ORGANIZACIJA ŠOL TUJIH JEZIKOV

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov ORGANIZACIJA ŠOL TUJIH JEZIKOV Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Martina Petrič Kranj, februar 2009

2 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju, red. prof. dr. Marku Ferjanu, za pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so sodelovali pri nastajanju diplomskega dela, najbolj pa svoji družini in prijateljem, ki so mi v času študija stali ob strani.

3 POVZETEK Znanje tujih jezikov v današnjem času je zelo pomembno predvsem iz vidika odpravljanja komunikacijskih ovir. Pri učenju tujih jezikov spoznavamo tudi tuje kulture, in zato lažje razumemo svet okoli nas, kar nam širi obzorja. V zadnjem času postaja vse bolj priljubljeno tudi učenje ruskega jezika, tako pri tistih, ki se ga učijo zgolj za zabavo in oplemenitenje svojega znanja kot pri poslovnežih, ki na ruskem trgu iščejo nove priložnosti za širitev svoje dejavnosti. Obseg blagovne in storitvene menjave med Slovenijo in Rusijo se iz leta v leto povečuje, bliža se namreč dvema milijardama evrov letno. Zato sem se odločila, da bom v svoji diplomski nalogi pisala o primerjavi marketinškega spleta tako imenovanih 7-P-jev izbranih jezikovnih šol v Ljubljani, ki ponujajo tečaje ruskega jezika. Prvi del diplomske naloge je teoretičen, in služi kot podlaga praktičnemu delu. Opisuje izobraževanje na splošno, znotraj njega pa učenje, tudi učenje tujih jezikov. V teoretičnem delu so prav tako opisane osnove marketinga, marketing v izobraževanju, marketinški splet in odnosi z javnostmi. V drugem delu je, kot že omenjeno, predstavljena raziskava marketinškega spleta štirih šol tujih jezikov v Ljubljani, ki ponujajo tudi tečaje ruskega jezika. Raziskava je bila narejena s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete so bile poslane po elektronski pošti, ali pa izvedene osebno na jezikovni šoli. Rezultati raziskave so pričakovani, jezikovne šole so si v nekaterih delih zelo podobne. Konkurenca med ponudniki tečajev ruskega jezika namreč raste skladno s povpraševanjem, zato si jezikovne šole vsaka na svoj način prizadevajo pridobiti čim več strank. Ugotovljeno je namreč bilo, da so vse šole zelo tržno naravnane, saj so izredno prilagodljive uporabnikom, tako glede števila udeležencev, kot tudi glede vsebine tečajev, saj vse ponujajo tudi tečaje po meri. Vse šole ponujajo tudi najrazličnejše popuste, izjema so le individualni tečaji. Prav tako imajo vse šole dobro izurjene učitelje, med njimi tudi naravne govorce. Od vseh šol, ki so bile vključene v raziskavo, nekoliko izstopa jezikovna šola Ruski ekspres. Glavni razlog je gotovo v tem, da se v tej šoli zares posvečajo le ruskemu jeziku, zato rezultati ne presenečajo. Edini v Sloveniji izvajajo namreč tudi mednarodno veljavni izpit iz ruščine kot tujega jezika TORFL (Test of Russian as a Foreign Language). Glede na to bi bilo dobro, da bi ga uvedle tudi druge šole in tako povečale svojo konkurenčnost ter ponudile uporabnikom širšo izbiro. KLJUČNE BESEDE: Marketinški splet Marketing v izobraževanju Izobraževanje Učenje Učenje tujih jezikov

4 SUMMARY Nowadays, the knowledge of foreign languages is very important, especially to surmount communication obstacles. When we learn foreign languages, we get in touch with different cultures, and it makes us easier to understand the world that surrounds us and spreads our mental range. Lately, it has become very popular to learn Russian, not only by those, who learn it for fun and to ennoble their knowledge, but also by businessmen, who seek new opportunities to expand their activities on the Russian market. The trade volume between Slovenia and Russia is increasing year by year, it is getting close to two billons euros a year. That is why I have chosen my diploma theme to be marketing mix comparison of so called 7-P-s of the chosen language schools in Ljubljana, where Russian is being taught. The first part of my diploma is theoretical, and it serves as a basis for practical part. It describes education in general, learning as a part of it, and also learning of foreign languages. The theoretical part consists also of basics of marketing, marketing in education, as well as marketing mix and public relations. In the second part, as mentioned before, there is a presentation of marketing mix of the four schools of foreign languages that offer courses of Russian. The results were as to be expected, the language schools are very similar in some parts. The competition among schools offering Russian language courses, namely increases together with demand. Therefore the language schools are striving for success, each in its own way, to gain as much customers as possible. The research has shown, that all schools are very market-oriented. They are extremely adjustable to their users as well in number of participants as in content of courses, they are offered tailor-made. In all four schools you can also get several discounts, except when it comes to the individual courses. The teachers are also well trained in all schools, there are many native-speakers among them. From all foreign language schools, included into the research, Ruski ekspres is a bit special. The main reason is probably in the fact, that Russian is the only language taught there. It is also the only language school in Slovenia, where you can earn the TORFL (Test of Russian as a Foreign Language) exam. Perhaps the three other schools should also offer this certificate and with its help enlarge their own competence and offer a larger selection to the users. KEY WORDS: Marketing mix Marketing in education Education Learning Learning of foreign languages

5 KAZALO 1 UVOD IZOBRAŽEVANJE IN UČENJE IZOBRAŽEVANJE METODE IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJA UČENJE TIPI UČENCEV USPEŠEN UČENEC UČENJE TUJIH JEZIKOV VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE MARKETINŠKI SPLET MARKETING V IZOBRAŽEVANJU ODNOSI Z JAVNOSTMI RAZISKAVA NAMEN IN CILJ RAZISKAVE OPIS METODE RAZISKAVE REZULTATI IN INTERPRETACIJA PREDSTAVITEV JEZIKOVNIH ŠOL REZULTATI PO POSAMEZNIH PRVINAH 7P ZAKLJUČEK ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA IN PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE LITERATURA IN VIRI...43 SPLETNE STRANI PRILOGE KAZALO GRAFOV, TABEL IN SLIK KRATICE IN AKRONIMI...49

6 1 UVOD Ruski jezik sodi med najbolj razširjene svetovne jezike. Temu v prid gotovo govori dejstvo, da ga govori preko 270 milijonov ljudi. Učenje ruskega jezika postaja v Sloveniji vse bolj priljubljeno. Učijo se ga tako osnovnošolci nižje stopnje, kot tudi tisti v bolj zrelih letih na univerzah za tretje življenjsko obdobje. To pa pomeni, da ima ruščina med drugim tudi svoj prostor v okviru vseživljenjskega učenja marsikaterega posameznika. V skladu s tem se je povečalo tudi število jezikovnih šol, ki ponujajo tečaje ruščine. Izvajalci nadaljnjega izobraževanja so v šolskem letu 2006/2007 v jezikovnih tečajih zabeležili za 5% več udeležb kot v predhodnem šolskem letu. V šolskem letu 2005/2006 je delež udeležb v jezikovnih tečajih znašal 9,1 % vseh udeležb, v šolskem letu 2006/2007 pa je delež narasel na 9,6 %. Največ jih je bilo pri učenju angleškega jezika. Drugi najpomembnejši jezik je bila nemščina, bolj pa je naraščalo zanimanje za učenje ruskega jezika ter zanimanje tujcev za učenje slovenskega jezika. Nekaj manj je bilo zanimanja za učenje francoskega jezika 1. Slika 1: Delež udeležb v jezikovnih programih po jezikih v Sloveniji, in Po padcu socializma sta tudi v Rusiji nastopila kapitalizem in svobodno poslovanje z drugimi državami. Rusi so priložnost vzeli zelo resno in tako se dandanes ruski trg neizmerno hitro razvija ter zagotovo sodi med najprivlačnejše tudi za tuje investitorje in podjetja. V Rusiji je nedvomno ogromno poslovnih možnosti. Tudi nekatera naša 1 Vir: Statistični urad Republike Slovenije: ( ) 2 Vir: Statistični urad Republike Slovenije: ( ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 1

7 podjetja že vrsto let uspešno poslujejo na ruskem trgu, medtem ko si druga pot nanj šele utirajo. Vsi pa se strinjajo, da jim je znanje ruščine pri tem v veliko pomoč 3. Konkurenca med jezikovnimi šolami se zato povečuje, v diplomski nalogi pa smo ugotavljali razlike v marketinškem spletu posameznih jezikovnih šol. Odločitev, katero jezikovno šolo bo nekdo izbral je seveda prepuščena njemu samemu, so pa sestavine marketinškega spleta zagotovo tisti faktor, ki je na koncu odločilen. 3 Vir: spletna stran revije MojeDelo: ( ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 2

8 2 IZOBRAŽEVANJE IN UČENJE Izobraževanje in učenja sta sicer sorodni si dejavnosti, med njima pa vendarle obstaja nekaj razlik. Tako je na primer pri izobraževanju vloga in dejavnost posameznika določena od zunaj, pridobivanje znanja, navad itn. ali učenje poteka v procesu, ki je praviloma uradno (ne nujno) opredeljen s cilji, normiran, strukturiran, predmetno usmerjen, organiziran od zunaj. Proces (pridobivanje znanja itn.) je strokovno organiziran in nadzorovan, praviloma s poukom in učiteljem, pomembno vlogo pri njegovem določevanju pa imajo družbene okoliščine in potrebe 4. Učenje, za razliko od izobraževanja, v ospredje postavlja posameznika, temelji na njegovih potrebah in lastni dejavnosti, kar pa ne izključuje tudi upoštevanja družbenih potreb. Poteka povsod, zajema vse položaje, okoliščine in priložnosti. Vsebine se prepletajo in niso tako načrtno usmerjene na predmet. Učenje je postalo del življenja, je prožno in traja vse življenje. Učimo se tudi drug od drugega, ne le pod strokovnim vodstvom. Učenje označuje večja dejavnost in avtonomnost učenca, glede na njegovo aktivno vlogo in način organiziranosti pa ga delimo na dve temeljni področji: organizirano in priložnostno IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje pri nas in po svetu postaja vse pomembnejši dejavnik družbenega razvoja, zlasti v zadnjem obdobju, ko je hitri tehnološki razvoj pospešil tudi zavedanje ljudi na vseh družbenih ravneh, da je znanje vir družbenega bogastva. Nenehno učenje in tudi delo sta v človeški naravi in zato je potrebno ta potencial vzpodbujati in razvijati. Ljudje so se najprej učili spontano in iz izkušenj. Izobraževanje pa je zahtevna in kompleksna dinamična struktura, pomembna za vsako družbo in je kot takšna tudi osnova sodobnega razvoja vsake družbe, ne glede na družbeno politično ureditev (Devetak in Vukovič, 2002, 215). Izobraževanje je torej nepogrešljiv dejavnik obstoja in razvoja družbe. Vlaganje v razvoj človeških virov je prav tako pomembno, kot vlaganje v tehnološki razvoj. Devetak in Vukovič (2002, 216) pravita, da izobraževanje vse bolj prerašča šolske okvire in prehaja v vse segmente družbe. Znano je, da so najbolj uspešne organizacije prav tiste, ki kljub težkim razmeram na trgu niso opustile razvojnega oddelka in z njim povezanega izobraževalnega načrta za zaposlene METODE IN OBLIKE IZOBRAŽEVANJA Metode izobraževanja glede na ravnanje udeležencev Ferjan (2005, 53-54) razdeli takole: 4 Povzeto po: Jelenc (2007, 34) 5 Povzeto po: Jelenc (2007, 34) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 3

9 pasivne metode, pri katerih učitelj neposredno posreduje informacije; aktivne metode, pri katerih so učenci prek lastne aktivnosti iskalci znanja, oblike izobraževanja pa na: množične ali frontalne; skupinske; individualne. Pri doseganju cilja izobraževanja se je potrebno odločiti, kakšno metodo oziroma obliko izobraževanja bomo izvedli 6 : ugotoviti predznanje udeležencev izobraževanja; prepoznati, katere metode oziroma oblike so zaradi karakteristik učne snovi sploh primerne; ugotoviti, ali materiali (učna gradiva) predstavljajo omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru možnosti odpraviti); ugotoviti, ali kateri od virov (npr. prostor) predstavlja omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru možnosti odpraviti); ugotoviti, ali subjektivni dejavniki na strani učenca ali učitelja predstavljajo omejitev pri izbiri (in jo po potrebi v okviru možnosti odpraviti). 6 Vir: Ferjan (2005, 54) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 4

10 Slika 2: Aktivnost učitelja in udeležencev izobraževanja pri različnih oblikah in metodah izobraževanja (Vir: Jereb, 1998, 55) TEČAJ Tečaj je ena izmed metod izobraževanja, Ferjan (2005, 60) jo opiše kot srečanje večjega števila ljudi z namenom, da bi pridobili novo znanje oziroma po daljšem času ponovili učno snov, ki so jo nekoč že spoznali. Gre za pridobivanje znanja točno določenega področja (npr. cestnoprometni predpisi, tuj jezik, specialnost stroke ipd.), ki predstavlja zaokroženo celoto. Tečaj se praviloma uporablja takrat, ko ima skupina na razpolago malo časa, podatkov pa je veliko in so že urejeni v sistem znanja, lahko tudi v niz spretnosti, tako da je mogoč prenos informacij in njihova uporaba. V tečaju se združujejo manjše skupine, ki so stalne, denimo pri tečaju tujega jezika. Izobraževanje v tečaju se velikokrat stopnjuje po stopnjah. Tečaji so lahko namenjeni na primer pripravi za Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 5

11 vpis v izbrano formalno izobraževanje (priprava za vpis na fakulteto) ali za dejavnosti v prostem času (tečaj smučanja, jadranja) 7. Jezikovni tečaji ponujajo najbolj raznovrstne učne snovi, zato je potrebno pred odločitvijo o udeležbi skrbno preveriti ponudbo. Kot pravi Urbanc (2004, 22) je na svetu 2700 jezikov. Angleščina ima približno 550 tisoč besed, nemški jezik jih ima 220 tisoč. Jezikoslovci trdijo, da za večino pogovorov zadošča 2000 do 3000 besed. Naš cilj je, da te besede z lahkoto razumemo in jih tekoče uporabljamo. Dejansko lahko nekako obvladujemo različne položaje že, če znamo tisoč besed tujega jezika. 2.2 UČENJE Unescova uradna definicija učenja iz leta 1993 (v Velikonja, 2007, 45) pravi:»učenje je vsaka sprememba v vedenju, informacijah, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih in zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo pripisati rasti organizma ali razvoju dedno zasnovanih vedenjskih vzorcev.«teorij učenja je seveda veliko, ljudje jih dojemamo različno. Velikonja, (2007, 47-48) na primer takole povzema nekatera pojmovanja učenja učiteljev: 1. Učenje lahko razumemo kot kopičenje, dodajanje novega znanja na staro in zatem ponavljanje posameznih vsebin. V tem primeru udeležence izobraževanja zasipamo z zapisanimi podatki. Lahko pa ga razumemo kot proces, v katerem učeči se spoznava novosti in ob tem preoblikuje svoje že obstoječe spoznavne strukture, aktivno rekonstruira svoje znanje. Učenje mu pomeni aktivno iskanje in oblikovanje smisla, povezovanje novega z že znanim. Če razumemo učenje tako, je mogoče z učnim gradivom pomagati učečemu se v tej rekonstrukciji: izhajamo iz obstoječih pojmov (čeprav so lahko napačni ali pomanjkljivi, poenostavljeni ipd.) in jih dalje razvijamo. 2. Proces učenja močno spodbujajo čustveno-motivacijske in doživljajske sestavine. Na učenje vplivajo npr. zanimanje in navdušenje, vznemirjenje in radovednost, pričakovanja in okolje itn. Učenje, v katerem vidi učeči se smisel, ga bo tudi bolj motiviralo. Govorimo o osebno pomembnem, signifikantnem učenju. Osebno izkušnjo in objektivno znanje povezujemo z izkušenjskim učenjem. Pri takem učenju je učeči se aktivno vpleten v neko izkušnjo in o njej tudi razmišlja. Zato naj učno gradivo izhaja iz življenjskih izkušenj, zgledov, se obrača na bralca z vprašanji in nalogami, besedilo pa naj bo dopolnjeno s humornimi vložki itn. 3. Bistvo učenja je več kot le obnavljanje podatkov ter razumevanje pravil in zakonitosti. Z učnim gradivom spodbujamo razmišljanje, povezovanje spoznanj, sklepanje, reševanje problemov, zamišljanje novih idej itn. Kadar govorimo o učenju, ne moremo mimo človekovih inteligenc, ki nam pri njem pomagajo. Vsak človek ima sedem bolj ali manj izrazitih, med seboj prepletajočih se inteligenc ali naravnih darov (Urbanc, 2004, 60): JEZIKOVNA inteligenca ali nadarjenost za jezike je sposobnost dobrega pisnega ali ustnega izražanja. Nekateri imajo preprosto dar govora ali znajo 7 Povzeto po: Govekar Okoliš in Ličen (2008, 68) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 6

12 svoje misli zapisovati na zanimiv in spreten način. Veliko berejo ali celo sami pišejo. MATEMATIČNA ALI LOGIČNA inteligenca je nadarjenost za računanje, logiko in sistematičnost. Je sposobnost operiranja s številkami in logičnega razmišljanja. Gotovo poznate ljudi, ki lahko na pamet izračunajo neverjetne stvari. PROSTORSKA ALI VIDNA inteligenca omogoča, da si predstavljamo, kakšne bodo videti stvari. Stvari si zamišljamo, vidimo jih z notranjim očesom. Vidno inteligenco uporabljamo, ko vozimo avto, v prostorski orientaciji ali pri risanju. SLUŠNA inteligenca ali nadarjenost za glasbo je sposobnost ustvarjanja ali poustvarjanja glasbe in sledenja ritmu. Osnovno slušno inteligenco imamo vsi in jo lahko še naprej razvijamo. Zvočnost in rima celo pomagata pri učenju. TELESNA ALI GIBALNA inteligenca uporabljamo jo, kadar se usklajeno gibamo, tečemo, plešemo. Uporablja se v umetnostih in obrteh. Vsi, ki imajo dobro razvito tovrstno nadarjenost, so spretni s svojimi rokami in morda ne vedo, da gre za znak inteligence, ki je enakovredna drugim. MEDSEBOJNA inteligenca je sposobnost dobre komunikacije in navezovanja stikov. Ob komunikativnih ljudeh se sprostimo in zabavamo. Odlično se znajo vživeti v položaj drugih in z njimi sočustvovati. AVTOREFLEKSIVNA inteligenca pomeni notranji nadzor. Je sposobnost tihe, objektivne samoanalize, da razumemo vedenje in občutke. Avtorefleksivno inteligenco uporabljamo pri načrtovanju svojih ciljev in kadar ocenjujemo svoje uspehe in napake. Z njo smo v prihodnosti lahko uspešnejši TIPI UČENCEV Ljudje nove informacije sprejemamo tako, da jih gledamo, poslušamo ali telesno občutimo. Na podlagi tega, kako si informacije najlaže zapomnimo, ločimo tri tipe učencev (Urbanc, 2004, 65): VIZUALNO-VERBALNI učenci za učenje najraje uporabljajo napisane informacije. Radi imajo knjige, plakate z gesli in jasno napisana navodila. SLUŠNI učenci želijo informacije slišati. Ustrezajo jim ustne razlage in poslušanje posnetkov s traku. KINESTETIČNI učenci radi vključujejo v učenje ročne spretnosti. Vse želijo preizkusiti sami. Med učenjem želijo biti dejavni, zato pišejo, podčrtujejo, skicirajo in si v mislih predstavljajo. Ferjan (2005, 52) navaja, da mnogi psihologi ugotavljajo, da si človek zapomni različne deleže tistega, kar: Prebere 10% Sliši 20% Vidi 30% Vidi in sliši 50% Sam reče 70 % Sam naredi 90% Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 7

13 Slika 3: Nove informacije sprejemamo na različne načine (Velikonja, 2007, 31) USPEŠEN UČENEC Vsi smo uspešni učenci, če se naučimo, kako se učiti. Vse je odvisno od nas. Če smo bili v preteklosti razočarani nad učenjem, nas to pogosto ovira in omejuje. Kakšni so postopki učenja? Svoje sposobnosti začnemo razvijati, ko dobimo odgovor na to vprašanje. Celo uspešni učenci imajo šibke točke znanja, kjer se počutijo negotove. Ko se naučite, kako se učiti, lahko pomanjkljivosti odpravite, tako da bo učenje zelo učinkovito. Uspešen učenec sam usmerja svojo barko. Če čakate na druge, boste odvisni od njih. Sami naredite prvi korak in čudež, imenovan učenje, se bo začel kazati kot žarki (Urbanc, 2004, 57). Uspešen učenec 8 : ima razlog in motivacijo za učenje tujega jezika; ima pozitiven odnos do ciljnega jezika in kulture; verjame, da je sposoben naučiti se ciljni jezik; izkoristi vse možnosti za rabo ciljnega jezika; je pripravljen tvegati, čeprav ve, da se bo mogoče osmešil; je pripravljen veliko ugibati in je v tem uspešen; skuša čimveč komunicirati v ciljnem jeziku in se iz komunikacije čimveč naučiti, pri čemer daje prednost sporočilnosti pred obliko oziroma tekočnosti pred pravilnostjo; se poleg osredotočenja na sporočilnost zna osredotočiti tudi na obliko in išče vzorce in strukture v jeziku; veliko vadi; nadzira svoj govor in govor drugih; ima dovolj analitičnih sposobnosti, da lahko sprejme, klasificira in skladišči značilnosti ciljnega jezika in se uči iz svojih napak. 8 Marjana Šifrar Kalan: Učne strategije pri učenju tujega jezika v Skela, J. (2008, 37) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 8

14 2.2.3 UČENJE TUJIH JEZIKOV Danes poznamo veliko metod za učenje tujih jezikov. Nekatere poudarjajo preučevanje slovnice in besed, druge so osredotočene na uporabo v praksi (npr. v pogovoru). Najprej pa si moramo postaviti cilj: aktivno ali pasivno znanje. Kot pravi Urbanc (2004, 117), je zelo pomembno, da vsako učenje pripeljemo do konca. Besede, ki se jih učimo, si vedno skušajmo zapomniti v besedni ali miselni zvezi (kontekstu), t.j. prebiramo ali se učimo po stavkih ali izrazih. Za uspešno učenje tujega jezika je potrebna predvsem močna želja ter ustrezne tehnike in metode. Izbrati je potrebno tisto metodo, ki kar najbolje ustreza posameznikovim ciljem, nagnjenjem, sredstvom, ki jih ima na voljo, in drugim okoliščinam učenja. Pri učenju tujega jezika je torej potrebno upoštevati 9 : Kakšen cilj smo si postavili? Ali bi se radi jezika naučili pasivno ali aktivno? Ali bi se radi usposobili predvsem za branje (npr. strokovnega gradiva ali književnih del), za pisanje v tujem jeziku ali za pogovarjanje v tem jeziku? Pomembna je tudi zvrst jezika: poslovni jezik, tehnični izrazi, književnost Močan vpliv na učenje tujega jezika ima tudi jezikovna skupina, v katero spada jezik: če pripada skupini, iz katere je tuj jezik, ki ga že znamo, bomo imeli mnogo prednosti in olajšav zaradi podobnosti ali enakosti. Končni cilj učenja jezika je aktivno znanje tujega jezika z govorjenjem, branjem in pisanjem. Osebna nagnjenja, ki pomenijo, kakšne vrste pomnjenja uporabljamo: vidno, slušno ali kinestetično učenje. Vpliv ima tudi predznanje: ali že znamo kakšen tuji jezik ali smo popolni začetniki. Pomembna je tudi motivacija ter delovne navade: vztrajnost, delovna energija, sistematičnost itd. Sredstva, ki so nam na voljo za učenje tujega jezika. Ni namreč vseeno, ali se učimo v tuji deželi ali doma, ali imamo učitelja ali ne, se učimo samostojno ali v skupini. Pomembna je tudi kakovostna izbira kakovostne metode in tehnike učenja, zato si naj vsak sam izbere zanj najučinkovitejšo metodo, ki mu bo omogočila čim boljši napredek v samostojnem delu in znanju tujega jezika. Pomembno se je tudi zavedati, da se jezika uči vsak sam in da nam učitelj ali mentor samo pokaže, kako do znanja priti. Učenje tujega jezika je zelo učinkovito v deželi, kjer ga govorijo. Kar smo se naučili med lekcijo, lahko takoj uporabimo v vsakdanjem življenju. Koliko bomo izrabili prednost tuje dežele, je odvisno od nas samih in od metod dela. Obstaja namreč precej ljudi, ki že desetletja prebivajo v neki deželi, a ne obvladajo njenega jezika, za razliko od nekaterih, ki dežele še niso obiskali, njen jezik pa odlično obvladajo. Danes je to mogoče doseči tudi s pomočjo radia, televizije, filmov, v zadnjem času pa predvsem računalnika. Učenje z učiteljem najbolj ustreza tistim, ki potrebujejo vodenje skozi snov. Najbolje je, če je v skupini pet ali šest učencev. Hitrost obdelovanja snovi je prilagojena povprečnemu učencu, kar je za nekatere prehitro, za druge pa prepočasi, odvisno pač od posameznikovih ciljev in osebnostnih nagnjenj. Če pa se učenja lotimo sami, lahko sami izbiramo tempo, način in čas učenja, pomanjkljivost pa je predvsem v tem, da se brez strokovnega 9 Povzeto po Urbanc (2004, ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 9

15 nadzora kaj lahko napačno naučimo posamezne prvine, predvsem govorjenja. Za samostojno učenje moramo biti močno motivirani in moramo imeti veliko delovne energije. Učenje tujega jezika mora trajati do konca. Vsako nedokončano delo je neuspeh. Navadno učenja tujega jezika po določenem času ne moremo nadaljevati tam, kjer smo končali. Nedokončano učenje in nezaokroženo znanje tujega jezika je še posebej ranljiva snov, ki jo močno razjeda zob časa podobno kot je hiša brez strehe izpostavljena različnim razdiralnim vplivom. Urbanc (2004, ) navaja nekatere dejavnike, ki spodbujajo učenje tujega jezika: Prevzemite identiteto domačinov. Obnašajte se okolju primerno in uporabljajte enake kretnje kot ljudje, ki tam živijo. Posnemajte učitelja, prevzemite njegove gibe, vidne izraze in presenečeni boste, koliko informacij lahko tako dobite. Pretvarjajte se, da razumete: tudi če na začetku včasih ne boste. Morda bo govorec še enkrat ponovil izraz v drugačni miselni povezavi in boste takrat razumeli. Vsi velikokrat ponavljamo. Zabavajte se. Razčistite, kaj nameravate, in se ne pustite motiti. 2.3 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE V devetdesetih letih 20. stoletja sta se poleg permanentnega izobraževanja pojavila nova izraza, in sicer vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko izobraževanje. Razlika med njima je seveda terminološke narave. Spet naletimo na veliko definicij pomena»vseživljenjsko učenje«in»vseživljenjsko izobraževanje«. Nekateri avtorji opredeljujejo pojma kot sinonima, drugi vidijo med njima razlike (Govekar Okoliš in Ličen 2008, 38). Govekar Okoliševa in Ličnova (2008, 44) pravita, da v sodobni družbi, ki temelji na znanju in učenju (učeči se družbi), potrebuje posameznik za svoj uspeh sposobnost nadaljnjega učenja oz. vseživljenjskega učenja. Potrebuje znanje, kako se učiti za vse življenje, kako se prilagajati spremenljivim razmeram in novim potrebam. To narekuje, da mora vsak posameznik zapustiti šolo oz. določeno izobraževalno institucijo usposobljen in mora biti motiviran, da prevzame odgovornost za svoje vseživljenjsko učenje. Pri tem se nam postavlja vprašanje, kolikšno vlogo imajo tradicionalne metode prenašanja znanja in urjenja učencev, da si ga zapomnijo in do koliko naj poučevanje odraslih učencev, ki so že razvili spretnosti in kompetence za samostojnost učenja, postane bolj v učenca usmerjena dejavnost, pri kateri učenec in učitelj dejavno sodelujeta. O vseživljenjskem učenju je prisotnih veliko teorij, Longworth (1995, 6) na primer pravi, da je vseživljenjsko učenje razvoj človeških možnosti z nenehnim podpiranjem, ki vzpodbuja posameznike in jim daje moč, da si pridobijo znanje, vrednote, spretnost in razumevanje, ki jih bodo potrebovali vse življenje in jih uporabljali z zaupanjem, ustvarjalnostjo in veseljem v vseh vlogah, okoliščinah in okoljih. Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 10

16 3 MARKETINŠKI SPLET Lahko rečemo, da ima marketinški pristop več pomenov in zajema tudi več procesov, zlasti: ekonomski proces, poslovno dejavnost, poslovno usmeritev in znanstveno disciplino. Številni teoretiki marketinga opredeljujejo definicijo trženja na več načinov. Bolj ali manj pa so si edini v tem, da prav marketing kot ekonomski proces povezuje proizvodnjo in potrošnjo. Številne poslovne dejavnosti prispevajo k temu, da izdelki in storitve prehajajo od proizvajalca do porabnika ob pravem času, na pravo mesto in po konkurenčni ceni (Devetak in Vukovič, 2002, 36). Marketinški splet sestavljajo tisti elementi, ki jih je mogoče načrtno spreminjati in s tem izboljšati učinkovitost marketinškega načrta pri doseganju opredeljenih ciljev. Sestavlja ga različno razpoložljivo marketinško orodje, ki ga šola uporablja za uresničevanje svojih ciljev na izbranem ciljnem trgu (Velikonja, M. in drugi 1995, 430). Slika 4: Marketinški splet za storitve po obrazcu 7xP (Devetak in Vukovič, 2002, 92) IZOBRAŽEVALNA STORITEV P-1 (PRODUCT) Običajno govorimo, da je storitev glavna igralka ne samo v marketinškem spletu, temveč sploh v marketinški filozofiji in praksi. Pri tem obravnavamo zlasti: kakovost, Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 11

17 funkcionalnost, značilnosti, asortiment, stil, blagovno znamko, servis, garancijo, imidž (predočitev, ugled, renome), good will (dobro ime). Odjemalec je tisti, ki ocenjuje vse navedene ter še druge značilnosti storitve. Prav zaradi tega je pomembno, da se približamo kupcu, tako s kakovostjo, kakor tudi z drugimi pomembnimi storitvenimi podspleti marketinškega spleta. Pri storitvi je posebnega pomena spremljanje življenjskega cikla, to je vseh faz, ki jih doživlja storitev (od uvajanja na trg do izločanja). S spremljanjem konkurentov prilagajamo oziroma spreminjamo posamezne značilnosti tako, da kar najbolj zadovoljimo plačilno sposobnega kupca (Devetak in Vukovič, 2002, 93). CENA P-2 (PRICE) Cena je denarni izraz izobraževalne storitve. Na oblikovanje cene vpliva zlasti konkurenca (ponudba in povpraševanje). Pri obravnavi problematike cen se srečujemo: z najrazličnejšimi ceniki, s plačilnimi pogoji (rok plačila, kreditiranje, razni popusti itd.). Tržno ceno oblikujemo na več načinov, pri čemer je potrebno upoštevati proizvodne stroške, konkurenco in druge okoliščine. Poleg tega lahko definiramo cene po prodajnih območjih, po kupcih, po posrednikih, s posebnimi popusti, po sezonah, po namenu uporabe itd. V mnogih primerih je prav cena tista, ki pri pogajanjih prispeva k uspešni prodaji (Devetak in Vukovič, 2002, 93-94). Kot pravi Ferjan (2005, 306) kot ceno lahko definiramo celotne stroške šolanja. Z oblikovanjem cene lahko vplivamo na vpis: s ceno (šolnino) lahko (zavestno) odvračamo, lahko pa pritegnemo ciljne skupine! Posebej gre poudariti, da gre za element marketinškega spleta, ne pa za kalkulacijo dejanskih stroškov šolanja. Prodajna cena praviloma vsebuje (Potočnik, 2004, 242): stroške razvoja storitve (od zbiranja idej do vseh oblik tehnološkega in tržnega razvijanja); stroške izvedbe storitve; stroške za tržno komuniciranje, zlasti stroške oglaševanja in stroške vseh oblik neposrednega ali posrednega pospeševanja prodaje; stroške administracije (režijske stroške); načrtovani dobiček. Pri cenah izobraževalnih storitev velja omeniti tudi diferenciacijo tržne cene. Bunc (1978, 290) navaja, da je bistvo diferenciacije tržne cene zlasti v tem, da segmentiramo trg, z namenom, da bi vsakemu segmentu ponudili isto ali delno spremenjeno storitev v izobraževanju po različnih cenah, kar je povezano s kakovostjo, količino, starostno dobo itd. S tem pričakujemo večjo prodajo in večji dobiček. Poznamo več oblik diferenciacije cen. KRAJ IN PROSTOR IZVAJANJA IZOBRAŽEVALNIH STORITEV P-3 (PLACE) Pri izvajanju storitev imamo možnost izbire več različnih lokacij (Devetak in Vukovič, 2002, 152), kot na primer: Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 12

18 pri izvajalcu storitev, pri uporabniku storitev, sporazumno določen kraj izvajanja storitev. PROMOCIJA OZIROMA TRŽNO KOMUNICIRANJE P-4 (PROMOTION) Kot pravita Devetak in Vukovič (2002, 94) promocija predstavlja enega od načinov komuniciranja z odjemalci zaradi pospeševanja in povečevanja prodaje. Možne kupce obveščamo zato, da bi se lažje in hitreje odločili za naročilo določene izobraževalne storitve. Načinov za uspešno promocijo izobraževalnih storitev je več, na primer demonstracija, svetovanja, reklama v sredstvih javnega obveščanja itd. Če so izobraževalne storitve slabše in dražje, kot jih ponuja konkurenca, promocija ne bo odigrala bistvene vloge. S pomočjo tržnih komunikacij informiramo, spominjamo in prepričujemo pretekle, sedanje in bodoče odjemalce oz. kupce, da bi jim prodali določeno storitev. Naloga promocije oziroma tržnih komunikacij je tudi povezovanje porabnikov z izvajalci storitev. Izobraževalne ustanove lahko najbolj učinkovito pritegnejo pozornost s promocijo. Sestavljajo jo različne oblike informiranja, ki imajo glavni cilj ustvariti pozitivno javno mnenje o izobraževalni ustanovi. To so 10 : različne predstavitve; atraktivna izvedba informativnih dnevov; organizacija različnih tekmovanj; objave o delu, uspehih,, posamezne ustanove v medijih; organizacija različnih prireditev; drugo. Kadar imamo opravka s storitvami, je potrebno osnovnemu modelu 4xP dodati še nadaljnje tri prvine: ljudje (people), izvajanje izobraževalnih storitev (processing) in fizične dokaze (physical evidences). Tako dobimo marketinški splet storitev 7xP. LJUDJE P-5 (PEOPLE) Ob obravnavi človeka kot enega od elementov marketinškega spleta moramo omeniti vsaj dva vidika proučevanja: človek je izvajalec vseh marketinških aktivnosti; od tega, kdo je izvajalec (npr. storitve) je lahko tudi odvisna odločitev o nakupu storitve, človek je v svojih potrošniških navadah»posnemovalec«dejanj drugih; če nekaj kupi nam bližnja ali znana oseba, se za nakup hote ali nehote začnemo zanimati tudi sami (Ferjan, 2005, 303). IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNIH STORITEV P-6 (PROCESSING) Osrednji del na področju izobraževalnih storitev predstavlja njihovo izvajanje. Od uspešnosti, cene, kakovosti in pravočasnosti storitve je odvisno zadovoljstvo 10 Povzeto po Ferjan (2005, 306) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 13

19 naročnika oziroma uporabnika. Seveda pa mora biti tudi izvajalec zadovoljen. Pri izvajanju storitev (glede na vrste, specifičnosti, zahtevnosti, okolja itd.) moramo poznati značilnosti storitev, saj prav od njih je v končni fazi odvisna kakovost in s tem v zvezi uporabnikovo zadovoljstvo. Predvsem moramo poznati temeljne značilnosti izvajanja storitev. Pomembne pa so tudi dodatne storitve, s katerimi osrečimo kupca (Devetak in Vukovič, 2002, 97). FIZIČNI DOKAZI IZOBRAŽEVALNIH STORITEV P-7 (PHYSICAL EVIDENCES) Fizični dokazi imajo lahko (Ferjan, 2005, 303) kot element marketinškega spleta dvojno funkcijo: opozarjajo, da nekaj sploh obstaja; fizični dokazi so lahko dokaz uspešnosti, privlačnosti ipd. Pri intelektualnih storitvah, kot je na primer šolanje, seminarji in podobno, nam lahko služijo kot fizični dokazi za uspešno opravljene storitve ustrezna spričevala, diplome, potrdila itd. Običajno je težko ali nemogoče izstavljati garancijske liste za opravljene storitve v izobraževanju, razen uvodoma omenjenih spričeval, diplom itd. S tem, ko učenec, dijak, študent itd. zaključi določeno šolanje in uspešno opravi predpisane izpite in teste, prejme ustrezno listino (spričevalo, diplomo itd.), ki zagotavlja, da je odjemalec (učenec, dijak, študent itd.) opravil konkretno šolanje na določeni stopnji in na določeni izobraževalni organizaciji, v določenem času ali obdobju in z opredeljenimi izobraževalnimi programi. Izobraževalna organizacija pa ne bi mogla z gotovostjo zagotavljati, kako bo konkretni diplomant uspešen v praksi, na določenem mestu v gospodarstvu ali negospodarstvu. Zlasti takrat, ko mine več časa po opravljenem študiju, lahko znanje zbledi. Ne glede na omenjena razmišljanja predstavljajo zaključni dokumenti šolanja na uglednih izobraževalnih organizacijah določeno garancijo o usposobljenosti kandidata, absolventa, diplomanta ipd. (Devetak in Vukovič, 2002, ). 3.1 MARKETING V IZOBRAŽEVANJU Ko postane izobraževanje tržno blago, se začne razvijati marketing izobraževanja odraslih. Izobraževanje odraslih proučujejo kot storitev, ki se prodaja na trgu. To prinaša s seboj drugačen zorni kot opazovanja, razmišljanja in vrednotenja odgovornosti v izobraževanju odraslih. Za storitev so odgovorni načrtovalci, izvajalci, svetovalci, ocenjevalci vsi, ki s svojim znanjem oblikujejo izobraževalno storitev (Govekar Okoliš in Ličen, 2008, 61). Ferjan (2005, 191) kot del managerskega planiranja v izobraževanju navaja tudi planiranje marketinških dejavnosti izobraževalne ustanove, ki obsega: oblikovanje elementov marketinškega spleta izobraževalne ustanove; določanje terminov, nosilcev in potrebnih resursov za implementacijo planiranih elementov marketinškega spleta izobraževalne ustanove; planiranje metod kontrole izvajanja marketinških aktivnosti in kriterijev za vrednotenje; drugo. Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 14

20 Pri obravnavanju filozofije in prakse izobraževalnih storitev je potrebno poznati trženjsko okolje. Prav to okolje v veliki meri oblikujejo in spreminjajo specifične informacije in mediji. Zato velja, da v novejšem obdobju obravnave marketinga upoštevamo sveže informacije in razvojne spremembe v luči in skozi oči poslovnežev za izobraževalne storitve, ki preučujejo trge za plačilno sposobne naročnike izobraževalnih storitev. Na osnovi tega oblikujejo ustrezne izobraževalne programe in storitve, ki so s tem povezane. To pomeni, da marketing zajema številne aktivnosti, ki so potrebne, da izobraževalne storitve prispejo do končnega odjemalca. Slednji bo toliko bolj zadovoljen, če analiziramo njegove potrebe, želje, pričakovanja in zahteve (Devetak in Vukovič, 2002, 37). Izobraževanje postaja interaktivno in tak je tudi sodobni marketing; poteka med uporabnikom storitve in oblikovalcem ponudbe. Še preden se odrasli vključi v nek program, opazi, kdo so predavatelji, kje poteka, kakšen je sloves organizacije ipd. Na trgu se pojavlja program z vsemi elementi in ne le najava programa (Govekar Okoliš in Ličen, 2008, 61). Tudi Devetak in Vukovič (2002, 39) ugotavljata, da na trgu izobraževalnih storitev obstaja vse večja konkurenca. Zato morajo ponudniki omenjenih storitev marketinške aktivnosti planirati tako, da upoštevajo potrebe in želje odjemalcev (naročnikov), interese družbe in dolgoročne trende razvoja znanosti in tehnike za prilagajanje ponudbe plačilno sposobnemu povpraševanju. Pri izvajanju posebnih izobraževalnih programov oziroma storitev, imamo pred nami določene posameznike, skupine, podjetja in druge organizacije. Takim strankam je potrebno oblikovati programe in ponudbe na osnovi njihovih potreb, želja in drugih pogojev. Pred sklenitvijo ustrezne pogodbe med izvajalcem in odjemalcem pa so potrebna ustrezna posvetovanja, usklajevanja in svetovanja, da bi bila pogodba objektivno pripravljena in podpisana. To pomeni, da so potrebne ustrezne priprave, analize, usklajevanja in druge aktivnosti, da bi izvajalec storitev izoblikoval ustrezno ponudbo in zatem tudi izvedel storitev (Devetak in Vukovič, 2002, 150). 3.2 ODNOSI Z JAVNOSTMI Kadar govorimo o odnosih z javnostmi, mislimo predvsem na: odnose z interno javnostjo, odnose s kupci, odnose z okoljem, odnose s politično javnostjo, odnose z mediji, odnose s finančnimi javnostmi. Pri odnosih z javnostmi in njihovimi funkcijami obstajajo štirje modeli, in sicer model tiskovnega predstavništva, model javnega informiranja, model dvosmernih asimetričnih odnosov in model dvosmernih simetričnih odnosov. Prva dva modela sta enosmerna modela komunikacije, ko podjetje le predstavi svoja stališča, podatke o nekem izdelku ter drugo, nikakor pa ga ne zanima odziv javnosti na njihove aktivnosti. Ker se je tak model izkazal za neprimernega, se je pojavil model dvosmernih asimetričnih odnosov, ki do neke mere vzpostavlja povratno zanko, torej povratno komunikacijo okolja s podjetjem, ki na ta način spozna želje in cilje okolja Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 15

21 in jih s pridom izkoristi. Dvosmerni simetrični model pa je naravnan tako, da ne le vpliva na okolje, temveč okolju omogoča, da s povratno zanko vpliva tudi na podjetje samo. Med vsemi modeli je slednji najbolj učinkovit, vendar pa ga je zelo težko vzpostaviti in ga uporabljajo le najbolje organizirane službe za odnose z javnostmi (Gruban in drugi, 1997, 51). Ferjan (2005, 313) pravi, da je vse dejavnosti odnosov z javnostmi treba načrtovati, upravljati in vrednotiti. Zelo pomembno je načrtovanje, iz katerega sledi izvajanje. Najbolj tipične oblike komuniciranja z javnostmi so: dogodek, kampanja, program. Isti avtor navaja, da je za oblike pomembno: da z njimi želimo doseči neki namen oziroma cilj; da je njihova vsebina skrbno načrtovana; da je čas izvedbe prav tako skrbno izbran; da moramo skrbeti za ustrezen potek; da moramo vrednotiti rezultate. Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 16

22 4 RAZISKAVA 4.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE Devetak in Vukovič (2002, 295) pravita, da je ne glede na vrsto storitev v večini primerov odvisen končni uspeh zadovoljstva od ustreznih odnosov med izvajalci in odjemalci (naročniki) storitev. To zlasti velja pri storitvah v izobraževanju. Ni dovolj, da imamo vrhunske izvajalce učitelje ali inštruktorje in dobre prostore, literaturo in druge podrobnosti. Potrebno je vzpostaviti ustrezne odnose z odjemalci, to je s študenti, poslušalci in drugimi udeleženci, ki jim ponujamo ter zanje izvajamo določene storitve. Namen drugega, raziskovalnega dela diplomske naloge, ki se zelo navezuje na zgornje misli, je bil odgovoriti na sledeča vprašanja, ki zadevajo marketinški splet jezikovnih šol. Izobraževalna storitev - tečaji ruskega jezika: komu so tečaji namenjeni (starostne skupine udeležencev, število udeležencev, vsebine tečajev, dodatne usluge), katere učne pripomočke uporabljajo in kakšen je urnik? Cena tečajev ruskega jezika: kakšne so cene tečajev in katere ugodnosti ponujajo (za katere skupine, popusti)? Kraj in prostor izvajanja tečajev: kje se nahajajo prostori izvajanja tečajev (ali so dostopni s sredstvi javnega prevoza, ali je možno izvesti tečaj na daljavo) in kakšni so prostori izobraževanja (klima, dnevna svetloba, izolacija pred hrupom)? Promocija jezikovnih šol: kako jezikovne šole izvajajo svojo promocijo (v tiskanih medijih, TV reklame, spletno oglaševanje, sponzoriranje prireditev, obveščanje uporabnikov preko e-pošte )? Učitelji ruskega jezika: kdo so učitelji (naravni govorci, profesorji ruščine, študenti, začetniki, izkušeni predavatelji)? Izvajanje tečajev ruskega jezika: kako poteka obveščanje tečajnikov, kdaj imajo šole uradne ure? Fizični dokazi: katera potrdila dobijo udeleženci ob zaključku tečajev (potrdilo o udeležbi, certifikat)? Cilj raziskave je bil primerjati dobljene rezultate posameznih jezikovnih šol med seboj in ugotoviti razlike. Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 17

23 4.2 OPIS METODE RAZISKAVE Za metodo raziskave sem uporabila anketni vprašalnik. Raziskavo sem opravila tako, da sem vprašalnike po predhodnem dogovoru s posameznimi šolami poslala po elektronski pošti, in jih na isti način dobila vrnjene, na eni šoli pa sem se zglasila osebno. Anketni vprašalnik sem s pomočjo literature sestavila tako, da je zajemal vse prvine marketinškega spleta, in sicer po sklopih. Na večino vprašanj je bilo možno odgovoriti z da ali ne, pri nekaterih pa je bila tudi možnost dodatne pojasnitve s strani izpolnjevalcev. V raziskavi so sodelovale štiri jezikovne šole iz Ljubljane, ki v svoji ponudbi vključujejo tudi ruščino. Izbrala sem jih s pomočjo interneta, in na podlagi lastnih izkušenj. Slika 5: Metoda raziskave Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 18

24 5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 5.1 PREDSTAVITEV JEZIKOVNIH ŠOL Berlitz Slika 6: Logotip jezikovnega centra Berlitz Berlitz je z več kot 500 jezikovnimi centri v 64-ih državah najbolj razširjena šola tujih jezikov na svetu. V več kot 130-letni zgodovini se je pri Berlitzu tujih jezikov učilo že več kot 40 milijonov učencev. V Sloveniji je šest jezikovnih centrov, med drugim tudi v Ljubljani. V Berlitzu poučujejo po t.i. Berlitz metodi, ki pravi, da se boste najbolj naravno tujega jezika naučili tako, kot smo se vsi kot otroci naučili svoj materni jezik. Povsem naravno torej: s poslušanjem, razumevanjem in govorjenjem. Tuj jezik se boste najlažje naučili od nekoga, ki ta jezik govori kot svoj materni jezik. Osnovna načela in prednosti Berlitz metode in pristopa so: pouk poteka izključno v tujem jeziku, brez prevajanja, poudarek na govoru, učitelji izključno naravni govorci, t.i. native speakers, aktivno sodelovanje učencev, razvijanje slušnega razumevanja, opozarjanje na napake, učenje slovnice na praktičnih primerih, ciljna priprava na življenjske situacije, najnovejša didaktična spoznanja, največja učinkovitost. Pri Berlitzu poudarjajo učenje po meri udeležencev: pouk v živo individualno ali v manjših intenzivnih skupinah, Berlitz Virtual Classroom pouk v živo preko spleta, Online tečaji za samostojno učenje ali s podporo mentorja, Blended Learning kot mešana oblika pouka v živo in enega od online programov. Kot prednosti sodelovanja z Berlitzem pa navajajo: Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 19

25 garancijo za dosego vašega cilja, profesionalno svetovanje, ugodni pogoji ob sklenitvi pogodbe o sodelovanju, osebni svetovalec za celotno organizacijo izobraževanja, svetovno standardi so enaki v vseh Berlitzovih centrih v svetu, najhitrejša možna izvedba. V prostorih jezikovnega centra Berlitz v Ljubljani je udeležencem njihovih tečajev na voljo tudi računalniška učilnica, kjer se lahko dodatno izpopolnjujejo s pomočjo računalniških Berlitzevih jezikovnih programov. Uporabljajo jo lahko vse dni v tednu, razen nedelje 11. Lingula Slika 7: Logotip jezikovne šole Lingula Lingulo sestavlja uigrana trenerska ekipa štiridesetih profesorjev jezika in izvirnih govorcev z veliko izkušnjami pri poučevanju tujih jezikov in prevajanju. Za njimi je štirinajst let profesionalnega delovanja, skozi katera so oblikovali preizkušeno metodo jezikovnega treninga, predvsem pa znajo tečajnike motivirati. Jezikovna šola nosi ime Lingula od leta 2003, prej pa so enajst let delovali v okviru jezikovne šole ICM. V jezikovni šoli Lingula nudijo veliko dodatnih storitev, med drugim: virtualno Lingulo: spletne strani z interaktivnimi vajami; trenirate lahko več jezikov, ne le tistega, ki se ga učite na tečaju; spletni forum v tujih jezikih odličen dodatni trening; e-dnevnik: omogoča, da ste na tekočem s predelano snovjo, tudi če na tečaju manjkate; izposoja zgoščenk, slovnic in knjižic za domače branje; brezplačen ponovni trening: če tečaja ob najmanj 80-odstotni prisotnosti vendarle ne končate uspešno, vam v naslednjem semestru omogočijo brezplačni tečaj na isti težavnostni stopnji (velja za razpisane tečaje, ki potekajo v skupini v Linguli). 11 Vir: reklamno gradivo in spletna stran jezikovnega centra Berlitz: ( ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 20

26 Za poslovneže imajo npr. posebne jezikovne delavnice, tako da se udeleženci izurijo natanko na tistem področju, ki je zanje najpomembnejše. Nekaj značilnosti specializiranih poslovnih delavnic: za bančnike, finančnike, prodajnike, pravnike, kadrovike, poslovne sekretarje za uspešna pogajanja in učinkovito poslovno predstavitev, osnovne razlike med hrvaščino in srbščino, trajanje: dan ali dva, izkušeni trenerji, ki razumejo vašo situacijo. V Linguli izvajo tudi priprave na mednarodne izpite iz angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine, španščine ter izpite Državnega izpitnega centra, in sicer iz angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in slovenščine kot drugega/ tujega jezika. Pred odločitvijo za posamezni izpit kandidati opravijo uvrstitveni test (pisni in slušni) in svetovalni pogovor s predavateljico. Po testu vam svetujejo najhitrejšo pot do izbranega izpita. Včasih je za uresničitev zastavljenega cilja potrebnih več tečajev, včasih pa lahko želeni izpit opravljate takoj morda celo brez pripravljalnega tečaja 12. Ruski ekspres Slika 8: Logotip podjetja Ruski ekspres, d.o.o. Podjetje Ruski ekspres je specializirano za ruski jezik. Pohvalijo se lahko tako z znanjem in izkušnjami domačih učiteljev kot tudi z naravnimi govorci ruščine. Pravijo, da že 12 let počnejo tisto, kar najbolje znajo, imajo radi in obvladajo, zato so resnično dobri. Vizija Ruskega ekspresa je postati še bolj uspešno in prijazno podjetje s celovito ponudbo s področja ruskega jezika, ki ga bodo odlikovali poslovna odličnost, osebni pristop, visoka kvaliteta storitev ter zadovoljstvo njihovih strank in poslovnih partnerjev. Osnovno poslanstvo Ruskega ekspresa je promocija ruskega jezika in ruske kulture v Sloveniji ter strokovna pomoč slovenskim podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo z Rusko federacijo za lažje komuniciranje in bolj uspešno sodelovanje z rusko govorečimi partnerji. Z namenom boljšega spoznavanja in razumevanja ruske kulture, tradicij in ruske duše pripravljajo tudi ruske kulturne večere. Letos poleti pa so organizirali tudi poletni tečaj ruščine v Sankt-Peterburgu. V Ruskem ekspresu ponujajo celovite rešitve za učinkovito komuniciranje v ruskem jeziku in brezskrbno poslovanje z ruskimi partnerji: 12 Vir: spletna stran jezikovne šole Lingula: ( ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 21

27 prevajanje v ruski jezik (tehnična besedila, strokovna besedila, predstavitve podjetij, prodajne ponudbe, promocijska in oglasna sporočila, besedila za spletno predstavitev, pogodbe, poslovna pisma itd.). Pripravljajo tudi dokumente za sodno overitev; tolmačenje v ruskem, angleškem, nemškem jeziku na poslovnih sestankih, sejmih, predstavitvah in seminarjih, konferencah z mednarodno udeležbo in okroglih mizah; jezikovne tečaje ruščine: ponujajo individualne tečaje ter skupinska izobraževanja zaposlenih (npr. tečaj za poslovne tajnice, komercialiste v zunanji trgovini, gostince in hotelirje, zaposlene v recepciji in strežno osebje, turistične agente, vodje v prodajnih in nabavnih oddelkih, direktorje ter ostale odgovorne osebe v podjetju). Na področju izobraževanja in prevajanja stalno sodelujejo z več slovenskimi in tujimi podjetji. Njihove stranke upravičeno zahtevajo najbolj kakovostne storitve, najboljši dokaz, da so z delom Ruskega ekspresa zadovoljne pa je njihova zvestoba. V Ruskem ekspresu se lahko pohvalijo tudi s tem, da so nedavno postali edini pooblaščeni testni center v Sloveniji za izvajanje mednarodnih izpitov iz splošnega ruskega jezika TORFL (Test of Russian as a Foreign Language). Pred kratkim so e-trgovini dodali tudi delček ruske kulture tradicionalne ruske spominke, ki jih je mogoče kupiti poleg učbenikov in knjig in filmov v ruskem jeziku 13. Zavod ŠOLT Slika 9: Logotip Zavoda ŠOLT Društvo Študentske organizacije ljudske tehnike (Društvo ŠOLT) je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta Ustanovili so ga študentje v okviru obštudijskih dejavnosti. Oblikovali so različne sekcije (foto sekcija, računalniška sekcija, radio amaterska sekcija, računalniška sekcija) in ustanovili avto šolo ŠOLT. V 90. letih se je dejavnost društva precej razširila. V skladu s trendi je Društvo ŠOLT pričelo organizirati jezikovne tečaje, ki so v zadnjih letih postali osrednja dejavnost društva. Na osnovi sekcij, ki so delovale že v 60. letih, so začeli izvajati strokovne tečaje, seminarje in delavnice. Ponudbo so popestrili še s športnimi tečaji. Odprli so 13 Vir: spletna stran podjetja Ruski ekspres, d.o.o.: ( ) Martina Petrič: Organizacija šol tujih jezikov 22