Temeljna blazina ZA MIRNO ZIVLJENJE IN ZDRAVO SPANJE

Transkripcija

1 r

2 Fibran GRADNJA Temeljna blazina ZA MIRNO ZIVLJENJE IN ZDRAVO SPANJE Nov nalin temeljenja na temeljni pk:>!o se je v Sk>veniji cbbro uveijavil predvsem zaradi nizkih strdkcn in zela hitre ~be Projektantska straka komaj sledi hitremu razvoju in bi je v veliko primerih prepu~ izvajalcem, da se sam ooloojo, in spremenijo pasovreternelje vterrejno pwo tee pod njo podlclijo!e izoiacjjo. P a verdar stvari Nso tako preproste. Ce bi bile, bi v SkJrverjj privzei rw1 ~je, kalrlnega rna na prtner Nerrqa. pa ga fui zaradi potresne ~ roe smemo. Prav zara:li tega je bii razvit sistem temelfle blazine S9SMIC, ki n!.jphm. da sta ~ tqlbtna kot hiau iroiacija spojeni v ~ s temei,no pidlw, in tako~jo Iwt enotna. trrna teroofia blazina. Kako 50 elementi temeljne blazine SEISMIC med seboj povenni! 1. Osnovni selta"ni del t e meljne brazine SEISMIC je betonska plosea. ki je DETAJL I A-podlatnl beton 8 R8RANxp. 4OO-L (500-L, C-A8p101ta T =.Ijn. blloz;". SEISMIC z do. tojno topkltno ;,oi.djo in.,."o''''m.iojem h id.otz<>locije "rita na mestu samem na prej polo~ef1o t o plotrlo izolacijo Sf lsmic iz trdnega ekstrudiranega polistirena z utori na zgornji povr~ini (deajl1). Tako dobimo loplotno podizolirano lemeljno pro~lo. V tern pl'imeru moramo dodat no poskrbeti lii hidroizolacijo nad temeljno plouo, saj bi v primeru, cia hidroizoladjo namestimo na podlo!ni beton, lahko imeli naslednje tebve: Ce je hidroizolacija ~na na podlo!ni belon (v /'Jernl:iji se to ilvaja, vendm Nemfija ni potresno ogrwena~ mora biti uporabljena 00- beiej~ ali najrnanj d\qslojna hidroizolacija. sajje nevamost preboja na grobem podkj!nem betonu zlasti Db potr=..i -.elika, pozne~ popravi- 10 pa praktimo nemogoce. Na potre~nih podroljih. kot je Sioveni ja, lahko pride do zdrsa temeljne blazine po gladki hidroizolaciji ~e pmebej pri lahkih objektih. kot soenostaflovanjske h~e. Trenje ob potresnih silah povzro~ i polkodbe na hidroizolaciji. ki je nameilena na grobem pod Iomem betonu. saj predvsem lafie hile moo Id~im potresom.drhtijo', med moblej!im pa.ple!ejo in poskakojjejo'. Tako tudi lepljenje na podio!ni beton prj mocnej!ih potresih hidroizoladji ne pomaga. DETAJLl A podloh-oibet <><"l D-fISRANlpos I~~"'''''''",,;;_ -+OO L(~ L ""'0 C FlBRANhrd... s.elsmict- 1.8<k1ok D FlllRANxpos 40().l (~. L. ""'0 { A8p1oUa Stne", S lsmic <!voila;><>.<>pio1ncl i",!act> in... <tie.tr:.. uk<>.. mol< pi"'" hidrolzol.cijo Fl 6RAN~ "" SEIS MIC T-I.8 oj:/ok, polof~~o n l RBRAN><." 4OIJ...l 2. Druga moinost je naprednejia in cenejia. razlil:ica temeljne blazine SE ISMIC. Je kompleksne~. saj je sestavljena iz dveh slojev toplotne izolacije (zgomja plera SEISMIC z uteri, spodnja ldasilna FIBRANxps t ipa 400 ali vel), vrnes pa je nalepljena tanka dvostransko samolepilna hidroizoladja v enem ali dveh sloj ih (detajl 2~ odvisno od POltOPM od"'.nj"".~j<.. Wmo fo~j< hidreizolocij< in ""I'ganjo do!g<h ploll f IBRAN"I" SEISMIC -+OO l no lopljivo hid,,,,,,,i. c.i j5k<> podl.i/o RBAANh)'lro ANTIAADON.., ""d~o yporablj. v kembln. c.iji, FIBRANl>ydro SEISMIC T 1.8I1,IIk. DETAJLl A podio;tni beton lhibran"i" 4OO l ~OO l. J'()() l) C ABRANIlydro ~~,,~ flllranhydro SEISI"1ICT I.Eh.kl!k O-fIlRAN"", 4OO l{500 l. =0 E AB plolll.. zahtev lokacije objekta. Prednost je povsem zaulten sloj hidroizolacije, ki V seodvii'll povezuje toplotno izol acijska sloja v odli<"no toplotno in hidroizolacijsko celoto. Seveda je kat v zgornjem primeroj izoiacijski del blazi1ez uteri plooi'.e SBSMIC spo;en z betoflsko temelpo plo~o v celoto. Prednosti dvoslojne. naprednej~e izvedbe temeljne blazine SEISMIC? Povsem za'lliteoa hidr04zo!acija med izvedbo do konca ~jenjske dobe objekta. Moma enoslojoa tanka hio:-oizotacija. Mclna kombinacija hidr04zo1acijskih slojev z za!llito pred radonom in geopatogenimi sev.ioji. (Pavpra~ po hia--oizoiaciji FIBRANhydro ANTlRADON (detajl ]). Momo doseganje pogojev toplotne za~ote tudi za skoraj nk: eoergijske stavbe. Skoraj nil:eo vplw vlage n.l iwlativnost tudi v Zahtevajte ETA (Evropsko tennicno oeeno). dokazilo 0 ustreznosti uporabljenega materiala! primeru visoke podtalnice. Moma uporaba pod objekti Z oajvei'jimi obremenitvami. Razlogov za premislek 0 temeljenjll vale hile je veliko Z razvojem nizkoenergijskih hi! z z a~~i t o pred toplotnimi izgubami pozimi in dobitki poleti se hi~e gradijo s kontinuiraoim toplotnim ovojem, torej na toplotno podizolirani temeljni plosci, brez masivnih betooskih pamvnih temeljev, ki predvsem v zimskem obdobju srkajo toploto iz prostara in jo prevajajo v zemljo. Neredko ta toplotni most opazimo kot plesen na dnu sten prizemniheta! Temeljna plosea in izoladja po d njo sta torej sodoben nacin gradnje. Pri oas upo~tevamo ~e potresno nevamost lato spojimo vse elemeote temeljne plo~<"e ter toplotne in hidroizolacije v celoto. ki jo imenujemo temeljoa blazioa SEISMIC za zauiteoo hidroizolacijo. Trenje temeljne blazine SEISMIC oa podlagi je dovolj veli ka. da pri predvidenih potresih pri oas oe pride do zdrsov. Stavbe pa ne gradimo Ie za danes in ne vemo, kaj se be na tej na~i Zemlji ~e spreminjalo. Zato za vsak primer naredimo ~e majhen OJkrep za~<"ite instalacijskih cevi. Kako? Vpra!ajte nas za v~ primer. lnvestitorji, izvaja/ci, namovalci.l Izrabile naso pripravlje"ost, da pomogamo pri vasem trenutnem objektu, da bosle imeli znanje ludi za "aprej. Prcverite se cnkrat lia splet"i stram', ali po nas preprosto poklicite no brezplacno sleviiko ali nam pisitc Iia nasvet@ftbrall.si. \. moo! Xlli Hau.bau 4 1

3 ~ --- JUB In:.;ri::r: IrJ'.Jl;J illij J_!lliilP : 1'."i!"l'~_J"'~J!#: VI :cli~1!j!iij!ljj i-'/!i)~;~!i 11~!:.JF!1JJ:.J.: 2...!;.or J~1JJ!)!..l!Jr!lJJp.!Jr.:.rL:mi ;.JI!I;'!!lri:. t.;;r..:m:j ~ ::~!)E:! T=!!J:IJ_II~P. J,u..!.il:..:.l'llitl ~!;j;..:..r!j ;.:.L!.rJ S!.I!lH!T III~J

4 GRADNJA Fibran Fibran GRADNJA Streha? Kje je tu streha? P red nekaj letl sem bila gost,a radijske 00- d v neposredoem prenosu s Sejma cveqa v Zagrebu, Ko sem se prlpravljala Oil inter"lju. me,e pn,etna noyinaba sprao;evala 0 zelenih strehah, In kat,e to pogosto, 'iva se po ne~ uradnih staw.il zaplet~ v k1epel Sogovomca II! pnfela svop zgodbo taka:»veste, llv1m y hl~, ki II! brez strehe!«pn tern Je z rokaml Y zralw oblikovala trikotno obiike.,. Brez strehe... NaJpreJ sem mislila. da Je hl_ ~ nedokon{ana r1 ne 'JedD, kako III obiikovah strehe, potem pa II! z rokaml pokazala rayne l'l"to In de,ala:.nlma strehe, Imamo sarno preprogo, ravno preprogo!!!«hisa,e blla seveda kon.:ana in imela II! ra\lflo streho! Kar zadeva geometnjo hl$e nevel")etno veliko Ijudi Mo dojema z dvema arhetlpskima oblikama: s 'kocko', ki predstavlja hiso, in 'tri_ kotnikom', kl predstavlja strehe, In rayne zaradi takega ra zml~ljanja pogosto hodlmo po strehah, za katere nltl slutimo ne, da je to njihova osnovna funkcija - to so pokriti podzernnl deli zgradb, ki ustvarjajo ncno uporaboo IGikavost: spren,ali~ a, parkl, Jportna ign~a ali dodatnl parklmi prostol"i, "",<»to hodimo po'~~u b_e Mi,lutimo... do jr to njiikw.i. """"""" lunla:ip. Niljpogost~ so to trgcmki ali Sportnl centr~ ki potrebu,ejo veliko parklfnih mes!, ki jih,e OiIJboIJ Iogmo Umestrtl pod zemlp. Ne glede Oil to, ali so tillne strehe podzemnih deloy zgradb y ravnwll s terenom, ali pa so dvigntene za kak~ nadstropte nad zemlp, predstavljajo velkratni izziy za nelc:aj strok hkratl. Statiki moriljo zagotoviti ~ nosilno«. te mora streha preneru obrememtev vozila ali IfltenzlVl"1e ozelenitve, arhiteldi takme prostore uporabijap za funknonalne po.terovaflje razirnih vsebin, ki se nahaiafo pod ali ob t.lki struldun, tu pa so <;e kriljlnw arhrtektj. ki so vse boij enakopravni arfliteldom 11"1 gradblncem. Na~i zelenj'l vldjutujejo travnike. grma.,e, opremo parkov, vodne elemente In coo vel metroy visoka dr~. VV'. to so eiementi, ki rliijdeto WOJ prostof too: na strehl, ki za mimoklol:ega taka postane ntegrran del pr=tora, zra~en z okohco. dokjer ne naieti na prehod, ki ga vodi pod Clle!eoelo povr ~. Se!e takrat V'. =. da hodi po strehl. ki Je sic:er rom"la, a~vedno stren. Preddeset~JM'I \1T1O bili pm valu gradnje <;portnih objelctcn na HfV~ r1 v Slaveniji, kjer V'.,e to r"l.kelo vsllilo kat sestavni del amrtekture. Pod p1'ojekt ~rtnega komplek5a Stohce v ljubljmii so se ob artvteidih 5ac:iary.J in VlIgI poo;lisaii tudi krajrnki armeicti AKKA IZ ljubijane. IZZIY ~ r.wne wehe ni aiti() obiiwvar-,e poyfvl r1 konstnj<qe, ampak too: tjsti1 nevodrwi delov, let so bmyerl del ~ osnovne fmkcij: hu"oizoiiiote r1 toplotne 1ZObc:ije. Prl ravnih strehah razlikujemo dye osnoyf'ii skupw: kiasltne In obm)ene rayne strehe. 00 lzuma toplotne 1ZOiao,e, ki ne piia Ode,,e bila struktura k1asm:nega str~a sendvll"a sestavi,ena IZ parne zapore, toplotne izoiacije in zakljutnega sieja hldroo:olacij!'. Pri obmjenih strehah 5ta hldroizolao,e l:rolaciia zamenia Ii SYOJ poiozaj. Tako se Oil nosilno konstrukcip najprej namestl tlldn:lizoiaeija In OiInJO nato topletna izolao,a. lei mora zadrtatl svojo funkcijo tudl 'I pogojih vode in Ylage. Pod projekt lportnop Io:orn!>I~k... Stoke ljubijanl.., '" ob ariviektih Sad.otju "' V~ podp<...n,~ ~.kj ariviekti AKKAttljublj... V ta namefi uporabl,amo ekstrudirarn poiistiren, ~vrste pi~e Iztemne tb~ne trdno«i, ki ohranljo toplotno upomost tudl ve< kat 50 let take v pogojih pod zemljo kat tudl pod razlitmmi zakljutnirtll sloji rayne strehe: gramoz na neprej-.odoltl povr~nah, betonslci tlak.a-lo na p1'ehodnih povrsinah, ekstenzivna ali intenzivna ozelerutev, asfalt na parkrn6h ali poyoztlih~, bazeni n umet.na jezera, 0SI"\0Ya temeljev za tezke stresne rvave (so.- 1m ali fota..dtam paneii. komore za 1Ejenje), heiidromi r1 podobno. ObremenJene povf1lne zahtevap materia_ Ie. kl taldne obremenrtve Iahko zdrtip, Ifl tu se izkale FIBRANxps (ekstrudirani polistlren) kat nezamenlpva re$.ltev, Standardfll prolzvoeli tlatne trdnost! 300, 500 In 700 kpa zdrtijo obremenltve 30, 50 OZlrorna 70 thnl!!! ZgodowIa obm,enih streh sega v zgodn,a petdev'.ta leta preteklega stoletja, ko,e material, ki je bil OiIjpreJ upor-abljan za pioyee amen~h manncey, na~ei SYOje mesto na prvih raynih strehah y ZDA. Zaradi vse vcl';ih zahtev po prihrankih energije se Izumljajo nove re!:rtve. Predpisi EU so predysem pogojl'vah sprejem zakonov. ki narekujejo, da morajo brti te od za~etka let~njega leta jami objektl nab1.o'lam skladne s standardi SkoraJ nit-energijske stalfbe (sn ES), Ta Likon se bo od za~etka let a 2020 upor-abljal tudi za zaseboe objekte. Ce to prevedemo y toplotno Izolacijo, to pomem 20 centlmetrov izolacije na rtenah in vel kat 30 centlmetrov na rtrehah, odylsl'lo V'.veda od OSI"IOYroe struldure sten in strehe. V Fibranu imamo rdltye za vse zahteve, ki 51!'. nana':ajo na eeloten topletm 0Y0j zg.-ad>e, Ko govorimo 0 ravnih obm,enih strehah, so tu FlBRANxp5-pIo~e debeline 20 em - za twtro In utmkovrto vgradnp y enem squ. Db vgra~ membrane z viogo odvafan,a Ode FI- Po... 1<1 Ie nulai... tel1trehl. til.-.0 '1""" funlwonoina P""~"""'" :unp;ok prnpcv. k "'lad fi01d In prllatodltyl dvd> ~h vokimnov m."tnj ~oioti, hkrati p. ~'. do..,... 'oj P""'1inI relenje, op< e hol.~ll., klopl u p<k;'ek, I'".ud; Ipo""~...,1Hn~... p,oltem. BRANslon SEAL V'. lahko na obrnjeno strehe vgradl tudl <Iva slota. Reo:itev prl DUO strehl vklju~u)e FIBRANxp5-pl~e pod In nad hldrolzol.leijo. Na ta natin ~imo hidrolzoiacljo In JI tako podalj~mo trajnest. S FI BRANxps INCLINE naklonskimi plo~am i, ki se po sy'oji funkciji name'it ijo pod hldroizoladjo je mogoce pridobrti tudi dooatne centimetre toplotne IzoiaclJe, naklon y 2elenem padcu (1-4 %) in mehansko za~ito hid roizo IadJ!'. Db osnovnl toplotni izolaciji nad hidrolzoiacljo to razlillco obrnjene strehe Imenujemo OPTIMO-DUO streha. Na projektu ~ portnega centra St02ICe smo vgradih pio$te FIBRANxps na rayiu strehl OiId trgov'sklm centrom, ki povezuje ~portno dvorano In stadlooii. Park, ki je OiIstai na te] strehl, fii sarno njuna funkeionalna povezava, ampak prlspeya k skjadnoru In pr~a.godltyl dveh ogromnih voiuml1oy y mestni eelot~ hkratl pa omogoo:a, da so na tej ~fli zelen,e, sprehiljo1h~e, klopi za pocitek, pa too $por1.ne vseblne Oil prostem. Tanja Herr, dip!. ing. am. Pnmeri takih 'M brez strehe' so Jtevilm. L

5

6 GRADNJA Fibran Fibran GRADNJA Dvorec za 21 stoletje Rekonstrukcija dvorca Jankovic v bli1:ini Virovitice oziroma primer; kako sta v~eraj in danes skupaj stopila v Jutri. R ~ so biie vema cb6jt va tema. zlasti le so potrebni ~i ~ ki ujrte.tajourl n.k1e. Varstw arhtelct.t.me de< Oroe U: ~ i imne 00Ii<e n kortstrtk~ zgra<be. pa too materiale. T ada ~v dvorru iedalel ad rofll<ntime pred;tave 0 kmnrn, v katerem gori ogerl n S'>'etIoba s-.el mere tr~ sero.:.e r.a stene. V start. pa;kjpjh pogo'>t 0 viadajo viaga, hlid, prepi1.. Zakoo 0 gradnji opisuje p!"av te pojme s temeljnimi zahtevami za zgracbo: 1. mehanska odpomost in stabilnost, 2. varnost v p!"imeru po'tlra. 3. higiena. zdra\oje in okolie, 4. vamost in dostopnost med uporabo. 5. za <'ita p!"ed hrupom. 6.~zenergijon~~, 7. vzdr:l'na uporaba nara~ih virov. Ob obvemem u~tevanju najvi!je stopnje vantva arhnekturne dedi!lfr.e je zahteve po boij zdravi in er.ergetskovaitnej~i gradnji mogole re~iti z materiali nove generaciie. Rarumno razmerje spo{tovanja starega n uporabe novega s pomo?jo obiil<dvanja ohranja izvimo obiiko, taka da ta bolj ustreza dana~jim zahtevam uporabnka. pa tudi zahtevam gradbene zakonodaje, ki vse vel pozomosti posvcl'a p!"ihranku er.ergije in ohranjanju okolja. Ta terna me spomnja na eno ad zelo zanimivi1 p!"edavanj pro{ N~na~, arhnekta n dekana Fakuhete za arhitektu"o v Zagrebu. Vsi se ga spominjamo kat spretnega govorca. krith n zagavomh za-aw pameti, in roe slepe posllrlnosti ter sledenju pravilom. Po zela ru~ i nem potresu v Dubrovniku leta kjer je bilo ~h veiko kulturrih spomenikav n st.am llf<idb, je na primeru sanacije Straduna WI s"q komentar: ki je, po sporrinu. potekal prbiimo taka:»in kaj bi zdaj oni radii Ce kopijemo pod kamnitimi piouaml morda najdemo opeko! Tocej p!"emaknimo kamen vse do opeke n morda pod njo najdemo blato... Pa odstrarjrno ~ opek.o n kop!imavse do blata.«t ako je tema p!"ivedel do absurda n poudaril pravto mejo zrrave pameti p!"i spclto ~u starh llf<idb za vsako ceno. Obnova dvoru jankovic je primer rew.aizarije ~ ki se nahaja v preiepem parku. ki bi ga pravtakoveljalo oo.oviti. f'ravzaradi poi&aja g-edi gozda je d\o"ec poseben tudi v gradbenem smislu. o"orec je zgrajen na peu:enih tleh, v katem se zaa-fuje vlaga. Taksni pogoji so ob debelih stenah iz zidakov idealni za vif"6ke kkrti n shranjevanje fivil. Sewda <lanes oi veetrebativeti v nenadzorovani vlagi, da bi bili doseteni ideal r.i pogoji za tal<. namen. Ob hidroizolaciji je potrebna dobra a-enala okrog objekta. a to ni zadoualo. Zato 10 v p!"elepih cbokanh ldeteh zaradi p!"epr&evarta p!"eno~ kapilame vlage iz t al pris t cpi~ k n jekthnju. Z runanje str~ d\orca je bil od<opan material vse do temeljev. taka sta se po!eg drena1:e izved li tudi ustrema hidro in toplotru izolacija. Kakovostna refuev vkljul'uje bitumensko hidrojwlacijo vtrakovih in hladne premaze. ki so primerni pri izoliranje rleravnih povr~n in p!"ebojev. Kat zauita hid:-oizolacije, pa tudi za ohraojanja toplote, je tu p!"~el v ~tev ~ma XPS - ekstrudirani polistiren. ki ne vpija vode ali vlage. V ta namen so tu uporabljene gladke plo!le FIBRANxps 100 L. GI.ldke ploue imajo najmanj faktor "Pijanja vlage, zato so ideane p!"<iv za p!"mere, v katerih so traf10v vlagi ali vodi. Tu pa je FIBRANxps dobil ~ eno zanimiw viogo, n sk:er v >er.dvi~ stenah. Zelja je namre~ bila. da z zunanje strani ostar.e video lid iz stare opeke. obdelan s fugiranjem oh-oma krtal'enjem apnenegaometa. Nosihe ope(ne n delno betonske stene ~ obiotene s plouami FIBRANxps ETICS GF skupoe debelne 10 an Te plc&'e ma;o po',dnsko stnj<tu"o. t.l 'napohanko', na katero se dobro op!tne grrljeno lepilo za 00I0g:> iz fasarne opeke. Na nosn stene so piou:.e pritrjene z viotkl Za-adi tefe kamite fasadne obioge so uporabterleplclte FIBRANxpsETICS BTz~!ilori nr.rl ~ opriema ocneta n tefuobloge. Pri prizidkih dvorca. v katem bodo nastanitvene zmogijivosti. so pot;.rotna okna inedena s porro.'jo starn '>kih Iokov. XPS se kat material ziahka obdeluje in prilagaja potrebnim obi.i<am pri lemer rezani rob roe "Pliva na lastnosti materiala. Vsestranska uporaba ~ FIBRANxps p!"noili tudi druge r~ n ve toplotnih izolacij na zgra<bah, kjer ni mogoi'e vgraditi toplotne izo Lacije z zunanje strani stene zaradi geometrije objekta ali zaradi zaune fa~mih p!"ofllov. XPS je kot material idealen za izolacijo s topie. notranje straoi zgradbe. Ne vpija vlage. ni treba izvesti parne zapore. mogole pa ga je namest iti tako na stene in strope. kot tudi v vlatne prostore. Brez posebne obdelave in rezanja se iz njega lahko oblikujejo p!"ofili in izdelajo manj~e ukrivljene povr!ine. Skratka, re!itve so ~tevil n e. Prepu5titi se je treba domi~ljiji. mi pa smo tu. da Yam pomagamo pri tehn i ~nih re~i tvah. Tanja Herr. dipl. ing. arh. Tehr.icna podpora - Fibran d. o. o. 62 Hau.hw [l"/.q8 l(j18 [l"/,{i8 lcli Hau.hau 63

7 NAjBOLj PRIZNANA SPECIALlZIRANA REVljA ZA HISE. OPREMO IN GRADNjO V EVROPI HOEUR

8 GRADNJA Fibran Fibran GRADNJA 5 kriterijev, kako temelj iti montazno hiso ~e: Na~ Iglil::. mag. in!. nim>. Kakini p a so sploh krite riji ij. bire n ajprime rnfojie oblike temeljenja 1:1 m ontai no hi w? 1. Te m e qe nje, ki ornogola vari!no gradnjo Zaradi ",olela ni2koerwgijske gradnje in :l'elje po nil"""... s~1<vv temelp;a. "" je v prnksi skdraj irl<ljulno wel;""';1 princip temeljenj3 na temdjoi piou'i. To ~Ija t\.di pri montalnih htiah. T~jna piolza je tudi <:dini del, ki ga priprim irl\c5titor in zahte.-a doiolen prermlek. 2. Te m e ljenje, ki omogoea Dscito pred pot resnimi sunki in 'l.dni Po fu:viu io:1 rrdi potresov ~ ~ Sb.oe '* med aktivnqta obrro:'ja. Mootan-n hisam v prid ;rng:>t0'00 ~ n;oov.. rnas.j, ki je too do petkrnt mar;;..v ~ zzid.romi objekti.la'lleo P" u..i ~ rrntne masc "" <hlgi s1riir.i two pride do ;s:h.a io:1 pcikxb: tuoizoiiioje ter iritaiaqsl<ih ~ San.qa tal<i> poskod> 1M je W:r.Ij ne:mogcx'a. zato je 5Inisdno 1cn'1efti "" nacrl. ki omogola za!li\o ~ J:d:=nimi!U"!ki io:1 xh.bjwmoramo~~ in ;:>poio :!i1i med dva ~ tr'i:tie!opiotne <zoo.ie. 1. Tem eljenje, ki o~ a akumulacijo enera:ije in preprecevanje toplotnih mosto Pri t"meljih je pomembno. da ni toplotno izolacij.j<cga mal"riala na vrhu armir""" bt:1:on- 5b: ~", saj momma ltavbi ornog<x'iti na ravno alwmulokijo energije. To pomeni. da se pri izkljut"nem umetnern uravnavanju t"mperature (ogrevanjelohlajevanje) izogn"mo "kstremnemu nihanju temperature v prostdru. PravtaKo omogolimo.daza~tni ovoj (IDpIotna in hidro-i1dlacija) poteka neprekinjeno po zunanji strani. Stem"" izognemo """m potenc:;ialnim toplotnim JTW7.>1:0v0m. 4. Te me ijenje, ki o mogoca u icito pred vdorom plina n.dona Pod tcmqno pioilo moramo imeti moblost tu d rwnestitve radorclloz ZiIpOrI!- Nev.w-oi plin ra don \ahi.:n resnoogro:zi za-;r,je ~ka.l" so njegove Imiline v zaprtem prootoru pre""~. Najbolj probiematlrn so ~ kr~ fx>" <hxja. zara:ji ""~ P"""P"'tra;ti t"'- V<:n</,y "" IaHco potrroal ~nosti z radono-n. ~ na,"kro--~zdo~zato~na""""'; strari Ie, 6: iz'"ederro~ merit", ko-v;en tr..aje radona na kika:i~ Icjc:r bomo~. S. Te m e ljenje. ki o m ojoca pre precite... p Oledanja un.di J. m n.ovanja zemljine p o d sta bo Tef.Ml z zmr2'o'>'anjem sma v preteklosti re~ vali takd. da sm:> terrdje pri gr-adnj WDpaIi v zem\o pod nivo zmrz~ V.,.,dar pa "" ta nal'", t.,...,ljenja ne sklada z noo energij$ko gradnjo. uta moramo tebrvo rcliti crugab:, pametna uporaba topiotnc: imladje pod tc:reoom. ll!melj"a ploiia p%il!na no SEISMIC ~mtlj"j IJlazj"i~ Il!mt!ljenjl!, ki izpolni US'II! zaoraj "ailete kritmje i"j~ tudi twjbolj primtf'1lo:zq molllal"e hisl'. v RESITEV Da bllahko ugodili vsem ~m kriren'jem, imamo mafnost ~itlle na temelp piosti, kl jo lahko podizoliramo z uporabo 1.1. S8SMIC temef;'.e blazine. SEISMIC temeljna blazha predsta'4a sistem f"idiit za pouesno ogrofer\a obmocj:lln Irna pre.'erjeno nosiinosl: v primeru dfnamicnih obremmitev, kot Ie poues. Moo posamemiml sioji. prf dogqdw potresa, v teh sioji1 do zd~ ne pride. PoIeg ~)e p!i SfISMIC ~ri blazini hidroizolac;a zavara.-ana pored po5kocbami t:ako. cia je poioiena med dvema siojema toplotno IIoIacijskih piosl. Hidroizobcija predstavi;a well ~z med dvem.a 5Iojema lcps-a. Taka reiite na m pn.... t.. ko on'iogota. Nc.prd<lnjen z.&itni ovoj stavbe. od dem",,.. toy moota:&>c: hik do pred i;o;vedenih demeowvpod temel;.o piosw. Z n;:> "nosta'lno preprclimo nc:v.ii'nost zmr llnai1ja ~m'ine po obodu stavbe in sicet- taw, di zemi,ro nekolika izoiiramo tudi iroen oboda stavbe. Ozroma podaijwoo Sioj 4 6: g!edamo ~nji Del:ajl tal na terenu. Z dodatnim slojem FIBRANhydro ANTI RADON 1.5 sk. pa prnkr-bimo zazaslito pred vdorom plina radona. I I I I... I ' --L ~,..- o.tajl. do "" I... "" PrI ",lk.qoh.ld <0 boi "'hi:... (y. o;ii<ul YOdo".u.,o '... ikli ti.o/7lo ob«o~) """"ITIO biii.oio pomml. <io m'-" ""'onf>...q., oi-nkno b,... ~tik. v obdobju SOlo<. To nam zap- 'OYi hropu.o.tolniln 0<0<l0I {ETA).1d jd """'..,0 z... wotl za... k projok<. POSAHEZNI SlOII VOETAl-V: _ ~ f1man1<pos8sl1ic 1OO-l(olSOO'(''' -0 S8SI1ICT 1,8.kI ANTI RADON AlAANxpo'lCO--l. ~SOI).L"1OO-0 :l'o<iaino. "No"";' Kako se pa polaganja SEISMIC temeljne blazine lotimo na gradbiscu? Enostavno. spodaj je prikaz<ln pr<lllilen postopekpolaganja SEISMIC temeljne blazine pri refererob-k!m objektu v BIJELJINI. Pobganje sieja FIBRANh)dro ANTI RADON 1.S sk pr...clcotno na potek piosi: ABRANocps 400-L Pri tem pa:zimo nil linijo in dclamo vzdoible preklope 10 em ~r heine preklq>e 15 em (~ika bel). Slikonsl<D ~itro k>lijo rrorama OOstr-ar;evati postopoma. kat jc poka~ na s~ki cbno. FIBRANhydro SEISMIC T -1.8 sio:isk polagamo z zamikom v isti smeri kat FIBRANhydro ANn RAOON 1,5,-.k (.'kalevo). Pri tern pazimoda "" zv,ojamo pn:<nc: prddopc: na i5tem me!>tu. Slilr.onUD zaslitno folijo monimo poi1o'onl odstranjev.lti postopoma. kat je prikazano na sliki de500. Pclag~ crugega slop IDpIotne i:zoolac;e FIBRANxps 4OO-l SEISMIC (sib boo) poiagarno pre6'lo nil hidroilolacijo wiroma v isti ~ri kat p!"'oi lioj RBRANxps 400-L Ko IoDnlamo s polagar;em slop SEISMIC... prprnwno opal {slika desno~ poimmo armawrroe 1TV'"j!., in ~ z bctonom. ~ prvega lief! A~ 400-L nil pociooidi beta> (Iika ~ YO) in f&!,,* ~ poriole (sib de.no). R~ ANTI IW)(X\J 1.5 sic ~ oim=o poiwtina&to podaga.di~ vinodober~ Tukaj smo, da 'lam pomagamo pri vasih p rojektih. Piiite nam na nasvet@ene'1'jsldsdt.sl. Ali obiscite na.s portal za vee gradbenih resitev \ 50 H.nHbau. <l'1li0... OIIrI~_}o I I. H:w obau 5!

9 ~ PIRNAR

10 GRADNJA Fibran Vsak del sestavljanke, ki mu recemo projekt ima svoje POSLANSTVO Ni treba veliko, da z ob(.udovanjem opazujema novonastalo hfso a~ stare~ stavbo, v zidovih katere se skriva ogromno zgoc;o...; ne. Medtem ko nepremimo stojima In summa, se po navadi sprasu,emo 0 arhitektu, njegoyi zarms li In ~bi. ki to je 1ele/ povedatj. A da taka stavba nastane, ITIOf'a SVOjO vlogo cxligrati prav vsak del sestavljanke. Velikokrat je to tudi tehnltna skuplna. ki arhitelctu podroboo pomaga deflnlratl zapletena krihnja in detajle. In kal&la,te zgodba. ki se skriva Fibranovo tehnicno ekj~ Pripravila: Natasa Iglic, mag. in!. stavb. Fibran GRADNJA " pomagaii Wru obzorja killnertu rrademj amitdctl.l. Zgodba. kot jo vidi 0I'IiI.,1" taidn: Na fa- 1wItni o;mo \lsi mrjii. cia bomo ""k..ga d"" taka mero.raj\i 'artvtdct.i 6B '. T ako '""" mdi tjstjm, ki Wcirap 1. mastnim svir.rnlrom 6B, mffitem ko drugi do kor.go obiil<uj..jorj;ro..", idr:jr:. Pojem ar Mdct.;o I" Wok. Nd<.at"n kongip... <:>bonl In iz ~ pbena dor.toijo:rf.l. ncbten ~... gradbijlu. nekaten pa ~ V pisiii't'oih trucijo po ivcjih nap::.ir h rl'iixeh In praviloma nii<dii "" pndqo... vrsto. Res 1", cia SO urtvarplo obgjno ~~ ~'. in cia najooljo: <klop. IWM ji1 priga '1" w. 'k&rat pa}!: sltuaq.. t.1idn.a, cia}!: amtdct I<lZf"'I. rrrd svoie idq., in ~ k ~ 'h. to j.: trd>a,,'ikja<itj..oq., mn konstruc. qo. f..-«cijo in ""tetiko. Dan<:s so ",f~ donopn: preko r;u!ib'ih rnroijev. ~tor')1 SO nagrp1i k"",~ svo;h!elji. Qj SO pod vtisom p6mih siik 1. rnecttvelja on iz ~... arhitdctu pa ~ cia "gota.\ kako jill ~~b III na konru tudi in=ti. Ar+iteIct talco poruja tisti. ki...-ticuira... ~ kii". ~ pa so CarcNria. ki yo;., to izvedqo v realrrm 3D-svr:tu V"", rill 1 : I. Pn "",*,"dd,j imaart.tektnap,anj la... prnv za ta kreatnni del obiikov.ant->. yo;., o<taio pa I" koordmora,* r;w;o-m """""ntov. ki rj<:gov tzdelelc nared;o funko:iorwen. Artvtekta Iahko V tern.misiu jlf't1'\"rjamo s ~teipn. ki l' hkrab tudi ~ "",*ga dela. ~ """" ruvba j.: nova~... ",,~a, tudi l" ~ nd:ate "" t~ ali rraze ponavijajo. a, ~ ;em:. ~ Nd<nI' '" rd:do dqai. cia;e arbtdct"", podobru orio=tru. Glao;b.,niki v t"", <>r'i=tru '""" \lsi...-tuod. ki vsak... SYClf'!"' ~ S svojim ZNI11""' 19rar)1 omogobmo. cia korlno delo Z'o'ef1 harrnorkno. cia niiqe!- "" 0cnpIje III "" r.upaa., y tisonantnih Intervalih... Prmjo nam tudi tdv.'na~. s..."., IIli=rsko znan;., in ~ dapno na r-azpclago o;oddavcrm, ki od """ ~ po..,00., ~. Na ""s ",. cia '""" priogodivi ;" em ~ zagoto.yno najboijk. k.ar v danem ttenvt ku vem:llll znamo, hkrab pa mormtlo posk&b wdi druge udelefence v gradrj. cia skupaj omo goo-no pt'o!dc.w1tdr'j\ cia,,~sw;., ZMnISIi. Vrag ~.kriv. y podrubr.ostih, rri ki ~ ukvarjamo 1. O>ko ~romo ~ g.-ii<b: ~ pa!nlotlj, em tega vraga ~za ""p. in ill j.: p<=tor za n.rlo li'itvarjalno5l- Dar,.,.. ima arhitdrur.o mol. cia j.: taka ~ kot hu ~ TOt"e)~nd kupno~dobo:r projd<t. ki ~ paznqo: pn::bi V tl'aj1"ortno ~ i pnretnim bivdlirn ~ za yo;., uporalri= Prav zaradi t"l:" ~ 1. nasm manjem 0 tdriki on mat"naliil tnj<imo poiskati res/tv." ki booo ""t boi", ddov.jj., na dok>[.,,,,,,,, projd<tu. Za Iq> o skupno priho<h>st. bi IaH<o zakljuoii ndcakoide.m<no. N a ~ grxl~l'iih matenaloy pogosto viada prav.o zmesr va In arhitdct F zato mar;ikdaj t"'!co "" t d:o('.,m s prnv yo;., monowtll~rclitvarn. TlhJmorasvojo viogo odigratj temma skupna, ki p~ dd podjetja In ~ trudi razvijatl r=, upor..oo., gradbe"" rclitve, ki ~ ddo hotd<tu ter 01 I oogoc5jo preprono IJ!>O'"ibo... 'IaITleITl gradbiu:u HkratJ pa preproste ~"'" '<'eiikokm zaht<:vap "",roko vsestr~ rillmislj.anja. saj moo V'Nlk proje/<t ~ posd>nosti in~, 0 bt,, nil l' trebii dobro razrmlib. ~ Rbra""""", ~ "kip". kj stoji za artytd<tom.1' po navadi rollbvrbtu. kot morje. VecIno ZrlOYiI o;mo po5tavljeni preci rloi.'e izzi'...e In dogodmone. VIogo tehnkrih svetoyalcev za :r.&nni <MIj st;m,." ~ kriurj in ~ y Fibraru jemljemo >do r=oo in pogorto predrtav!jmro nd\aidno vrzel mcd ludoyitlmsvetom artvtektu"" m temib:. Zddo ~... m;e LlrWTlIVO. em bi ;q,udbo in razmisr",,* g<>sf'" T""I" I-krr. dip!. in!. iith" kj I" """ lljtled do""" te ""'""'''''. predstavi ~r!i javnosti. Mogote bomo 5 tern tudi. lianobau n