemu vedenju Podkategorija spodbujanje k tveganemu vedenju vsebuje dodatne razčlenitve: tobačna industrija, pritiski tobačnih lobijev, nakup in ponujanje. Pritiski tobačnih lobijev se v stripu nanašajo na izsiljevanje in groţnje tistim, ki opozarjajo na škodljive posledice tobaka, in pritiske na ozaveščevalne akcije, kot so na primer predavanja o raku. Preprosta dostopnost cigaret je prav tako eden izmed spodbujevalnih dejavnikov k tveganemu vedenju. V kontekstu ponujanja pa se spomnim še iz mladostniških let, da je med kadilci obstajala navada, da v znak pozornosti v druţbi ponudijo cigareto, če sami kadijo. Ta pozornost je nekoč sodila v kadilski bonton. Primeri kod: umazani interesi, zastrupljati, kapital, umazana kampanja, podkupovanje, grozi, kadite, ţelite/ imate, cigareto, podarim, oskrbimo, kupiti, skočiti do. Tipičen primer:»vse to zaradi umazanih interesov kapitala in velikih zasluţkov, ki jih prinaša ta palčka tobaka, zavita v papir, natanko zato!«(secchi in Raviola 1975p, 3) Posledice kajenja Številka Doktor Rakar (Secchi in Raviola 1975p) je v celoti posvečena kajenju. Posledice kajenja so v omenjeni številki brezkompromisne in smrtonosne. Smrt in umrljivost kot posledica kajenja tvorita preplet več dejavnikov, kot so dušenje, zastrupitev z nikotinom, pasivno kajenje itn. Primeri kod: strašne, ubija, ţrtev, dušim se, umreti, smrt, ubija, vdihovati, cigareta. 32

34 Tipičen primer:»naslednja ţrtev je bila moja sestra Hedvika. Bila je dobra ţenska, oddana alkoholu in cigaretam! Čeprav ji je zdravnik to prepovedoval, je kadila kot tovarniški dimnik. Cigarete smo ji skrivali, ona pa je vedno uspela eno najti!«(secchi Piffarerio 1976g, 52) Kavalirska gesta, omika, zapeljevanje Kajenje v kontekstu zapeljevanja in diskretnega flirtanja deluje kot oblika neverbalne komunikacije. Pri zapeljevanju v stripu opazimo dopolnjevanje verbalne in neverbalne komunikacije. Pri tem imajo ţenske dominantnejšo vlogo. Kavalirstvo s strani moških je pričakovano in obvezujoče, v nekaterih primerih je opaziti poudarjanje in poveličevanje moškosti. Primeri kod: priţgite mi, malo ognja, dragi, priţgi mi, ali imate, postrezi si, najdraţji, najlepši. Tipičen primer:»mladenič lepi, mi daste malo ognja? Ampak tistega pravega, resničnega ognja?ţal mi je ne kadim!«(secchi in Raviola 1971i, 13) Škodljivi vplivi cigaret in rak Škodljivost vpliva cigaret je v neposredni povezanosti z rakom, apokaliptičnim zlomom celotne človeške civilizacije, je strup in najhujši sovraţnik. Primeri kod: rak, najnevarnejši sovraţnik, strup, nevarnost, zlo, problem tobaka, cigareta, človečnost, smrtonosen. Tipičen primer:»gospoda, bodite prepričani, da smo obkroţeni z najnevarnejšim sovraţnikom rakom! Pozablja se na nevarnost, ki jo prinaša navadna cigareta! Nikotin, ki se vdihava in nalaga na pljučih, je nevaren strup, ampak to vsi pozabljajo! Veste, zakaj?«(secchi in Raviola 1975p, 2) 33

35 8.3.5 Stres Za stres v kontekstu kajenja je značilno, da se v stripu osredotoča na enega v mnoţici znanih mitov o cigaretah. Z njihovo pomočjo naj bi obvladovali in lajšali stres, pomirjali ţelodec, napetost, razdraţljivost in omejevali osebne stiske. Primeri kod: zmeden, pomirja, nervozen, miren. Tipičen primer:»oh, ne moram biti miren Miren!Cigareto, fant?«(secchi in Raviola 1970c, 46) Poslednja ţelja V stripu se srečamo s še enim sodobnim mitom. Zadnjo cigareto ali zadnjo ţeljo, odvisno od okoliščin in konteksta uporabe, srečamo v mnogih medijskih tekstih, kot so filmski ţanri, televizijski programi, dokumentarna dela, oglasi, stripi ipd. Poznamo ju tudi iz resničnega ţivljenja in dilemah o zadnji cigareti. Primeri kod: vaša zadnja ţelja, v miru pokadimo, poslednjo ţeljo. Tipičen primer:»konec je z nama, moj lord! No, preden naju predajo oblastem, predlagam, da v miru pokadiva vsak po cigaro!«(secchi in Piffarerio 1976g, 118) 8.4 VPLIV OKOLJSKIH BREMEN Kategorija vpliv okoljskih bremen je sestavljena iz dveh podkategorij: onesnaţevanje zraka in rek ter onesnaţevanje naravnega okolja Onesnaţevanje zraka in rek Strip kritično obravnava industrijsko onesnaţevanje, kemično industrijo in onesnaţevanje rek. Veliko pozornosti namenja kakovosti ţivljenja v mestih, posledicam prenaseljenosti, onesnaţenosti zraka, ogljikovemu monoksidu in posebno pojavu smoga v velikih mestih, predvsem v New Yorku in Los Angelesu. 34

36 Primeri kod: onesnaţevanje, reka, uničenje, rečni tok, onesnaţiti, z dimom, mestni smog, smogiran, oblak umazanije, onesnaţil, zrak, onesnaţen, smrdljivi, ubijalski, posivelo, posušena stebla, nafta in smog, najbolj smrdljivi zrak, zrak, poln škodljivih plinov, ogljikov monoksid, počrnel vse, mrtvih rib, odpadkov, smrdljivih. Tipičen primer:»zlati kipec dobi naš cenjeni proizvajalec zdravil in antizdravil Joe DeBolestis za uspešno onesnaţevanje dvanajstih rek in splošno uničenje ţivljenja v njih. Bravo, DeBolestis.Pa, trudimo se! Ljudje zbolijo, potem jemljejo moja zdravila, od katerih spet zbolijo, potem jemljejo druge vrste mojih zdravil, od katerih spet zbolijo in Naslednji kipec se dodeljuje Filipu McPrašku, ki je s peno svojih pralnih praškov uspel popolnoma onesnaţiti celoten rečni tok juţno od Rocky Mountainsa! Onesnaţenost se je razširila tudi na nekatere druge pokrajine, kar bomo upoštevali naslednje leto! in za konec, tretji kipec gre v roke cenjenega Lympija Falkensteinerhorstwiederschundgliederja, ker je z dimom iz svojih tovarn uničil celo vse komarje na svojem področju, da ljudi, ţivali in rastlin niti ne omenjamo!«(secchi in Raviola 1974d, 58-59) Onesnaţevanje naravnega okolja Avtorja stripa izpostavljata onesnaţevanje naravnega okolja. V kontekstu upora proti sebičnosti človeka in neprimernemu civilizacijskemu odnosu človeka do naravnega okolja si nekateri posamezniki prizadevajo za dokončno uničenje civilizacije s še večjim onesnaţevanjem in zastrupljanjem okolja. Posameznik je v tem kontekstu predstavljen kot zloben, maščevalen in jezen znanstvenik. Primeri kod: uničenje narave, onesnaţena okolica, onesnaţevanje, uničujejo, zastruplja, naravno, strupenih, uničen, posušiti, še bolj onesnaţena, zastrupljanje. Tipičen primer:»leta in leta raziskovalnega dela so mi omogočila, da se osredotočim na raketo-injekcijo! Kombinacija plinov in strupenih tekočin omogoča zastrupljanje zgolj zraka in vode! Ko bo raketa narejena, jo bomo poslali v zemljino votlino, prav v njeno središče od tam se bodo strupi razširili po celem svetu! Rastline se bodo posušile morja bodo zavrela in uničila vse oblike ţivljenja atmosfera bo dvakrat bolj onesnaţena, kot je sedaj. In vsi ljudje bodo umrli! Vsi, ha, ha, ha!ampak, oprostite, zakaj ţelite vse to narediti?!«35

37 »Zato ker je človek nor! Počasi se zastruplja z ubijanjem naravnega okolja, ampak to dela prepočasi! Jaz moram to odločno pospešiti!«(secchi in Raviola 1992, ) 8.5 UPORABA PREPOVEDANIH DROG Kategorija uporaba prepovedanih drog vsebuje naslednje podkategorije: spodbujanje k tveganem vedenju, učinki prepovedanih drog in predoziranje Spodbujanje k tveganemu vedenju Pri spodbujanju k tveganemu vedenju v kontekstu prepovedanih drog gre za prakse, ki so povezane s psihotropnimi snovmi in opijati. Med prakse sodijo ponujanje in potrošnja ter tihotapljenje in preprodaja. Primeri kod: tihotapljenje droge, razprodati, vtovarjati in iztovarjati, čudne stvari neobičajnega vonja, nabaviti prah, razpečevanje, heroin, nekoliko gramov, marihuana, majhen posel, ali kadiš, poskusil bom, če je potrebno, pojdimo, opij. Tipičen primer:»gre za veliko tihotapljenje z drogo. Nekje se skriva vreča s kilogramom čistega heroina, iz katerega je moţno proizvesti več ton tega zla Zdi se, da se je sedaj specializiral za razpečevanje droge! Heroin bi moral prodati naslednjo sredo, vendar ne vem komu Govori se o ceni treh milijončkov!«(secchi in Piffarerio 1977g, 37-38) Učinki prepovedanih drog Obravnavanje učinkov prepovedanih drog v stripu dovoljuje veliko avtorske svobode pri interpretaciji učinkov. Učinke prepovedanih drog lahko preučujemo glede na vpliv, ki ga imajo. To so vplivi na moţgane, zastrupitev krvi, zaznavanje resničnosti, presoja, pomiritev, smrtnost in nepredvidljiva vedenja, kot so jeza, srd itn. Primeri kod: vpliva, moţgani, zastruplja kri, umirajo, opojnih oblakov, najokrutnejših. Tipičen primer:»droga vpliva na moţgane! Daje ti vtis, da si v raju, čeprav si v resnici v peklu. Revni si domišljajo, da so polni denarja, lačni pa, da so za mizo, prepolno 36

38 najprivlačnejših jedi!ali jo lahko dobimo za osebno uporabo?nevarna je, ker zastruplja kri, zaradi nje ljudje umirajo! Postanejo norci, kriminalci, prestopniki vseh mogočih vrst!«(secchi in Raviola 1971i, 30-31) Predoziranje Avtorja v kontekstu uporabe prepovedanih drog opozorita na problem predoziranja, ki je pogost vzrok prezgodnjega umiranja njihovih uţivalcev. Razlog za predoziranje v pričujoči analizi je vzhičenost in stres ob pomembnem dogodku, ni pa smrtonosen. Primeri kod: vbrizgam, pretiraval, količino. Tipičen primer:»tako sam vzhičen. Najbolje bo, da si vbrizgam majhen odmerek droge, boljše mi bo Hudiča, zdi se, da sem pretiraval s količino!«(secchi in Raviola 1973c, 9) 8.6 TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU Kategorija tveganja na delovnem mestu vsebuje naslednje podkategorije: stres in preobremenitev, bolezenska stanja in poškodbe Stres in preobremenitev Stres v stripu in njegovi učinki so povezani z naravo nalog in okoliščinami, kot so slaba organizacija dela, telesne obremenitve, psihični pritiski, transportne teţave ter napake in spodrsljaji, v katerih se znajdejo stripovski liki. Posledice stresa so najpogosteje obrabljeni in napeti ţivci. Primeri kod: ţivci odpovedo, izdajo ţivci, bolj nervozni, napeti ţivci, uničujejo ţivce, stres. Tipičen primer:»ţal mi je, lord Assex, no, moji ljudje so fantje akcije, ţivce imajo napete kot strune! Zelo so nervozni! Poleg tega smo imeli teţave na potovanju in «(Secchi in Piffarerio 1976g, 21) 37

39 8.6.2 Bolezenska stanja Bolezenska stanja so povezana z vrsto in načini opravljanja nalog. Izvrševanje nalog pogosto poslabša splošno počutje ali okrepi obstoječe bolezensko stanje, kot je revmatoidni artritis, išias in čir. Primeri kod: revma, bolečine, išias, poslabšan, čir, ledvice, vranica. Tipičen primer:»vaša visokost, prosim vas za dovoljenje, da se umaknem. Tukaj piha hladen veter, ki venomer slabša moje krhko zdravje in povečuje moje bolečine od revme, išiasa itn.!sram te bodi, Jeremija! Daj, odvleci se v cvetličarno in tam čakaj smrt, če ţe ne ţeliš poginiti na bojnem polju!«(secchi in Raviola 1972č, 49) Poškodbe Nevarnosti, tveganja in brezkompromisnost pri izpolnjevanju nalog glavnih likov v stripu so vselej povezane z visoko stopnjo tveganj na delovnem mestu. Obravnavani liki konkretnega delovnega mesta imajo le naloge, ki jih izvršujejo. Večinoma se naloge opravljajo na nevarnih krajih. Ti pa so povezani s tveganji. Poškodbe so premo sorazmerne s stopnjo pragmatičnosti. Primeri kod: zlomljeno, izpahnjeno, prekinjeno, izbiti, oteklo, zlomiti hrbtenico, izkrivljena, mrtvi, uničiti. Tipičen primer:»bob, vse v redu?če s tem misliš zlomljeno roko, izpahnjeno nogo, prekinjeno hrbtenico, izbite zobe, oteklo oko in glavo, v kateri se vse vrti, potem imaš prav!«(secchi in Raviola 1970č, 55) 8.7 PODHRANJENOST OTROK V kategoriji podhranjenost otrok je moţno kot podkategorijo izluščiti revščino in lakoto. 38

40 8.7.1 Revščina in lakota Podhranjenost otrok v druţbi, kot jo vidita avtorja in jo kritično odsevata, je povezana z lakoto, revščino in umiranjem. Samopromocijo dobrotništva v povezavi s podhranjenostjo otrok avtorja opišeta izrazito tenkočutno z močnim sporočilom, npr. v ţelji, da se imena dobrotnikov z zlatimi črkami vpišejo na listo slavnih Newyorčanov, ki so otrokom pomagali z darovanjem mizernega koščka mesa, sira, marmelade, prepečenca, avtorja ostajata zvesta črno humornemu literarnemu izrazju. Pri branju stripa opazimo, da je potrošništvo v sedemdesetih letih, prav tako kot danes, trpelo za sindromom zapravljanja preko lastnih zmoţnostih, tudi na račun lakote lastnih otrok. Primeri kod: lačni, otrokom, revni, dati, dobrohotno dati, kupimo, otroci, bolj lačni, najrevnejši, lačna, lačen sem, umiram, umiramo, lakote. Tipičen primer:»oprostite, lepa in dobra gospa, ampak prihajam iz najrevnejše hiše New Yorka. Imam šestnajst bratov in vsi smo lačni, da ne moremo biti bolj lačni. Nazadnje sem jedel predvčerajšnjim in ne verjamem, da bom prišel na vrsto pojutrišnjem.ubogi otrok! V redu, v redu, počakaj malo, postavi se zadaj in ne prerivaj se!«(secchi in Raviola 1972h, 52) 8.8 ZVIŠAN KRVNI SLADKOR V kategoriji zvišan sladkor v krvi zaznamo podkategorijo diabetes oziroma sladkorna bolezen Sladkorna bolezen Obravnavanje bolnika z diabetesom je v stripu nadrealno, farsično, nepričakovano in presenetljivo. Za sladkorne bolnike je priporočljivo, da se odrečejo nekaterim dotedanjim navadam ter dolgoročno in zavestno sprejmejo nove. V tem kontekstu avtorja obravnavata sladkornega bolnika kot osebo, ki nima sreče. Sreča bi bila sladkornemu bolniku v stripu mnogo bolj naklonjena, če ne bi bil sladkorni bolnik. Druge oblike obravnavanja sladkorne bolezni v stripu vključujejo pretvezo za krajo prestiţnih artefaktov in jedilnega pribora ali kot izgovor in prikrivanje odvisnosti od drog. 39

41 Primeri kod: sladkorne bolezni, sladkorni bolnik, ţivljenjsko nevarno, inzulina, imam bolezen, umrl bom. Tipičen primer:»jaz tega ne maram! Imam sladkorno bolezen!moja je dolţnost, da vam izročim nagrado, ki ste jo osvojili! Morilec vsi ste vi morilci! Vlili ste mi v usta sladkor, kar je za mene smrtonosno! Jaz sem sladkorni bolnik! Sladkorni bolnik!ah, vem, ena od nagrad je odmerek inzulina, zdravila proti sladkorni bolezni. Kupujte mineralno vodo toliko časa, dokler ne dobite odrešujočega zdravila!da Da Dajte čim prej Ali imate? Ali imate?vi prav nimate sreče! Povsem zgrešeni dobitki! Luksuzni avto, letovanje na Havajih! Nimate sreče, nimate! Tukaj: jahta s pozlačenim jamborom! Prav nimate sreče!hitro, ne prenesem več Umrl bom!da vidimo ta zamašek! Brezplačno bivanje v bolnici za obolele od kolere! Ne, nimate sreče, ker vi bolehate za sladkorno boleznijo! «(Secchi in Raviola 1974e, ) 8.9 TELESNA NEAKTIVNOST Kategorija telesna neaktivnost vsebuje podkategorijo lenoba in pomanjkanje kondicije Lenoba in pomanjkanje kondicije Najpogostejša razloga za telesno neaktivnost, ki prispeva k manjši storilnosti skupine, zmoţnosti opravljanja nalog in nasploh vsakodnevnih aktivnosti, sta lenoba in nemotiviranost nekaterih pripadnikov skupine, pomanjkanje kondicije zaradi odsotnosti telesne vadbe in nenehne lakote pa je značilna posledica. V stripu obstajajo tudi pragmatični razlogi za telesno neaktivnost, ki se jih člani nadvse pogosto posluţujejo. Primeri kod: povrnemo dah, škripajo, zvija, prebadanje, ne vadim, zakrneli, poapnenje, sedite, sprehod, lenuh, zaspanec. Tipičen primer:»ne razumem! Naravnost okrutno je poslati me sem z ozirom na moja leta! Ţe desetletja ne vadim Ţe leta niste dvignili niti peresa s tal, to je res!«(secchi in Piffarerio 1977f, 17) 40

42 8.10 POVIŠAN KRVNI TLAK V kategoriji povišan krvni tlak lahko izpostavimo podkategorijo vzroki za povišan krvni tlak Vzroki Vzroki za povišan krvni tlak so različni. Kot dejavnik tveganja se v stripu pojavlja predvsem v kontekstu starosti. Najdemo pa nekaj primerov, kjer je povišan krvni tlak povezan s stresom. Primeri kod: moj tlak, visok tlak, pritiska na srce. Tipičen primer»hilly, sladki, ne jezi se, misli na tlak! Tako je, mačkonček moj lepi! Zakaj se peniš? Pa to je predvideno!«(secchi in Piffarerio 1976č, 56) 8.11 NEZADOSTEN VNOS SADJA IN ZELENJAVE V kategoriji nezadosten vnos sadja in zelenjave najdemo podkategorijo prehranjevanje Prehranjevanje Sadje in zelenjava sta v stripu zastopana zelo redko. Omenjena sta v kontekstu nečesa odvečnega, nepotrebnega, nezaţelenega. V preučevanih številkah stripa zasledimo sadje v kontekstu kraje in lakote, ki kaţe, da je sadje kot prehransko ţivilo koristno in dobro, lahko prebavljivo, hkrati kalorično in nasitno. Zgodi se tudi, da odsotnost sadja in zelenjave lahko povzroči smrt. Primeri kod: ni sadja, ni zelenjave, sadje, zelenjava, lahko prebavljivo, kalorično. Tipičen primer:»niti če bi crknili zaradi tega! Ampak crknili boste, ker vam ne bom dal ne kruha ne vode!ne sadja ne zelenjave, tudi mesa ne?«(secchi in Raviola 1974k, 46) 41

43 9 DISKUSIJA V diplomskem delu sem raziskal mediatizacijo zdravstvenih tveganj v stripu Alan Ford. Ključno raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil na začetku raziskave, je, katera tveganja za zdravje se pojavljajo v stripu, kako pogosto in v kakšnem kontekstu. Raziskava je pokazala, da je med tveganji za zdravje v analiziranem stripu najpogosteje izpostavljena tema uţivanje alkohola in njegove posledice. Na osnovi konteksta zlorabe alkohola v stripu sem ugotovil visoko stopnjo uporabe alkohola, kar beleţi Seale (2002) tudi z analizo drugih medijskih tekstov. Seale (prav tam) govori tudi o tem, da medijski teksti praviloma ne izpostavljajo škodljivih posledic pitja alkohola. To za strip Alan Ford ne drţi. V stripu je prisotnih veliko reprezentacij negativnih posledic pitja alkohola, alkoholizma, alkoholikov, opijanja in pijanosti. Podobnosti glede visoke stopnje uporabe alkohola v stripu Alan Ford in raziskavi, ki sta jo opravila Breed in De Foe (1984), ki sta v zabavnih televizijskih ţanrih preučevala reprezentacijo pitja alkohola in kajenja med leti 1950 in 1980, so velike. Zaznala sta povečano pitje alkohola v televizijskih ţanrih, in sicer ne glede na okoliščine. Nadalje sta ugotovila, da v analiziranih nanizankah uporaba alkohola sovpada z uporabo tobačnih izdelkov: tam, kjer se veliko kadi, se tudi veliko pije. To povezavo potrjuje tudi ta raziskava: pitje alkohola in kajenje sta pri junakih Alan Forda povezana. V kontekstu stripa sta Breed in De Foe (v Gerbner 1990, 100) ugotovila, da super heroji pijejo priloţnostno, tisti, ki pijejo največ, so brezdomci in podleţi. Za strip Alan Ford drţi, da glavni liki - antiheroji - pijejo priloţnostno, brezdomci, zlobneţi in kopica drugih likov, kot so povzpetneţi, uradniki, sodniki, poslovneţi, vplivneţi, bogataši, zdravniki itn., ki jih ne moremo označiti za prave zlobneţe, temveč za ljudi, ki pogosto sledijo svojim umazanim interesom, prav tako veliko pijejo. Brezdomci, reveţi in najniţji druţbeni sloji pijejo izključno skisano vino, rum in občasno pivo. Liki, ki so višje na druţbeni lestvici, vključno s tistimi na vrhu druţbene hierarhije, najbolj pogosto pijejo šampanjec, viski, šêri in konjak. Lahko zatrdimo, da v Alanu Fordu pijejo vsi druţbeni sloji. To kaţe tudi na to, da je vrsta 42

44 alkohola pomemben razlikovalni dejavnik med druţbenimi skupinami. Z vrsto alkohola pa lahko pivec poudarja svojo pripadnost druţbenemu razredu. Nekateri medijski kritiki menijo, da je prikazovanje z zdravjem povezanega vedenja v nekaterih televizijskih ţanrih izrazito nerealistično (Seale 2002). To velja tudi za reprezentacije tveganj za zdravje v stripu Alan Ford, ki pa so prilagojene specifičnosti stripovskega ţanra. Med najbolj izrazito lastnost tega stripa sodita nadrealističnost in farsičnost. Nadrealističnost v stripu je potrebno preučevati kritično, ker globoko v sebi vsebuje sporočila, ki jih je potrebno razumeti zelo realistično. Izsledke raziskave, ki jo je opravila Signorielli (v Gerbner 1995, 19) o medijskem predstavljanju pitja alkohola kot praviloma moške dejavnosti, potrjuje tudi pričujoča raziskava. Nad uporabo alkohola dominirajo moški, čeprav ne moremo spregledati ţenske vloge. Apeli, ki se sklicujejo na ţivljenjske stile, so povezani s pitjem v druţbi, z moškostjo/ţenskostjo, eleganco, romanco, avanturo, druţbeno sprejetostjo, s seksualnostjo, samospoštovanjem in z uspehom. Analiza vsebine, povezane s prekomerno teţo in debelostjo, kaţe na veliko podobnost z izsledki Sandbergove (2004) o medijski reprezentaciji debelosti in vplivu reprezentacij na druţbeno dojemanje debelosti. Debelost je grda. Debeli in predebeli ljudje so konstruirani kot neumni, leni in nagnusni, liki so predmet poniţevanja in ţaljenja. Pritrdimo lahko ugotovitvam Seala (2002), ki v kontekstu medijskih sporočil izpostavi splošno visoko stopnjo porabe in uporabe redilne hrane. Prekomerno prehranjevanje v stripu je omejeno na bogataše, poslovneţe in ljudi visoko na druţbeni lestvici. To je zanimivo, ker se uţivanje redilnih ţivil in debelost običajno povezujeta predvsem s pomanjkanjem kulturnega, socialnega in ekonomskega kapitala. Je torej bolj značilnost ljudi z druţbenega dna. Ljudje z druţbenega dna so v stripu praviloma lačni. Razlika med pričujočo raziskavo in raziskavo, ki jo je opravila Sandberg (2004), je, da je v stripu ţenska debelost redko izpostavljena in problematizirana kot nesprejemljiva in kot izključno ţenski problem. Ţenski liki z vitkimi telesi so v stripu številčnejši in igrajo večinoma negativne vloge. Lahko se vprašamo, ali so debeli ţenski liki izvzeti prav zaradi 43

45 njihove nesprejemljivosti? Obenem je eden izmed bolj opaznih likov v stripu debela in izrazito grda ţenska, ki ima vlogo negativke. V primerjavi z analizo moške debelosti, ki je v analizi Sandbergove (2004) sprejemljiva, je moška debelost v stripu Alan Ford večinoma nesprejemljiva in kot taka predmet zaničevanja, posmeha in ţaljenja. Obstajajo primeri, ko je moška debelost obravnavana ljubkovalno. Ljubkovalnost v tem kontekstu zakriva ţaljivost. Podobno kot na področju alkohola tudi tu ugotovitve raziskave odstopajo od ugotovitev Seala (2002), da medijski teksti praviloma ne izpostavljajo škodljivih posledic, ki jih ima debelost za zdravje. V stripu je debelost izpostavljena kot groţnja zdravju in gibalna ovira. Seale (2002) v kontekstu prekomerne telesne teţe in prehranjevanja povzame, da se nosilci vlog v nekaterih televizijskih ţanrih nezdravo prehranjujejo, vendar so še vedno vitki in v formi, kar za strip ne drţi. V stripu so predebeli ljudje v izrazito slabi fizični kondiciji in predmet posmeha. V stripu najdemo tudi primere predebelih otrok. Bastian (2011), ki je preučevala reprezentacije otroške prekomerne telesne teţe v glavnih avstralskih časopisih, je ugotovila, da so se reprezentacije prekomerne teţe otrok nanašale na odgovornost staršev. Podobno velja tudi za strip Alan Ford. V enem primeru je celotna druţina predstavljena kot izrazito debela, v drugem primeru je to predebela mati skupaj z debelim otrokom, kar nakazuje na slab vzor, slabo vzgojo, slabe navade, ki jih otroci dedujejo po starših. Strip Alan Ford v kontekstu kajenja v ţanrih popularne kulture, kot so na primer nanizanke, podpira ugotovitve Breeda in De Foa (1984), ki sta ugotovila, da se je v nanizankah, v katerih se je veliko pilo, tudi veliko kadilo. V stripu Alan Ford je kajenje praviloma povezano s pitjem, četudi najdemo veliko vizualnih reprezentacij in primerov, ko je kajenje predstavljeno samostojno. Za kriminalni in pustolovski ţanr Gerbner in sodelavci (v Gerbner 1990, 97) ugotovijo, da je v teh ţanrih kajenja več kot v situacijskih komedijah. Te ugotovite drţijo tudi v stripu Alan Ford. Za ta strip, ki ga uvršamo med alternativne stripe in v antikriminalni ţanr, lahko rečemo, da v njem kadijo skoraj vsi druţbeni sloji, pozitivni in negativni liki, moški in ţenske. 44

46 Iz ugotovitev Breeda in De Foa (1984) je mogoče razbrati, da je kajenje v nekaterih ţanrih popularne kulture, zlasti bolnišničnih nanizankah, v upadanju predvsem zaradi večjega medijskega izpostavljanja znanstvenih opozoril o neposredni povezanosti kajenja z rakom na pljučih. V vseh preučevanih številkah stripa Alan Ford ni opaziti pretirane zaskrbljenosti nad kajenjem in rakom na pljučih z eno veliko izjemo. Celotna številka Doktor Rakar (Raviola in Secchi 1975p) je posvečena izključno kajenju in posledicam kajenja, v kateri gre za farsično predavanje doktorja Rakarja, ki govori o problemih tobaka kot izključnega povzročitelja raka. Podobno kot navaja Clark (1992), ki glavne značilnosti medijskih reprezentacij raka opisuje kot zlo, nemoralnega predatorja in sovraţnika, je tudi v stripu Alan Ford rak opisan kot najnevarnejši sovraţnik. Avtorja stripa obravnavata tudi korporativno filozofijo tobačne industrije, ki jo David Goerlitz, obraz cigaret Winston med leti 1981 in 1988, slikovito opiše tako:»eden izmed vodilnih v RJ Reynoldsu je prišel k meni in rekel:»kaj pa delaš?«rekel sem:»kadim.«in potem je rekel:»ali še vedno kadiš te stvari?«in sem rekel:»kako to, da fantje iz RJ Reynoldsa ne kadijo?«obrnil se je k meni in rekel:»mi ne kadimo tega sranja, mi ga samo prodajamo. Pravico do kajenja prepuščamo mladim, revnim, črnim in neumnim!«(goerlitz v Tobacco Org. 1999) Vpliv okoljskih bremen kot eden izmed dejavnikov tveganj je v stripu obravnavan v kontekstu herojev in zlobneţev, varnosti in nevarnosti, katastrofe in rešitve, ţivljenja in smrti, čistega in umazanega. Za razliko od Sealovih (2002) ugotovitev, da so v zdravstvenih zgodbah zdravniki ali znanstveniki predstavljeni kot heroji ali pomagači, ki poznajo čudeţna zdravila, imajo v stripu Alan Ford zdravniki in znanstveniki lastnosti zlobneţev. Zlobneţi niso pomagači ali heroji temveč antiheroji, antipomagači, nekompetentni zdravniki, raztreseni raziskovalci, onesnaţevalci okolja, mučitelji, maščevalci, ki svoje početje upravičujejo bodisi z višjimi cilji ali z ţeljo po denarju. Druge narativne oblike, ki v stripu vzpostavljajo in razvijajo vznemirljiva nasprotja, ki jih omenja Seale (2002), so lepo in grdo, uspeh in neuspeh, normalno in izrojeno itn. Nanašajo se na onesnaţevanje narave in pojav prašnih delcev v velikih mestih. V stripu Alan Ford uţivalci in uporabniki prepovednih drog niso kriminalizirani niti stigmatizirani. Uporaba prepovedanih drog je obravnavana v kontekstu dejavnikov tveganja in posledic uporabe. Kar je kriminalizirano, je preprodaja, ponujanje in tihotapljenje. V 45

47 številkah stripa, ki so izšle v sedemdesetih letih, najdemo veliko primerov, povezanih s tihotapljenjem in z razpečevanjem drog. Zanimivo pa je, da je leta 1971 na velika platna prišel napet, direkten in realističen narko triler Francoska zveza Williama Friedkina o tihotapljenju heroina iz Marseillesa v New York. Za konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let je značilno obdobje novega vala, tako stripa v Evropi kot ameriške kinematografije ali Novega Hollywooda in generacije mladih avantgardnih reţiserjev, ki so kršili dotedanja pravila pripovedovanja in ţanrske kodifikacije, kot so Stanley Kubrick, Sam Peckinpah, Martin Scorsese, Francis Ford Coppola, Robert Altman in drugi. Zanimivo je, da se v stripu Alan Ford poleg omenjenih dejavnikov tveganj pojavljajo tudi tveganja na delovnem mestu, podhranjenost otrok, telesna neaktivnost, zvišan krvni sladkor, nezadosten vnos sadja in zelenjave in povišan krvni tlak, ki jih omenjata poročili WHO-ja (2006b; 2009), ki zajemata svetovna zdravstvena tveganja in dejavnike tveganj za nastanek bolezni ţensk in moških za Slovenijo. Velja izpostaviti, da v stripu nista omenjena niti obravnavana povišan holesterol in nezaščiteni spolni odnosi, ki glede na poročili sodita med dejavnike tveganj. Posebno je to zanimivo za nezaščitene spolne odnose, če vemo, da je obdobje šestdesetih in sedemdesetih let, to je v času izhajanja obravnavanih številk stripa, zaznamovala seksualna revolucija, vendar pa so se prve okuţbe s HIV začele pojavljati v zgodnjih osemdesetih. Podhranjenosti otrok kot dejavnika tveganj v slovenskem prostoru ne moremo obravnavati, ker ga poročilo WHO-ja (2006b) za Slovenijo eksplicitno ne omenja. Ker pa mediatizacijo zdravstvenih tveganj v stripu Alan Ford kot mediju obravnavam v slovenskem in svetovnem merilu, je vključena v dejavnike tveganj. Na izbranem vzorcu sem analiziral narativne vidike zdravstvenih tveganj v stripu Alan Ford. Strinjam se lahko s tistimi avtorji, ki strip opredeljujejo kot vizualni in narativni medij (Eisner 1985; McCloud 1993; Hayman in Pratt 2007; Pratt 2009). Omejitve pri raziskovanju, do katerih lahko pride, so se v moji raziskavi pokazale pri vizualnih interpretacijah. V stripu tudi vizualne interpretacije neposredno govorijo o dejavnikih tveganj, četudi oblaček z besedilom, ki sledi vizualni interpretaciji, ni nedvoumno povezan z njo in obratno. Nekateri primeri vizualnih interpretacij so na primer prikazi kajenja, drţanje cigaret v roki, ustih, cigaretni dim, pitje alkohola, priprava na pitje, steklenice z alkoholom, predebeli osebki, obilno prehranjevanje, predebeli otroci itn. (Sliki 9.1 in 9.2) 46

48 Slika 9.1. Vizualna interpretacija (Secchi in Piffarerio 1976č, 8) Slika 9.2. Vizualna interpretacija (Secchi in Piffarerio 1976l, 98) 47