ZAZNANI SIMPTOMI PRI PACIENTIH Z MIOKARDNIM INFARKTOM V URGENTNI AMBULANTI. (Diplomsko delo)

Transkripcija

1 ZAZNANI SIMPTOMI PRI PACIENTIH Z MIOKARDNIM INFARKTOM V URGENTNI AMBULANTI (Diplomsko delo) Maribor, 2018 Rok Perkič

2

3 ZAZNANI SIMPTOMI PRI PACIENTIH Z MIOKARDNIM INFARKTOM V URGENTNI AMBULANTI (Diplomsko delo) Maribor, 2018 Rok Perkič

4 Mentor: doc. dr. Matej Strnad Somentor: asist. Zvonka Fekonja

5 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Mateju Strnadu, dr.med, spec. in somentorici asist. Zvonki Fekonja, mag. zdrav. nege za vso strokovno pomoč tekom nastajanja diplomskega dela. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je skozi študij stala ob strani in me spodbujala.

6

7

8 ZAZNANI SIMPTOMI PRI PACIENTIH Z MIOKARDNIM INFARKTOM V URGENTNI AMBULANTI POVZETEK Teoretično izhodišče: obolenje srca in ožilja predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Akutni miokardni infarkt, ki spada pod akutni koronarni sindrom je eno najpogostejše obolenje in vzrok smrti v razvitih državah. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih z miokardnim infarktom obsegajo tako tipične kot tudi netipične simptome. Namen je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu. Raziskovalne metode: za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov CINAHL, Medline, ScienceDirect in SAGE. Iskanje smo izvedli z naslednjimi ključnimi besedami: myocardial infarction, AMI, symptoms, signs, emergency, heart attack in njihovih sopomenk z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2000 do junija 2018 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2814 je bilo v končno analizo vključenih 11 virov. Rezultati: pri analizi virov sta bili identificirani 2 glavni kategorije, ki opredeljujeta zaznane simptome in sicer: klinični simptomi in zamik iskanja pomoči ter 6 podkategorij. Diskusija in zaključek: najpogostejši simptom ne glede na spol, vrsto obolenja ali pridružene bolezni je bolečina v prsih. Ženske so pogosteje izpostavljale utrujenost, bruhanje, slabost, prebavne motnje, bolečine v rami in zgornjih okončinah. Moški so pogosteje tožili o bolečini v zgornjem abdomnu, bolečini v levi rami, glavobolu in omotičnosti. Zamik iskanja pomoči pacientov z akutnim miokardnim infarktom je od nekaj minut do nekaj tednov. Kot vzrok za zamik navajajo pacienti samozdravljenje, promet in predhodno posvetovanje. Ključne besede: bolečina v prsih, urgenca, znaki, zamik iskanja pomoči, AMI. I

9 DETECTED SYMPTOMS IN PATIENTS WITH MYOCARDIAL INFARCTION IN THE EMERGENCY DEPARTMENT ABSTRACT Theoretical background: vascular and heart disease is a big problem in public health society. Acute myocardial infarction which belongs under acute coronary syndrome is one of the most common diseases and one of the biggest reasons of early death in developed countries. Symptoms that appear in the patient s with myocardial infarction vary from typical to untypical symptoms. The purpose is a systematic review of literature and analysis of data from existing researches about the occurrence of various symptoms in acute myocardial infarction. Method: for the systematic review of the literature we used databases CINAHL, Medline, ScienceDirect and SAGE. The search has been conducted with the help of the following keywords: myocardial infarction, AMI, symptoms, sings, emergency, heart attack and their synonyms with the help of Boolean operators AND and OR. In the analysis we used all of the sources that have been published in between the years 2000 and June 2018 and all of the material has been in the English language. From the amount of the articles that have been found the number was 2814, eleven were chosen in the final analysis. Results: there has been identified 2 main categories from the data analysis. They define perceived symptoms that are clinical symptoms and delay of seeking medical help, and six subcategories. Discussion and conclusion: the most common symptom regardless of sex, type of illness or joint diseases is chest pain. Women more frequently mentioned tiredness, vomiting, nausea, indigestion, shoulder pain and pain in their upper limbs. Men more frequently mentioned pain in the upper abdomen, pain in their left shoulder, headache and dizziness. The delay in seeking help in patients with AMI can be somewhere in between few minutes to a few weeks. As the reason of the delay patients often mention self-medication, traffic and consultations. Keywords: chest pain, emergency, signs, delay of seeking help, AMI. II

10 KAZALO VSEBINE 1 Uvod in opis problema Namen in cilji zaključnega dela Raziskovalna vprašanja Raziskovalna metodologija Raziskovalne metode Uporabljeni viri Obravnava teme Klinični simptomi Obolenje Spol Starost Zamik iskanja pomoči Obolenje Vzrok Časovni razpon Interpretacija in razprava Sklep Literatura Priloge... 1 III

11 KAZALO TABEL Tabela 1: Vključitveni in izključitveni kriteriji... 7 Tabela 2: Seznam raziskav vključenih v končno analizo Tabela 3: Sinteza analize kliničnih simptomov in zamika iskanja pomoči Tabela 4: Simptomi glede na organske sisteme KAZALO SLIK Slika 1: Diagram iskanja in vključevanja virov... 9 KAZALO KRATIC NAP AMI STEMI NSTEMI AKS BMI EKG Nestabilna angina pektoris Akutni miokardni infarkt Miokardni infarkt z dvigom ST- veznice Miokardni infarkt brez dviga ST- veznice Akutni koronarni sindrom Body mass index Elektrokardiogram IV

12 1 Uvod in opis problema Kardiovaskularna obolenja predstavljajo najbolj pogost vzrok za smrt v Evropi in so vzrok za 45 % vseh smrti in sicer 49 % vseh smrti pri ženskah in 40 % vseh smrti pri moških v Evropi. Slovenija spada med nekaj držav, kjer je smrt pri moških zaradi raka pogostejša od smrti kardiovaskularnih obolenj. Koronarna bolezen srca predstavlja 19 % posameznih smrti pri moških in 20 % pri ženskah (Townsend, et al., 2015). Akutni miokardni infarkt je najpogostejša in najpomembnejša oblika ishemične bolezni srca ter spada pod akutni koronarni sindrom (Sinkovič, 2000). Akutni koronarni sindrom (AKS) nastane zaradi erozije ali rupture aterosklerotične lehe koronarne arterije na kateri nastane krvni strdek, ki zoži ali popolnoma zapre svetlino koronarne arterije, kar pa privede do ishemije srčne mišice. Dolgotrajna ishemija vodi v infarkt, tromb pa je najpogostejši vzrok za razvoj infarkta miokarda (Holc, 2016). Miokardni infarkt je definiran kot smrt miokardnih celic zaradi dolgotrajne ishemije (Thygesen, et al., 2007). Akutni miokardni infarkt je klasificiran v 5 univerzalnih skupin glede na patologijo, klinične in prognostične razlike ter način zdravljenja. Le te so (Thygesen, et al., 2012): - tip 1: spontani miokardni infarkt; - tip 2: miokardni infarkt, ki je posledica ishemičnega neravnovesja; - tip 3: infarkt, ki povzroči smrt, ko vrednosti biomarkerjev niso na voljo; - tip 4: miokardni infarkt, ki je povezan s perkutano koronarno intervencijo in stentno trombozo; - tip 5: infarkt povezan s koronarno arterijsko obvodno cepitvijo (kirurško revaskularizacijo). Akutni miokardni infarkt lahko nastopi z dvema pojavnima oblikama in sicer s tistim z dvigoma veznice ST (STEMI) in tistim brez dviga veznice ST (NSTEMI). Konča se lahko na dva načina in sicer kot srčni infarkt z zobci Q (QMI) ali brez njih (NQMI) (Štajer & Koželj, 2011). Nestabilna angina pektoris ima podobno patofiziologijo kot NSTEMI, zato se za ti dve obliki uporablja skupni izraz: brez dviga-st veznice akutni koronarni sindrom (NSTE-AKS) (Reed, et al., 2017). Pacienti, pri katerih se je bolečina pričela pred manj kot 12 urami in je prisoten dvig ST spojnice v elektrokardiogramu (EKG-ju), potrebujejo čim zgodnejše odprtje tarčne koronarne 1

13 arterije za ponovno vzpostavitev normalnega krvnega pretoka (Bevc, et al., 2015). 12 kanalni EKG mora biti narejen in interpretiran s strani zdravnika najpozneje v roku 10-tih minut od prihoda pacienta na urgenco (Amsterdam, et al., 2014). Za postavitev diagnoze akutnega miokardnega infarkta morata biti izpolnjena vsaj dva pogoja od treh: stiskajoča bolečina v prsih, ki traja več kot 30 minut in ne preneha po 2-3 vpihih nitroglicerina pod jezik; povečana vrednost biokemičnih kazalcev ishemične nekroze srčne mišice (troponin T in CK oz. kreatin-kinaza) ter značilne spremembe v dvanajst kanalnem EKG-ju (Sinkovič, 2000). Pri pacientih z AKS brez dviga ST veznice ugotavljamo bodisi spust veznice ST, negativne ali bifazične valove T, neznačilne spremembe ali celo normalen EKG. Pri 60 % pacientov z AKS brez dviga ST veznice gre za nestabilno angino pektoris, če pa še porastejo markerji nekroze srčne mišice, govorimo o NSTEMI (Štajer & Koželj, 2011). Najbolj pogost simptom akutnega infarkta srca je prsna bolečina oziroma stenokardija (Bevc, et al., 2015). Miokardni infarkt se lahko kaže z neznačilnimi simptomi ali celo brez kakršnih koli simptomov, ki jih zazna samo EKG, povišanimi biomarkerji ali je potrebna radiološka diagnostika. Thygesen, et al. (2007) opisujejo kot nespecifične simptome za ishemijo miokarda nelagodno tiščanje v prsih, zgornjih okončinah in čeljusti, zaradi katerih lahko pride do napačnega diagnosticiranja in zamenjave simptomov z gastrointestinalnimi, nevrološkimi, pulmološkimi ali mišično-skeletnimi obolenji. Zdravljenje pacienta z AKS se začne že na mestu dogodka, kjer pacient dobi skupino zdravil, ki jih s kratico imenujemo MONA (M-mofrij, O-kisik, N-nitroglicerin ter A- acetilsalicilna kislina oziroma aspirin). Pri pacientih s STEMI se po predhodnem dogovoru z internistom intezivistom dodajo še heparin in eno izmed novih antiagregacijskih zdravil. Aspirin pacientu damo samo v primeru, če ga ni vzel že sam. Priporočen odmerek je mg per os. V primeru, da per os ni možno, se pacientu aplicira 250 mg acetilsalicilne kisline intravenozno. Pacient mora biti ves čas priključen na elektrokardiografski monitor - defibrilator, ki omogoča takojšnjo diagnozo maligne prekatne aritmije (Štajer & Koželj, 2011). Pri miokardnem infarktu lahko pride tudi to raznih zapletov in sicer so najpogostejši zapleti motnje srčnega ritma (Rakovec, 2017) kot sta ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (Reed, et al., 2017), ki se pojavijo v začetku bolezni 2

14 (Rakovec, 2017). Nadalje lahko ob nekrozi srčne mišice pride tudi do mehaničnih zapletov, kot so ruptura proste stene levega prekata, ruptura interventrikularnega septuma in ruptura papilarne mišice z masivno insuficienco. Zaradi zdravljenja s perkutano koronarno intervencijo so mehanični zapleti postali redkost (Štajer & Koželj, 2011). Za to temo zaključnega dela sem se odločil zaradi dodatne pridobitve celostnega znanja s tega področja in z namenom pomagati triažnim zdravstvenim delavcem na urgenci za lažje in hitrejše določanje prednostne obravnave pacientov s sumom na akutni miokardni infarkt. Nadalje smo želeli sistematično prepoznati in opisati sinopsis simptomov za pridobitev obširnega ter izčrpnega pregleda razumevanja problema za lažje določanje prednostne obravnave pacientov tekom triažnega procesa na urgenci. 3

15 2 Namen in cilji zaključnega dela Namen zaključnega dela je predstaviti rezultate sistematičnega pregleda literature in analize podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu, glede na starost, spol in spremljajoče bolezni. Cilji zaključnega dela so: - raziskati simptome pri AMI, - pregledati literaturo kateri simptomi AMI so pogostejši pri ženskah in kateri pri moških, - raziskati ali spremljajoče bolezni vplivajo na pojav simptomov pri AMI, - pregledati vpliv starosti na pojav simptomov, - pregledati kateri simptomi prevladujejo pri različnih rasah, - kako se simptomi razlikujejo med ponovnim AMI in že predhodnim AMI pri isti osebi. 4

16 3 Raziskovalna vprašanja Oblikovali in razvili smo raziskovalno vprašanje s pomočjo PIO pristopa (populacija, predmet raziskovanja in izid) za sistematičen pregled literature: Kateri so najpogosteje prepoznani znaki in simptomi s strani zdravstvenega osebja pri pacientih z akutnim miokardnim infarktom na urgenci? 5

17 4 Raziskovalna metodologija Raziskovalna paradigma je filozofska predpostavka, ki se uporablja za raziskovanje. Raziskovanje v obliki sistematičnega pregleda literature predstavlja pozitivističen pristop (pozitivizem), saj sintetizira empirične podatke (pisno literaturo) v zbirni račun oz. rezultate iskanja. Vloga pregleda literature pri pozitivističnem pristopu raziskovanja je sinteza, povzetek in predstavitev lastne interpretacije že objavljene raziskovane literature glede na izbrano tematiko raziskovanja. Sestavlja vsa med disciplinarna vprašanja, predstavitev edinstvenih, novih, konceptualnih in teoretičnih vpogledov v predmet raziskovanja. Predstavlja način priprave sinteze rezultatov v strnjeni obliki, ki povezuje končni izdelek ne le z objavljenim seznamom referenc (Barney, et al., n.d.). Sistematični pregled literature vsebuje nove originalne kvantitativne analize (meta analiza) ali kvalitativne sinteze (meta sinteza), postavlja nove odnose, nove hipoteze, nove teorije, predloge za nadaljnje raziskovanje, idr., ki so potrebni zaradi znanstvenega preverjanja. Pregled literature predstavlja začetek sistematičnega pristopa pri reševanju kliničnih problemov, poda nam celostni in sistematični pregled rezultatov večjega števila že objavljenih raziskav na določenem področju, s čemer dobimo uvid v o obstoječe znanje in prakse na raziskovalnem področju v času, ko se pregled izvaja (Polit & Beck, 2017). 4.1 Raziskovalne metode Uporabili smo 5 stopenjski metodološki pristop, ki ga opisujeta Higgins & Green (2009). Pristop vključuje oblikovanje in določitev raziskovalnega vprašanja, določanje kriterijev primernosti, iskanje relevantnih dokazov, kritična presoja zbranih podatkov, analizo in sintezo rezultatov. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo modela PRISMA (Moher, et al., 2010). 6

18 4.2 Uporabljeni viri Izvedli smo sistematični pregled literature, ker le ta omogoča pridobitev podatkov iz različnih virov in zagotavlja holistično razumevanje obravnavane teme. Iskanje literature je bilo opravljeno v podatkovnih bazah Cinahl, Medline, SAGE in ScienceDirect s pomočjo različnih kombinacij izbranih iskalnih pojmov v angleškem ter slovenskem jeziku in njihovih sopomenk, povezanih z Boolovima operaterjema AND oz. OR:»myocardial infarction«,»symptoms«,»signsemergency«,»ami«,»heart attack«. Kriterij pri izboru literature je bila objava prispevkov v angleščini v časovnem obdobju od leta 2000 do Pri iskanju in izboru najdene literature smo upoštevali merila ustreznosti (Tabela 1). Tabela 1: Vključitveni in izključitveni kriteriji Vključitveni kriteriji Tema Primarno osredotočenje na obravnavano tematiko tj. zaznani simptomi pri akutnem miokardnem infarktu Jezik Tip študije oz. vrste virov Angleški in slovenski Kvalitativne, kvantitativne ali študije mešanih metod, opisne študije, spletni viri Časovno obdobje Študije in spletni viri objavljeni in dosegljivi med januarjem 2000 in junij 2018 Izključitveni kriteriji Študije in spletni viri, ki se ne nanašajo na obravnavano tematiko in niso vsebovali vključitvenih kriterijev (primarno osredotočanje na druge vede ali profesije), uvodniki, knjige, pregledi knjig, intervjuji, novice, pisma, plakati. Duplikati 7

19 5 Obravnava teme Za iskanje, podrobnejši prikaz, pregled in vključevanje zadetkov smo uporabili PRISMA diagram (Moher, et al., 2010). Iz diagrama (Slika 1) je razvidno, da je iskanje literature potekalo v 4 podatkovnih bazah (Medline 1008 zadetkov, CINAHL 1434 zadetkov, ScienceDirect 368 zadetkov in SAGE 4 zadetki). Skupno število zadetkov v vseh podatkovnih bazah je bilo Identificirali smo 113 duplikatov. Po odstranitvi duplikatov je ostalo 2701 zadetkov od katerih smo jih 2678 po pregledu naslova in povzetka izključili, ker niso vključevali definiranih vključitvenih kriterijev. Polno dostopni teksti (n = 23) so bili zatem ocenjeni glede na primernost. Po prebiranju le teh je bilo 12 virov izločenih (glej tabelo 1 za Razloge izključenosti). Končni rezultat uporabnih skupnih zadetkov vključenih v končno analizo in sintezo rezultatov je bilo 11 virov. 8

20 Vključenost Dostopnost Pregled Identifikacija Slika 1: Diagram iskanja in vključevanja virov Identifikacija zadetkov s pomočjo podatkovne baze Medline, CINAHL, ScienceDirect (n = 2810) Identifikacija zadetkov s pomočjo drugih virov: druge baze podatkov in ročno iskanje (n = 4) Zadetki po odstranitvi duplikatov (n = 2701) Pregled zadetkov na podlagi naslova in povzetka: (n = 2701) Izključeni zadetki na podlagi naslova in povzetka (n = 2678) Pregled polnih dostopnih tekstov glede primernosti (n = 23) Izključeni polno dostopni teksti z razlogom (omejeno samo na en simptom, ni predmet raziskave in drugo) (n = 12) Študije in spletni viri vključeni v podrobno analizo literature (n = 11) 9

21 10 Tabela 2: Seznam raziskav vključenih v končno analizo Glavni avtor raziskave in leto Vrsta in oblika raziskave Cilji raziskave Število vključenih pacientov v raziskavo Lokacija Glavne ugotovitve povezane z zaznanimi simptomi DeVon & Zerwic, 2004 Kvantitativna študija Presečno študija opazovalna Podatki so bili zbrani z metodo anketiranja in uporabo inštrumenta: - Myocardial Infarction Symptoms Profile. Ugotoviti ali so se simptomi, ki so se pojavili pri pacientih z nestabilno angino pektoris (NAP) razlikovali od simptomov, ki so jih imeli pacienti z miokardnim infarktom. N = pacientov z NAP in 238 z miokardnim infarktom. ZDA Ugotovitve: - Pri moških je bila postavljena diagnoza miokardni infarkt pogostejša kot pri ženskah. - Pacienti z NAP so pogosteje navajali omotico (p < 0.05), otrplost v rokah (p < 0.01), bolečino v prsih (p < 0.05), nenavaden strah in vrtoglavico. - Pacienti z AMI so pogosteje navajali slabost (p < 0.05), bruhanje (p < 0.01), prebavne motnje (p < 0.01), utrujenost in potenje. - Večina pacientov je občutila nelagodje v prsih. - Pacienti z miokardnim infarktom so ocenili bolečino v prsih višje (x = 8.46; SD = 2,2 ) na lestvici od 1 do 10 kot pacienti z nestabilno angino pektoris (x = 7.69; SD= 2,39) (t = 2,62, p < 0,01). DeVon, et al., 2008 Kvantitativna študija Presečno študija. opazovalna Zaznati razlike glede pojava simptomov med ženskami in moškimi pri nestabilni angini pektoris, miokardnem infarktu N = žensk in 144 moških. ZDA Ugotovitve: - skoraj polovica (47 %) vseh moških in žensk je navedlo, da

22 11 Podatki so bili zbrani z uporabo različnih instrumentov: - Symptoms of Acute Coronary Syndromes Inventory. - Canadian Cardiovascular Society(CCS) classification ofangina. - Hospital Anxiety and Depression Scale. - Pregled medicinske dokumentacije. brez dviga ST veznice in miokardnem infarktu z dvigom ST veznice, pri tem so spremljali starost, anksioznost, depresijo, funkcionalni status in sladkorno bolezen. Starost pacientov 24 let ali več. imajo kardiovaskularno obolenje pred sprejemom. - Anksioznost in depresija sta bila ocenjena v dvotedenskem obdobju pred sprejemom. Ženske so dosegle znatno višje rezultate (x = 7.71; SD = 9.77) kot moški (x = 5.76; SD = 3.66) na skali za merjenje anksioznosti in depresije (t = 2.21; p < 0.05). - Več kot polovica vseh pacientov je odgovorila, da njihovih simptomov ni povzročil napor, čustvena vznemirjenost ali počitek. - Moški so poročali o hujših bolečinah v prsih kot ženske - vendar se srednje vrednosti niso bistveno razlikovale. - Ženske so bolj poročale o prebavnih motnjah (p = 0.04), palpitacijah (p = 0.02), slabosti (p < 0.01), otrplosti v rokah (p = 0.03) in nenavadni utrujenosti (p < 0.01). - Ženske so pogosteje poročale o bolečini v čeljusti (p = 0.02) in vratu (p = 0.01) kot moški. - Moški z miokardnim infarktom z dvigom ST veznice so pogosteje navajali omotico (p < 0.01).

23 12 - Ženske z nestabilno angino pektoris in miokardnim infarktom brez dviga ST veznice pogosteje občutijo šibkost (p < 0.01). - Ženske z AMI z dvigom ST veznice pogosteje poročajo o novo nastalem kašlju (p < 0.01). - Ženske in moški so poročali o podobnih lokacijah in kvaliteti bolečine. - Ženske so tudi pogosteje opisovale bolečino v prsih kot občutek tesnobe (p = 0.03) in mravljinčenje, moški so opisovali pekočo bolečino. McSweeney, al., 2010 et Kvantitativna metodologija Multicentrična retrospektivna raziskava opravljena po telefonu. Primerjati opozorilne znake kardiovaskularne bolezni z simptomi akutnega miokardnega infarkta pri ženskah črne, latino in bele rase. N = črnk 539 belk 186 latino žensk ZDA Ugotovitve: - znatno več črnk je poročalo o povišanem BMI indeksu (BMI > 29 )(p < 0.003) in hipertenziji pred AMI (p < 0.003). Podatki so bili zbrani z uporabo inštrumenta: - McSweeney Acute and Prodromal Myocardial Infarction Symptom Survey (MAPMISS) % vseh žensk ne glede na raso je poročalo o zgodnjih opozorilnih simptomih z utrujenostjo kot najpogostejšim simptom. - Anksioznost je bila drugi najpogostejši opozorilni simptom pri latino ženskah (p < 0.001).

24 13 - Kratka sapa je bila najpogostejši simptom pri AMI. - Bolečina/nelagodje v prsih je najpogostejši simptom pri latino ženskah in belkah ter drugi najpogostejši simptom pri črnkah. - Kratka sapa je bila najpogostejši simptom pri črnkah. - Motnje spanja so bile drugi najpogostejši simptom pri črnkah in belkah ter kot tretji najpogostejši simptom pri latino ženskah. - Šibkost, nenavadna utrujenost, omotica ter hladen znoj so preostali simptomi, ki so jih navajale ženske. - Črnke so poročale o 2 generaliziranih simptomih kot sta občutek vročine ter prebavne motnje znatno pogosteje kot latino ženske in belke (p < 0.001). Hwang, et al., 2006 Kvantitativna metodologija. Podatki so bili zbrani z metodo anketiranja in uporabo inštrumentov: Raziskati vpliv starosti na pojav simptomov na odlašanje z obiskom pri zdravniku in dejavnikov za prelaganje obiska pri zdravniku. N = 239 Starejši odrasli več kot 65 let (n = 96) in mlajši odrasli manj kot 65 let (n = 143) ZDA - Starejše osebe (65-89 let) so pogosteje imele hipertenzijo (p < 0.001), sladkorno bolezen in zgodovino možganske kapi (p < 0.05).

25 14 - The Myocardial Infarction Symptoms Profile (MISP), - Representation of Heart Attack Symptoms questionnaire (RHAS). Sekundarna analiza, ki temelji na podatkih, ki so jih zbrali za študijo: vpliv spola in rase na preložitev iskanja pomoči pri simptomih akutnega miokardnega infarkta - Starejše osebe so manj pogosto opisovale bolečino v sredini prsnega koša kot mlajše osebe (p < 0.05). - Starejši odrasli so imeli znatno manj simptomov v primerjavi z mlajšimi, kjer se pogosteje pojavljajo simptomi kot so: šibkost, potenje, strah, slabost in prebavne motnje (p < 0.05). - Mediana zamika obiska pri zdravniku pri starejših osebah je znašala 2.5 ur in 2.1 ur pri mlajših odraslih (t = 0.703; p = 0.483). - Starejše osebe so imele zamik iskanja pomoči več kot 1 uro, če so se ob pojavu simptomov obrnili na zdravnika, ki je poskušal zdraviti njihove simptome in niso klicali Mlajši pacienti (31-64 let) so imeli večji zamik iskanja nujne pomoči, če so se ob pojavu simptomov obrnili na zdravnika in niso imeli zdravstvenega zavarovanja ter so imeli predhodno diagnosticirano hipertenzijo % starejših oseb je povedalo, da simptomi, ki so jih doživeli

26 15 nisi bili enaki tistim, ki so jih pričakovali. Morgan, 2005 Kvantitativna metodologija Korelacijska študija Podatki so bili zbrani z metodo anketiranja in uporabo inštrumenta: - The Morgan Incongruence of Heart Attack Symptoms Index (MIHASI). Cilj študije je bil določiti obseg neskladnosti med pričakovanimi in dejanskimi simptomi AMI in kako neskladnost vpliva na čas odločitve za iskanje zdravniške pomoči. N = 110 ZDA - Moški pri AMI so pogosteje poročali o bolečini v prsih (p = 0.331), trebuhu (p = 0.124) in spodnjih okončinah kot ženske. - Ženske se pogosteje poročale o bolečini v roki, rami in čeljusti ter vratu. - Pri moških so se pogosteje pojavljali simptomi: omotičnost in občutek slabosti, glavobol, potenje in kratka sapa. - Pri ženskah so prevladovali utrujenost (p 0.05), slabost in bruhanje, omedlevica, otrplost v rokah ali dlani. - Zgaga ali prebavne motnje, driska in omotica so se pri obeh spolih pojavljali približno enako. - Najpogostejši simptom, ki so ga pričakovali pacienti je bolečina v prsih, ki je tudi najpogostejši simptom, ki so ga imeli pacienti % pacientov je pričakovalo, da bodo občutili bolečino v prsih vendar pa jih je dejansko občutilo samo 83 %.

27 16-87 % pacientov je pričakovalo, da bo občutilo bolečino v rami ali roki, občutilo pa jo je samo 60 %. - Pacienti so tudi v 72 % pričakovali, da bodo kolabirali, dejansko jih je kolabiralo samo 17 %. - Pacienti, ki so sami simptome ocenili kot zelo resne, so imeli krajši zamik iskanja zdravniške pomoči. - Srednji čas odložitve iskanja zdravniške pomoči je bil 30 minut pri 56 % pacientov katerih simptomi so obremenjevali vsakodnevne aktivnost. Løvlien, et al., 2006 Kvantitativna metodologija Presečno retrospektivna študija z uporabo vprašalnika, ki je bil narejen na podlagi kvalitativne študije in sistematičnega pregleda literature. Primerjati simptome in potek bolezni pri ženskah in moških z diagnosticiranim akutnim miokardnim infarktom ter oceniti vidike, ki vplivajo na zamik obiska pri zdravniku. Pacienti stari do 65 let, ki so prvič doživeli akutni miokardni infarkt. N = 82 Norveška 13 bolnišnic na Norveškem. - Nepojasnjene fizične simptome kot so: bolečina v ramenih, prsih in utrujenost (p < 0.01) eno leto pred nastankom AMI je poročalo 60 % žensk in 48 % moških. - Bolečina v prsih je najpogostejši simptom tako pri ženskah kot pri moških. - Ženske in moški stari 50 let ali manj so pogosteje izkusili bolečino v obeh rokah (p < 0.01). - Moški in ženske stare več kot 50 let pa so navajale bolečine v hrbtu (p < 0.05),

28 17 - Več moških (84 %) kot žensk (66 %) je pripisalo bolečino srčnemu obolenju (p = 0.05). - Med ženskami, ki svojih simptomov niso pripisovale srčnim obolenjem so imele bolečine v prsih in roki (33 %). - Pri 34 % žensk in 36 % moških je bil čas za odločitev pacienta za zamik obiska na urgenci povprečno 2 uri. - Tveganje za 2 urni zamik se je skoraj potrojilo, če je pacient simptome pripisoval drugim obolenjem in ne srčnim. - Posvetovanje z družinskimi člani je prispevalo k časovnem zamiku obiska urgence (p < 0.05). - Tveganje za zamik obiska na urgenci daljše od 1 ure, se je podvojilo pri pacientih, ki so poklicali osebnega zdravnika (p < 0.05). Kirchberger, al., 2016 et Kvantitativna metodologija Opazovalna retrospektivna študija. Vzorec je bil vzet iz populacijskega registra AMI med leti Proučiti pogostost neujemanja simptomov ter kateri dejavniki so povezani z neujemanjem simptomov in kako neujemanje simptomov vpliva na 28-dnevno smrtnost. N = moških in 292 žensk. Nemčija - Med vsemi pacienti jih je 94,3 % imelo različen obseg izraženih simptomov pri ponovnem infarktu v primerjavi s prvim infarktom. - Moški imajo manjšo verjetnost za neujemanje simptomov ob prvem infarktu glede na ponovni

29 18 Uporabljen je bil standardizirani vprašalnik za ugotavljanje simptomov. infarkt pri simptomih kot so: bolečina med lopaticami, čeljusti/vratu, slabostjo, bruhanjem in strahu pred smrtjo v primerjavi z ženskami. - Število ne ujemajočih simptomov ob prvem in ponovnem infarktu je pri moških znatno nižje kot pri ženskah (p < 0.001). - Osebe s sladkorno boleznijo so imele večjo verjetnost neujemanja oz. zamenjave simptomov, medtem ko so osebe s hiperlipidemijo ali osebe, ki so prejele kakršnokoli revaskularizacijsko zdravljenje pri prvem infarktu, manj verjetno imele ne ujemajoče simptome v prsih. - Število smrti je višje pri osebah z netipičnimi (atipičnimi) simptomi v prsnem košu v primerjavi z osebami s tipičnimi simptomi. - Število doživetih ne ujemajočih simptomov je zelo povezano s povečanim tveganjem smrti v 28 dneh po infarktu. Ahmed, et al., 2017 Kvantitativna metodologija Ovrednotiti simptome in čas zamika obiska pri zdravniku pri pacientih z miokardnim infarktom s spremljajočim N = 280 Pakistan - Pacienti z diabetesom so dlje časa odlašali z obiskom zdravnika kot tisti brez diabetesa % pacientov brez diabetesa so

30 19 Presečna študija Podatki zbrani s standarizirnim vprašalnikom. diabetesom oziroma brez diabetesa. Od tega 130 diabetikov in 150 pacientov brez diabetesa. odlašali z obiskom pri zdravniku 1-3 ure % pacientov z diabetesom je odlašalo z obiskom pri zdravniku 3-6 ur % diabetikov je odlašalo z obiskom zdravnika več kot 6 ur v primerjavi z nediabetiki, ki jih je bila 19.3 %. - Večina vseh pacientov, ki so čakali več kot 6 ur niso verjeli, da imajo miokardni infarkt. - Pacienti so navedli kot vzrok preložitve obiska pri zdravniku zastoj prometa in samozdravljenje. - Bolečina v prsih je bila najpogostejši simptom tako pri pacientih z diabetesom kot pri tistih brez diabetesa. - Pacienti s sladkorno boleznijo so manj pogosteje poročali o bolečini v prsih, kot tisti brez sladkorne bolezni (77.7 % v primerjavi z 86.7 %) (p = 0.049), - Anksioznost (p < 0.001) in hladen znoj (p = 0.034) sta znatno pogostejša simptoma pri diabetikih. - Znojenje, dispneja, slabost in bruhanje so simptomi, ki so se

31 20 pojavljali enako pogosto tako pri diabetikih kot nediabetikih. - Več kot dve tretjini pacientov s sladkorno boleznijo in brez nje je poročalo o vztrajni bolečini (p = 0.622) skupaj s prisotnimi večimi simptomi (p = 0.659), vendar statistična signifikantna razlika ni bila ugotovljena. Berg, et al., 2009 Kvantitativna metodologija. Podatki o simptomih so bili zbrani iz zdravniških kartotek vseh pacientov s prvim AMI, starim od 25 do 74 let, ki so sodelovali v študiji INTERGENE. Analizirati razlike med spoloma pri simptomih na opredeljenem populacijskem vzorcu žensk in moških, ki so doživeli prvi AMI. Pacienti stari med 25 in 74 let. N = žensk in 173 moških. Švedska - Večina žensk in moških je imela bolečino v prsih in ni bilo ugotovljene bistvene razlike med spoloma, - Slabost je pogostejša pri ženskah (53.8 %) kot pri moških (29.5 %). - Ženske so pogosteje navajale tudi bolečino v hrbtu (odds ratio OR = 4.29) in omotico (OR = 2.60). - Pri ostalih navedenih simptomih ni bistvene razlike med spoloma, - Ženske so navajale večje število simptomov (4-6) kot moški (3) (p = 0.04). - Povprečni čas od nastanka bolečine in popolnega prenehanja bolečine je bilo 15 ur in 45 min pri ženskah (p = 0.88) in 13 ur in 26 min pri moških (p = 0.88).

32 21 - Centralna stiskajoča bolečina v prsnem košu je najpogostejša oblika bolečine pri obeh spolih. DeVon, et al., 2014 Kvantitativna metodologija Prospektivna študija. Podatki so zbrani z metodo anketiranja in uporabo inštrumenta: - Validated 13-item ACS Symptom Checklist, ki je bil vzet iz Symptoms of Acute Coronary Syndromes Index (SACSI). Raziskati razlike v simptomih med črnci in belci, ki pridejo na urgenco zaradi potencialnega akutnega koronarnega sindroma. N = črncev in 547 belcev. ZDA - Črnci navajajo več simptomov kot belci. - Črnci so veliko pogosteje poročali o pritisku in bolečini v prsih, potenju (p < 0.001), bolečini v zgornjem delu hrbta (p < 0.001) in palpitacijah (p < 0.05) kot belci. - Črnci z AKS so imeli daljše časovno odlašanje z obiskom urgence (povprečno 5.7 ur) v primerjavi z belci (2.7 ur) (p < 0.048). -Večina pacientov je poročala o zamiku iskanja pomoči 12 ur ali manj, teh je bilo 60 %, ostali pacienti so poročali o zamiku iskanja pomoči od več kot 12 ur pa vse do nekaj tednov. Kayhan, et al., 2017 Kvantitativna metodologija. Retrospektivna študija na podlagi pregleda medicinskih kartotek pacientov. Ugotoviti začetne simptome pri pacientih, ki so sprejeti na urgenco in jim je bil diagnosticiran akutni miokardni infarkt. Pacienti stari 18 let in več. N = žensk in 226 moških. Turčija - Najpogostejši simptom tako pri moških kot pri ženskah pri STEMI in NSTEMI je bolečina v prsih. - Diagnosticirano je bilo 22.5 % pacientov z NSTEMI in 77.5 % s STEMI.

33 22 - Pacienti z NSTEMI pogosteje navajajo bolečino v levi rami in dispnejo kot pacienti s STEMI % pacientov je imelo vsaj eno dodatno/pridruženo bolezen.

34 Za identifikacijo obravnavane teme tj. zaznanih simptomov in znakov pri AMI smo vsebine vseh člankov najprej kodirali od vrstice do vrstice in na takšen način dobili proste kode (n = 122). Proste kode smo nato razvili v 6 opisnih primarnih podtem. Na podlagi analize in združevanja sorodnih podkategorij smo ob analizi in primerjanju razvili 6 opisnih podtem sekundarnega nivoja. Vse primarne in sekundarne podteme smo sintetizirali v namen razvoja tematskega okvirja iz katerih smo potem razvili 2 glavni temi (tabela 3): - Klinični simptomi in - Zamik iskanja pomoči. Rezultate prikazujemo v okviru opisa 6. opisnih primarnih podtem ter 6. sekundarnih podtem, ki so bile razvite znotraj 2 glavnih tem. Tabela 3: Sinteza analize kliničnih simptomov in zamika iskanja pomoči Tema KLINIČNI SIMPTOMI Podtema sekundarnega nivoja OBOLENJE Podtema primarnega nivoja AKS Pridružene bolezni Ženske 23 Proste kode Omedlevica, otrplost v rokah; bolečina v prsih; slabost; bruhanje; prebavne motnje; utrujenost; potenje; bolečina v prsih ocenjena višje; kratka sapa; bolečina v levi rami; dispneja; sinkopa; palpitacija; kardiovaskularno obolenje; več simptomov; črnci so pogosteje izkusili pritisk na prsih in palpitacije. Bolečina v prsih je bil najpogostejši simptom; pacienti s sladkorno boleznijo so manj pogosteje poročali o bolečini v prsih kot tisti brez sladkorne bolezni; anksioznost; hladen znoj; dispneja; slabost; bruhanje; povišan BMI >29; hipertenzija; epigastrična bolečina. Anksioznost; depresija; ženske so dosegale znatno višje rezultate kot moški na bolnišnični skali za anksioznost in depresijo; simptomov ni povzročil napor, čustvena vznemirjenost ali počitek; prebavne motnje; palpitacija; slabost; otrplost v rokah; nenavadna utrujenost; bolečina v čeljusti; bolečina v vratu; šibkost; novo nastali kašelj; zgodnji opozorilni simptomi; utrujenost; bolečina/nelagodje v prsih; kratka sapa; motnje spanja; šibkost, omotica; hladen znoj; bolečina v hrbtu; večje število simptomov; čas od nastanka bolečine; občutek vročine; bolečina v roki; bolečina v rami; slabost; bruhanje; omedlevica; zgaga; nepojasnjeni fizični simptomi eno leto pred; stari 50 let ali manj so pogosteje izkusili bolečino v obeh rokah; stari več kot 50 let so navajali bolečino

35 ZAMIK ISKANJA POMOČI SPOL Moški v hrbtu; mravljinčenje in občutek polnosti; občasna bolečina; bolečina v prsih. Anksioznost; depresija; simptomov ni povzročil napor, čustvena vznemirjenost ali počitek; hujša bolečina v prsih; omotica; različen obseg simptomov pri ponovnem infarktu; bolečina med lopaticami; bolečina v čeljusti/vratu; slabost; bruhanje; strah pred smrtjo v primerjavi z ženskami; simptom; čas od nastanka bolečine; bolečina v prsih; bolečina v trebuhu; občutek slabost; glavobol; potenje; kratka sapa; otrplost v roki ali dlani; zgaga; prebavne motnje; omotica; nepojasnjeni fizični simptomi eno leto pred; izkusili bolečino v obeh rokah; navajali bolečino v hrbtu; pripisalo bolečino srčnemu obolenju; kolabirali; centralna stiskajoča bolečina, pekoča bolečina; bolečina v roki ali rami; dispneja. STAROST Starejši odrasli Bolečina v prsih; starejši odrasli so imeli manj simptomov v primerjavi z mlajšimi odraslimi; simptomi, ki so jih doživeli niso bili enaki tistim ki so jih pričakovali. OBOLENJE VZROK ČASOVNI RAZPON Mlajši odrasli Šibkost; potenje; strah; slabost; prebavne motnje; kratka sapa; utrujenost; bruhanje; palpitacije. 41.5% pacientov s sladkorno boleznijo je odlašalo z obiskom pri zdravniku 3-6 ur; 35.5% diabetikov je odlašalo z obiskom pri zdravniku več kot 6 ur v primerjavi z nediabetiki, ki jih je bilo 19.3%; pripisovali drugim obolenjem in ne srčnim; čakali več kot 6 ur, ker niso verjeli, da imajo srčni infarkt; slabost. Vzrok preložitve; zastoj prometa; samozdravljenje; klicati osebnega zdravnika ali urgence; posvetovanje z družinskimi člani; čakali več kot 6 ur, ker niso verjeli, da imajo srčni infarkt; niso pričakovali znojenja; niso imeli zdravstvenega zavarovanja; imeli so arterijsko hipertenzijo; potrojitev zamika; podvojilo pri pacientih, ki so poklicali osebnega zdravnika. Zamik obiska na urgenci povprečno 2 uri; odlašali z obiskom zdravnika; z obiskom pri zdravniku 1-3 ure; odlašala z obiskom urgence 12 ur ali več; zamik obiska 2.5 ur in 2.1 uri; resnost simptomov. 24

36 5.1 Klinični simptomi V okviru teme klinični simptomi so bile opredeljene tri podteme sekundarnega nivoja: obolenje, spol in starost Obolenje Podtema sekundarnega nivoja obolenje vsebuje dve podtemi primarnega nivoja: akutni koronarni sindrom (AKS) in pridružene bolezni. Raziskovalci (Ahmed, et al., 2017; Kayhan, et al., 2017) so ugotovili, da obstajajo določene razlike pri pojavu simptomov zaradi akutnega miokardnega infarkta glede na obolenje, ki ga imajo pacienti. Med pacienti z miokardnim infarktom prevladujejo pacienti z diagnosticiranim STEMI (77.5 %) v primerjavi s NSTEMI (22.5 %) (Kayhan, et al., 2017). Najpogostejši izražen simptom ne glede na vrsto AMI je bolečina v prsih (DeVon & Zerwic, 2004; Kayhan, et al., 2017), ki se je pojavila v vseh identificiranih raziskavah. Ahmed, et al. (2017) ugotavlja, da je bolečina v prsih najbolj pogost simptom naveden s strani pacientov z diabetesom in tudi brez diabetesa. Nadalje še ugotavlja, da pacienti z diabetesom znatno manj pogosteje poročajo o bolečini v prsih (77.7 %) kot pacienti brez sladkorne bolezni (86.7 %) (p = 0.049). Pri pacientih s sladkorno boleznijo ali brez ni ugotovljene razlike v jakosti bolečine. Več kot dve tretjini pacientov poroča o vztrajni bolečini (p = 0.622) skupaj s prisotnostjo več kot enega simptoma (p = 0.659) (Ahmed, et al., 2017). Podobno ugotavljata tudi DeVon & Zerwic (2004) in sicer, da pacienti z AMI bolečino na skali od 1 do 10 ocenjujejo višje kot pacienti z NAP. Povprečna ocena bolečine pacientov z AMI je 8.46 (SD = 2,2) v primerjavi s pacienti z NAP, kjer je bolečina v povprečju ocenjena s 7.69 (SD = 2,39) na lestvici od 1-10 (t = 2,62, p < 0.01). Pri pacientih z diabetesom prihaja do pogostejšega pojava različnih simptomov, ki so vezani na področje prsnega koša ob ponovnem infarktu glede na prvi infarkt. Osebe z hiperlipidemijo in osebe, ki so imele revaskularizacijo pri prvem infarktu, imajo znatno manj drugačnih simptomov pri ponovnem infarktu, povezanih s prsnim košem (Kirchberger, et al., 2016). Najpogostejši simptomi pri sladkornih in ne-sladkornih pacientih so hladen znoj, dispneja in slabost/bruhanje, ki jim pa sledi anksioznost pri diabetikih in bolečina v rami pri nediabetikih. Anksioznost (p < 0.001) in hladen znoj (p = 0.034) je pogostejši pri tistih z diabetesom kot pri tistih z brez. Čeprav je 25

37 epigastrična bolečina najmanj pogosta pri obeh skupinah pacientov, je ugotovljeno znatno večje število pacientov s sladkorno boleznijo, ki se nad tovrstno bolečino pritožujejo (p = 0.017) (Ahmed, et al., 2017) % vseh pacientov z AMI ima vsaj eno pridruženo bolezen. Kot najpogostejše bolezni se omenja arterijska hipertenzija, ateroskleroza, hiperlipidemija in diabetes mellitus. Ugotovljena ni bistvena povezava med pridruženimi obolenji in diagnozo STEMI (p = 0.43) ali NSTEMI (p = 0.43) (Kayhan, et al., 2017). McSweeney, et al. (2010) ugotavlja, da ima več črnk kot belk ali latino žensk povišan BMI indeks več kot 29 (p < 0.003) ter arterijsko hipertenzijo pred nastankom akutnega miokardnega infarkta (p < 0.003). Podobno navaja tudi DeVon, et al. (2008), ki ugotavlja, da ima skoraj polovica (47 %) vseh moških in žensk diagnosticirano bolezen srca in ožilja pred sprejemom v bolnišnico zaradi AMI. Črnci z AKS poročajo o več simptomih in večji stiski zaradi le teh ter pogosteje izkusijo pritisk v prsih, palpitacije (p < 0.05), potenje (p < 0.001), bolečino v zgornjem delu hrbta (p < 0.001) in bolečino v prsih ter poročajo o večji resnosti simptomov glede na izid zdravljenja pri pritisku v prsih, palpitaciji, nelagodju in bolečini v prsih v primerjavi z belci. Črnci, ki poročajo o palpitacijah, nenavadni utrujenosti in bolečini v prsih imajo 3-4x večjo verjetnost, da imajo AKS, v nasprotnem primeru pa črnci, ki izkusijo omotico imajo manjšo možnost za pojav akutnega koronarnega sindroma (DeVon, et al., 2014). Pacienti z nestabilno angino pektoris (NAP) znatno pogosteje poročajo o bolečini v prsih (p < 0.05), omotičnosti (p < 0.05), otrplosti v rokah (p < 0.01), kot pacienti z AMI, ki pogosteje poročajo o slabosti (p < 0.05), bruhanju (p < 0.01), prebavnih motnjah (p < 0.01) in omedlevici/vrtoglavici. Kratka sapa, utrujenost, šibkost in potenje so se ne glede na obolenje pojavljali približno enako. Pacienti z NAP so navajali bolj nelagodje v vratu in opisujejo tudi nelagodje v obliki tesnobnosti. To je bila tudi edina razlika v lokaciji bolečine oziroma pojavu nelagodja pri teh pacientih (DeVon & Zerwic, 2004). Pacienti z NSTEMI pogosteje navajajo dispnejo (62.5 %) in bolečino v levi rami (7.81 %), po drugi strani pa pacienti s STEMI bolj tožijo za slabostjo (3.16 %) in sinkopo (3.62 %). Vendar pa glede na vrsto AMI ni bistvene statistične razlike v teh simptomih (p = 0.458) (Kayhan, et al., 2017). 26

38 Pri pacientih, ki so poročali o bolečini v prsih ob prvem infarktu ampak niso imeli bolečin v prsih pri ponovnem infarktu raziskave kažejo na povečan riziko smrti (20.5 %) v primerjavi s pacienti, ki so imeli bolečino v prsih ob prvem in ponovnem infarktu (7 %) ter pri pacientih, ki ob prvem infarktu niso imeli bolečin v prsih ampak so jih navajali ob ponovnem infarktu (4.8 %). Število smrti je višje pri osebah, ki so ob prvem infarktu imele drugačne simptome kot pri ponovnem infarktu v primerjavi z osebami, ki so imele enake simptome ob prvem in ponovnem infarktu. Število simptomov, ki so se razlikovali med prvim in ponovnim AMI je zelo povezano s povečanim rizikom za smrt v 28 dneh po akutnem miokardnem infarktu (Kirchberger, et al., 2016) Spol Podtema sekundarnega nivoja spol vsebuje dva podtemi primarnega nivoja in to sta: moški in ženske. Tudi tukaj so raziskovalci ugotovili, da je bolečina v prsih daleč najpogostejši simptom tako pri moških kot ženskah (Berg, et al., 2009; DeVon, et al., 2008; Kayhan, et al., 2017; Løvlien, et al., 2006; McSweeney, et al., 2010; Morgan, 2005). Pri simptomih, kot so bolečina v roki ali rami, potenju, dispneji, utrujenosti, bolečini v vratu in hrbtu, abdominalni oz. epigastrični bolečini, bruhanju, sinkopi, slabosti, zgagi, driski, bolečini v čeljusti ni bilo ugotovljene statistično pomembne razlike med moškimi in ženskami (p = 0.260) (Berg, et al., 2009; Kayhan, et al., 2017). Povprečno število simptomov, ki so jih imeli pacienti, je bilo nekoliko večje pri ženskah kot pri moških, vendar razlika ni bila velika (DeVon, et al., 2008). Podobno ugotavlja Berg, et al. (2009), ki navaja, da ženske povprečno poročajo o večjem številu simptomov (med 4 in 6), kot pa moški, ki povprečno poročajo o treh simptomih (p = 0.04). Med vsemi pacienti ne glede na spol jih ima 94.3 % različne simptome pri ponovnem infarktu v primerjavi s prvim infarktom. Najmanjše razlike v pojavnosti simptomov ob prvem infarktu in ponovnem infarktu je pri bolečini v prsih. Največja razlika je pri dispneji, kjer je pri ponovnem infarktu 48.5 % pacientov več nima v primerjavi s pacienti, ki so jo imeli ob prvem infarktu, 51.5 % pacientov navaja dispnejo kot nov simptom in ga ob prvem infarktu niso imeli. Pri prvem in ponovnem infarktu se pri pacientih pojavljajo še simptomi kot so bolečina v prsih, bolečina v levi roki ali rami, bolečina med lopaticami, bolečina v zgornjem abdomnu, bolečina v čeljusti, dispneja, 27

39 slabost, bruhanje, strah pred smrtjo in znojenje (Kirchberger, et al., 2016). 96 % pacientov pričakuje, da bodo občutili bolečino v prsih vendar tovrsten simptom dejansko občuti samo 83 %. Podobno je tudi pri bolečini v rami ali roki kjer jo 87 % pacientov pričakuje, občuti pa samo 60 %. Pacienti tudi v 72 % pričakujejo, da bodo kolabirali, dejansko jih kolabira samo 17 % (p < 0.05) (Morgan, 2005). 60 % od vseh žensk in 48 % vseh moških ima nepojasnjene fizične simptome v letu pred pojavom AMI. Ženske so dosegale tudi višje rezultate (x = 7.71; SD = 9.77) kot moški (x = 5.76; SD = 3.66) na bolnišnični lestvici za ocenjevanje anksioznosti in depresije, ki je bila ocenjena dva tedna pred sprejemom v bolnišnico (t = 2.21; p < 0.05) (DeVon, et al., 2008). Med ženskami in moškimi starih 50 let ali manj, se je pri 79 % žensk in 29 % moških pojavila bolečina v obeh zgornjih okončinah (p < 0.01). Pri moških in ženskah starih 50 let ali več pa je 50 % žensk in 11 % moških poročalo o bolečini v hrbtu (p < 0.05). Več moških kot žensk je bolečino pripisalo srčnim simptomom (p = 0.05) (Løvlien, et al., 2006). Moški so pogosteje poročali, da so njihovi simptomi povzročeni z naporom. Več kot polovica vseh pacientov je odgovorila, da simptomov ni sprožili napor, čustvena vznemirjenost ali počitek. Moški so navajali hujše bolečine v prsih kot ženske, vendar se povprečna vrednost ne razlikuje zelo (DeVon, et al., 2008). Povprečen čas od pojava bolečine v prsih do popolnega prenehanja bolečine znaša pri ženskah povprečno 15 ur in 45 minut (p = 0.88), pri moških pa 13 ur in 26 minut (p = 0.88). Centralna stiskajoča bolečina je najpogostejša oblika bolečine pri obeh spolih. Ženske so imele manj dlje časa trajajoče ter bolj občasne bolečine, vendar pa razlike v karakteristiki bolečine niso bistvene (Berg, et al., 2009). Nasprotno ugotavlja DeVon, et al. (2008), da ženske in moški poročajo o podobnih lokacijah in kakovosti bolečine, vendar ženske pogosteje opisujejo bolečino v prsih kot občutek tesnobnosti (p = 0.03) in mravljinčenja kot moški, ki opisujejo pekočo bolečino. Utrujenost je najpogostejši simptom, ki se pojavi pri ženskah v letu pred miokardnim infarktom (Løvlien, et al., 2006). Več kot 95 % vseh žensk ne glede na raso je poročalo o zgodnjih opozorilnih simptomih z nenavadno utrujenostjo kot najpogostejšim simptomom. Kratka sapa je bil najpogostejši akutni simptom pri ženskah neglede na raso, kateremu sledi šibkost, nenavadna utrujenost, omotica in hladen znoj. Črnke in latino ženske pogosteje navajajo opozorilne simptome, kot belke (McSweeney, et al., 28

40 2010). Motnje spanja je bil drugi najpogostejši simptom pri črnkah in belkah ter tretji simptom pri latino ženskah, anksioznost je bila drugi najpogostejši opozorilni simptom pri latino ženskah (p < 0.001) ter bolečina v prsih kot četrti najpogostejši opozorilni simptom pri latino ženskah in šesti najpogostejši simptom pri belkah ter osmi pri črnkah. Črnke so znatno pogosteje tožile za občutkom vročine in zardelosti ter prebavnih motnjah kot latino ženske in belke. Bolečina v prsih je bila najpogostejši simptom pri latino ženskah in belkah ter drugi najpogostejši simptom pri črnkah. Kratka sapa je bil najpogostejši simptom pri črnkah ter drugi pri latino ženskah in belkah. Pri črnkah so se pojavljali še simptomi šibkosti, omotice, bolečine v levi rami, hladen znoj in slabost ter nelagodje v hrbtu in ramenih, šibkost v rokah pri latino ženskah (McSweeney, et al., 2010). Med ženskami, ki svojih simptomov niso pripisovale srčnim obolenjem, jih je 33 % imelo bolečino v prsih in levi roki (Løvlien, et al., 2006). Ženske generalno pogosteje navajajo simptome utrujenosti (p 0.05) (DeVon, et al., 2008; Morgan, 2005), slabosti (Berg, et al., 2009; DeVon, et al., 2008; Løvlien, et al., 2006; Morgan, 2005) ali bruhanja, kolaps (Morgan, 2005), prebavne motnje (p = 0.04) (DeVon, et al., 2008), otrplost v roki ali dlani (p = 0.03) kot moški (DeVon, et al., 2008; Morgan, 2005). Ženske z AMI še pogosteje tožijo za bolečino v čeljusti (p = 0.02), vratu (p = 0.01), šibkosti (p < 0.01), palpitacijah (p = 0,02) in vrtoglavici (Berg, et al., 2009; DeVon, et al., 2008) medtem ko ženske z NSTEMI pogosteje navajajo pojav novonastalega kašlja (p < 0.01) (DeVon, et al., 2008). Po drugi strani pa moški pogosteje navajajo bolečino oziroma nelagodje v abdomnu (p = 0.124) (Morgan, 2005) in bolečino v levi rami (Løvlien, et al., 2006), glavobol (p = 0.218) in omotičnost (p = 0.342) v primerjavi z ženskami (Morgan, 2005). Moški z miokardnim infarktom z dvigom ST-veznice so pogosteje tožili tudi za omotico (p < 0.01) (DeVon, et al., 2008) Starost Hwang, et al. (2006) navaja, da so starejši odrasli (65-89 let) pogosteje imeli pridružene bolezni kot so arterijska hipertenzija (p < 0.001), sladkorna bolezen in zgodovino možganske kapi (p < 0.05). Prav tako so starejši odrasli znatno manj pogosteje poročali o bolečini v sredini prsnega koša (p < 0.05) ter so tudi manj pogosto 29

41 tožili o potenju, strahu, prebavnih motnjah (p < 0.05), slabosti, omedlevici in omotici, ki so prevladovali pri mlajših odraslih (31-64 let). Intenziteta bolečine, ki so jo opisovali, se ni bistveno razlikovala med starejšimi in mlajšimi odraslimi pacienti. Mlajši odrasli so pogosteje opisovali bolečino kot pekočo (p < 0.05), ostro (p < 0.05) in težko (p < 0.05) v primerjavi s starejšimi odraslimi. Pojavnost kratke sape, utrujenosti, šibkosti, bruhanje ter palpitacije se niso bistveno razlikovali glede na starost pacientov. Starejši odrasli so tožili o manj simptomih v primerjavi z mlajšimi odraslimi. 58 % starejših odraslih pacientov je povedalo, da simptomi, ki so jih pričakovali pri AMI, niso bili enaki tistim, ki so jih dejansko občutili. 5.2 Zamik iskanja pomoči V okviru teme zamik iskanja pomoči so bile opredeljene tri podteme sekundarnega nivoja: obolenje, vzrok in časovni razpon Obolenje Raziskovalci so ugotovili, da se je tveganje za zamik iskanja pomoči za dve uri ali več skoraj potrojil, če so pacienti simptome pripisovali drugim obolenjem in ne srčnim ter če so imeli bolečino v ramenih. Slabost je imela zaščitno vlogo in je potrojila možnost za zmanjšanje časa obiska pri zdravniku ali urgentni ambulanti (Løvlien, et al., 2006). Pacienti z diabetesom so iskali pomoč na urgenci bistveno pozneje kot tisti brez sladkorne bolezni. Pri večini pacientov brez sladkorne bolezni (36 %) je zamik iskanja zdravniške pomoči znašal od 1 do 3 ur, medtem, ko je večina diabetikov (41.5 %) imela časovni zamik iskanja zdravniške pomoči 3 do 6 ur (Ahmed, et al., 2017). Nadalje DeVon, et al. (2014) ugotavlja, da imajo črnci z AKS daljši časovni zamik z obiskom v urgentni ambulanti (5.7 ur) v primerjavi z belci (2.7 ur) (p < 0.048). Ahmed, et al. (2017) še navaja, da je le peščica pacientov prišla v bolnišnico v manj kot uri po nastopu simptomov od katerih jih je bilo večina nediabetikov, 35.5 % diabetikov je iskalo pomoč pri zdravniku po več kot 6 urah po nastanku simptomov v primerjavi s pacienti brez sladkorne bolezni, ki jih je bilo 19.3 %. 30