UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU VEPLAS, D.D.

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Katja Auberšek UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU VEPLAS, D.D. diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Celje, september 2012

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Katja Auberšek UREDITEV SKLADIŠČENJA VDODNEGA BLAGA V PODJETJU VEPLAS, D.D. diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Mentor: izr. prof. dr. Tone Lerher Somentor: red. prof. dr. Iztok Potrč Celje, september 2012

3 IZJAVA O AVTORSTVU diplomskega dela Spodaj podpisan/a Katja Auberšek, študent/ka Fakultete za logistiko, Univerze v Mariboru, univerzitetnega programa Logistika sistemov, z vpisno številko , sem avtor/ica diplomskega dela: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. S svojim podpisom zagotavljam, da: je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala ga. Mateja Dobnik. V Celju, dne Podpis avtorice: Katja Auberšek

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Tonetu Lerherju, in somentorju, red. prof. dr. Iztoku Potrču, za pomoč in napotke pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v podjetju Veplas, d.d., za pomoč pri pridobivanju podatkov. Zahvala pa je namenjena tudi vsem družinskim članom, ki so mi stali ob strani v času študija ter ob nastajanju diplomskega dela.

5 UREDITEV SKLADIŠČENJA VHODNEGA BLAGA V PODJETJU VEPLAS, D.D. V diplomskem delu smo analizirali skladiščno poslovanje vhodnega blaga podjetja Veplas, d.d., ki se ukvarja s proizvajanjem kompozitov. Naprej smo predstavili teoretične osnove in obstoječe stanje skladiščnega poslovanja. Vzroke za neučinkovito skladiščenje smo poiskali s kritično analizo in zanje na koncu predlagali rešitve. Osrednji problem v neučinkovitem skladiščenju blaga smo našli v pomanjkanju skladiščnega prostora, nezadostni uporabi informacijske tehnologije, premalem številu transportno-skladiščnih sredstev ter v napakah s strani človeškega faktorja. V okviru diplomskega dela smo predstavili rešitve za navedene probleme. Te so povečanje prostora za skladiščenje blaga, vpeljava črtne kode za vhodno blago, nakup dodatnih transportno-skladiščnih sredstev in povečanje organiziranosti skladiščenja z usposabljanjem zaposlenih. Na koncu smo na podlagi izračunov investicij v prenovo skladiščenja blaga izdelali stroškovno analizo in investicije ocenili kot pozitivne. Prenova skladiščnega poslovanja v izbranem podjetju bi omogočila večjo preglednost in učinkovitost skladiščnega poslovanja ter krajši čas skladiščnih procesov in s tem povečala ugled podjetja. KLJUČNE BESEDE: skladiščenje, skladiščni prostor, tehnologija črtne kode, analiza učinkovitosti. ARRANGEMENT OF THE STORAGE OF INCOMING GOODS IN THE COMPANY VEPLAS, D.D. The purpose of this work is to analyse a company s incoming goods storage operation. The said company is Veplas, d. d., which produces composite material. First, we presented the theoretical framework and the current condition of storage operation. We discovered the causes of inefficient storing with the help of a critical analysis and proposed the necessary solutions in the end. The main causes for inefficient storing consist of insufficient storage space, inadequate use of informational technology, not enough transportation and storage resources, and human errors. The possible solutions, presented in this work, involve increasing storage space, implementing barcodes for incoming goods, purchasing additional transportation and storage resources, and increasing the storing organization by sufficiently qualifying the employed. In the end, we performed an analysis of expenses, based on investing in storage renovations, and marked them as positive. Renovating the storage operation in the aforementioned company would enable a better inspection and higher efficiency of storage operations, shorten storage procedures, and improve the company s reputation. KEYWORDS: storing, storage space, barcode technology, efficiency analysis.

6 KAZALO POGLAVIJ UVOD... 1 Opredelitev področja in opis problema... 1 Namen, cilji in osnovne trditve... 2 Predstavitev okolja... 2 Predpostavke in omejitve... 3 Metode dela SKLADIŠČNO POSLOVANJE PROIZVODNEGA PODJETJA Opredelitev temeljnih skladiščnih procesov Transportno-skladiščna sredstva Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju Diskusija OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS Predstavitev skladiščnih prostorov Predstavitev transportno-skladiščnih sredstev Opis skladiščnih procesov Sprejem in uskladiščenje vhodnega blaga Komisioniranje in izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo Skladiščenje in odprema končnih produktov Predstavitev obstoječega informacijskega sistema Kritična analiza Diskusija PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS Predlog učinkovitejše izrabe skladiščnega prostora Predlog izboljšave notranjega transporta Predlog vpeljave tehnologije črtne kode Predlog učinkovitejšega vodenja človeških virov v skladišču Analiza učinkovitosti predlaganih rešitev Analiza vpliva vpeljave tehnologije črtne kode za vhodno blago Analiza vpliva ostalih izboljšav Stroškovna analiza Diskusija Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. v

7 ZAKLJUČKI Ocena učinkov Pogoji za uvedbo rešitev Možnosti nadaljnjega razvoja LITERATURA IN VIRI Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. vi

8 KAZALO SLIK Slika 1: Tloris območja podjetja Veplas, d.d Slika 2: Tloris skladišč Slika 3: Tloris skladišča repromateriala Slika 4: Regal v skladišču repromateriala Slika 5: Regal v skladišču drobnega blaga Slika 6: Tloris skladišča drobnega blaga Slika 7: Skladišče vnetljivih snovi Slika 8: Tloris skladišča nevarnih snovi Slika 9: Notranjost šotora Slika 10: Prevzemnica blaga Slika 11: Primer izpolnjene nalepke za vhodno blago Slika 12: Časovni deleži v procesu sprejema vhodnega blaga Slika 13: Časovni deleži v procesu uskladiščenja vhodnega blaga Slika 14: Dokument izdaje repromateriala v proizvodnjo Slika 15: Časovni deleži v procesu komisioniranja vhodnega blaga Slika 16: Časovni deleži v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo Slika 17: Primer skladiščenja končnih produktov Slika 18: Primer črtne kode za končne produkte Slika 19: Vzročno-posledični diagram Slika 20: Primer skladiščnega šotora Slika 21: Tloris notranjosti novega šotora Slika 22: Prostor za odlaganje odpadkov Slika 23: Primer jeklenega nadstreška Slika 24: Prenovljen prostor za odlaganje odpadkov Slika 25: Tloris prenovljenega skladišča palet in kartonov Slika 26: Elektro čelni viličar Jungheinrich EFG 218k 435 DZ Slika 27: Ročni paletni viličar Jungheinrich AM Slika 28: Industrijski tiskalnik Zebra S4M Slika 29: Ročni računalnik Honeywell Dolphin 99G Slika 30: Časovni deleži v procesu prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga Slika 31: Časovni deleži prenovljenega procesa uskladiščenja vhodnega blaga Slika 32: Časovni deleži v procesu prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. vii

9 Slika 33: Časovni deleži v procesu prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo. 71 Slika 34: Primerjava časovnih deležev v procesu sprejema vhodnega blaga Slika 35: Primerjava časovnih deležev v procesu uskladiščenja vhodnega blaga Slika 36: Primerjava časovnih deležev v procesu komisioniranja vhodnega blaga Slika 37:Primerjava časovnih deležev v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo 76 KAZALO TABEL Tabela 1: Karakteristike viličarjev Tabela 2: Procesna karta sprejema vhodnega blaga Tabela 3: Procesna karta uskladiščenja vhodnega blaga Tabela 4: Procesna karta komisioniranja vhodnega blaga Tabela 5:Procesna karta izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo Tabela 6: Karakteristike elektro viličarja Jungheinrich EFG 218k 435 DZ Tabela 7: Procesna karta prenovljenega sprejema vhodnega blaga Tabela 8: Procesna karta prenovljenega uskladiščenja vhodnega blaga Tabela 9: Procesna karta prenovljenega komisioniranja vhodnega blaga Tabela 10: Procesna karta prenovljene izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo Tabela 11: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za sprejem vhodnega blaga Tabela 12: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za uskladiščenja vhodnega blaga Tabela 13: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja za komisioniranje vhodnega blaga Tabela 14: Primerjava časov obstoječega in prenovljenega stanja procesa za izdajo vhodnega blaga v proizvodnjo Tabela 15: Ocena celotne investicije Tabela 16: Dobe koristnosti šotora, nadstreška ter prezračevalne naprave Tabela 17: Dobe koristnosti elektro čelnega viličarja in ročnega paletnega viličarja.. 81 Tabela 18: Dobe koristnosti ročnega terminala, industrijskega tiskalnika in programske opreme Tabela 19: Prihranki po procesih Tabela 20: Letni prihranki Tabela 21: Skupni stroški in prihranki Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. viii

10 KRATICE KČ [s] koristen čas PČ [s] potreben čas NČ [s] nekoristen čas s [m] opravljena pot D [s] zastoj m 2 kvadratni meter TSS m [kg] teža km/h kg mm m s min h EUR EAN UPC SSCC ITF GS1 GTIN GLN RFID SVS PIS ERP WLAN RF-terminal FIFO transportno-skladiščno sredstvo kilometer na uro kilogram milimeter meter sekunda minuta ura evropska skupna valuta standard črtne kode (angl. European Article Number) standard črtne kode (angl. Universal Product Code) zaporedna koda zabojnika (angl. Serial Shipping Container Code) standard zapisa črtne kode globalni sistem standardov globalna trgovska številka izdelka (angl. (Global Trade Item Number) globalna lokacijska številka (angl. Global Location Number) identifikacija z radijskimi valovi (angl. Radio-frequency identification) sistem za vodenje skladišč poslovni informacijski sistem poslovni informacijski sistem podjetja brezžično lokalno omrežje (angl. Wireless LAN) ročni mobilni računalnik prvo blago se prvo uporabi (angl. First in First out) AMS [%] stopnja amortizacije AM amortizacija Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. ix

11 UVOD V času velike konkurence med podjetji ta stremijo k racionalizaciji celotnega procesa poslovanja. Ključno za obstoj podjetja je prilaganje trenutnim in prihodnjim razmeram. Logistika je danes prisotna skoraj povsod v poslovanju in stremi k optimizaciji vsakega procesa v podjetju. In tudi skladiščenje je pomembno področje poslovanja vsakega podjetja, saj je namenjeno premostitvi časovne razlike med proizvodnjo in uporabo blaga. Pod osnovne naloge skladiščenja se uvrščajo prevzem, uskladiščenje, komisioniranje in odprema blaga. Pomembna naloga skladiščenja je tudi ohranitev kakovosti in vodenje zalog blaga. Vse to mora biti organizirano tako, da sta omogočena nemoteno delovanje proizvodnje in čim večja ekonomičnost, torej čim cenejše izvajanje zahtev in storitev ter s tem ustvarjanje vrednosti na trgu. Cilj vsakega podjetja je zagotoviti obstoj in razvoj, kar se lahko doseže samo s hitrostjo, z razvojno sposobnostjo in s prilagodljivostjo ob maksimalni racionalizaciji in ekonomičnosti. Opredelitev področja in opis problema V diplomskem delu bo predmet raziskovanja skladiščno poslovanje vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d., ki je proizvodno podjetje, ki se ukvarja s proizvajanjem kompozitov. Skladišče vhodnega blaga, ki je namenjeno oskrbi proizvodnje, zajema skladiščenje laminiranih kompozitov, ojačitvenih vlaken, smol in kalupov. Na razdalji 5 km ima podjetje dve proizvodnji, v katerih izdelujejo različne izdelke, vendar se kljub temu dogajanje v obeh proizvodnjah in skladiščih prepleta. Osrednji problem v neučinkovitem skladiščenju vhodnega blaga smo našli v pomanjkanju skladiščnega prostora, nezadostni uporabi informacijske tehnologije, premalem številu transportnoskladiščnih sredstev ter v napakah s strani človeškega faktorja. V okviru diplomskega dela smo predstavili rešitve za probleme, ki so povečanje prostora za skladiščenje vhodnega blaga, vpeljava črtne kode za vhodno blago in povečanje organiziranosti skladiščenja z usposabljanjem zaposlenih ter posodobitev transportno-skladiščnih sredstev. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 1

12 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je analizirati obstoječe stanje skladiščnega poslovanja vhodnega blaga v izbranem podjetju ter na osnovi posnetka obstoječega stanja in kritične analize predlagati rešitve. Prav tako je namen tudi oceniti učinke izboljšav. Cilji diplomskega dela so: teoretična predstavitev skladiščnega poslovanja, temeljnih skladiščnih procesov, transportno-skladiščnih sredstev in informacijske tehnologije; predstavitev obstoječega skladiščnega poslovanja s predstavitvijo skladišč, opisom skladiščnih procesov, transportno-skladiščnih sredstev in informacijske tehnologije; na podlagi kritične analize poiskati probleme in predlagati rešitve; analiza učinkovitosti predlaganih rešitev. Teze oz. osnovne trditve diplomskega dela so: sistem skladiščenja vhodnega blaga v skladišču ni popolnoma izkoriščen in učinkovit; vpeljava tehnologije črtne kode ter ostale izboljšave bi povečale učinkovitost skladiščnega poslovanja; predlagane rešitve omogočajo prihranek na času in povečajo produktivnost v skladišču. Predstavitev okolja Veplas, velenjska plastika, d.d., je vodilno slovensko podjetje na področju kompozitnih materialov, ki se je z visoko kakovostjo izdelkov in z uporabo ter razvojem najsodobnejših tehnologij utrdilo na zahtevnih trgih Evropske unije. Temelj Veplasovega poslovanja je predelava kompozitnih materialov, osrednji proizvodni program pa so izdelki za varovanje in ohranjanje človekovega zdravja (predvsem medicinske kadi). Veplas je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci jamborjev za tekmovalno in rekreativno deskanje na vodi. Veplasovi izdelki se odlikujejo po kakovosti, učinkovitosti in varnosti. Veplasova največja prednost pred konkurenti pa so Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 2

13 okolju prijazna izdelava maloserijskih kompozitnih izdelkov, ki nastopajo v zelo različnih človekovih dejavnostih: od zabave in rekreacije do transporta in osebne zaščite ( Veplas predstavitev [Veplas, d.d.], b. d.). Veplasovi proizvodi v osnovi temeljijo na laminiranih kompozitih, ki vsebujejo vezivno-smolni sistem (epoksi, poliester, vinilester ) in ojačitvene materiale (steklena vlakna, karbon, aramid ) ter so potem procesirani z uporabo lastnih proizvodnih metod. Družba razvija in proizvaja širok obseg proizvodov, ki ciljajo na panoge aerospace, obrambo, transport, medicino, navtiko in šport & prosti čas. Lociran v Velenju, Sloveniji, se Veplas strateško nahaja v SV Sloveniji z namenom zagotavljanja večje dodane vrednosti proizvodnih procesov in inženirskih rešitev, ki upoštevajo visoke standarde. Veplas si je skozi leta ustvaril vodilni položaj v regiji na področju kompozitov, kar potrjuje dolgi spisek partnerjev, ki od Veplasa pričakujejo zagotavljanje naprednih rešitev. S projektnim pristopom in skupnim razvojnim delom Veplas nudi inženirske storitve, ki partnerjem prinašajo uspešne rezultate ( Veplas predstavitev [Veplas, d.d.], b. d.). Proizvodi, programi ( Veplas predstavitev [Veplas, d.d.], b. d.): nega & zdravje, hidroterapija, specialne kadi in proizvodi; jambori za jadranje na deski, cevi; vodne drče, specialna igrala, wellness; proizvodi za avtomobilsko-navtično-strojegradnjo industrijo in drugo; aerospace (balistična zaščita, aeronavtika); proizvodnja orodij (kalupi in šablone), kovinske konstrukcije in izdelki. Predpostavke in omejitve V diplomskem delu bodo upoštevane naslednje omejitve: omejitev na skladiščenje vhodnega blaga; analiza vpliva vpeljave tehnologije črtne kode za vhodno blago; omejen dostop do določenih poslovnih podatkov. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 3

14 V diplomskem delu bodo upoštevane naslednje predpostavke: v podjetju ni učinkovitega skladiščenja; podjetje pri skladiščnem poslovanju z vhodnim blagom ne uporablja tehnologije črtne kode; vpeljava tehnologije črtne kode bi izboljšala učinkovitost skladiščnega poslovanja in zmanjšala človeške napake; učinkovito in urejeno skladiščno poslovanje vpliva na ugled podjetja. Metode dela Vsebina diplomskega dela zajema teoretični in praktični del. Metode, ki jih bomo uporabili pri teoretičnem delu: metoda deskripcije, s katero bomo opisovali dejstva in teorijo; metoda kompilacije, v sklopu katere bomo povzemali stališča različnih avtorjev iz strokovne literature ter pregledali elektronske vire; metoda klasifikacije, s katero bomo definirali pojme. Metode, ki jih bomo uporabili pri praktičnem delu: metoda sinteze, razčlenjevali bomo ugotovitve iz teorije in pridobljenih informacij; metoda analize, povezovali bomo teorijo in podatke. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 4

15 1 SKLADIŠČNO POSLOVANJE PROIZVODNEGA PODJETJA Skladiščenje je zelo pomembno področje gospodarjenja v vsaki organizaciji. Kot neke vrste blažilec v materialnih tokovih zagotavlja možnosti za njihov normalni potek. S tem omogoča ustrezno delovanje številnih drugih funkcij, predvsem nabave, proizvodnje in prodaje, saj zagotavlja njihovo nemoteno oskrbo ob planiranem času. Na drugi strani skladiščenje kot funkcija in njegova glavna naloga vzdrževanja zalog povzroča tudi občutne stroške. V zalogah je največkrat investiran pomemben del vseh sredstev in so skladišča lahko prava počivališča kapitala. Zaradi obeh vidikov možnosti oskrbe in stroškov ustreznost odločitev v skladiščenju lahko močno vpliva na gospodarnost celotnega podjetja (Kaltnekar, 1993, str. 245). Smoter uskladiščevanja je v premagovanju časovnih razlik med fazami proizvodnega procesa in končno med proizvodnjo ter porabo. Uskladiščevanje pomeni v bistvu časovno izravnavo med dvema sistemoma, ki nista časovno usklajena. Pri premagovanju časovne razlike mora material ohraniti količinsko in kakovostno zahtevane standarde. Skladišča naj bodo oblikovana tako, da omogočajo čim krajše transportne poti, čim manj premeščanja in drugih manipulacij v skladišču ter preprečujejo zastoje. Skladiščenje naj bo pregledno in zahtevani material hitro dosegljiv, hkrati pa morajo biti izpolnjeni tudi vsi varnostni ukrepi, da ne pride v skladiščih do kraje in poškodb (Logožar, 2004, str. 79, 80). Potreba po skladiščenju nastopi predvsem zaradi naslednjih vzrokov (Kaltnekar, 1993, str. 248): neskladnosti med časom proizvodnje in časom potrošnje; oddaljenosti med krajem proizvodnje in krajem potrošnje; različnih trgovskih in finančnih pogojev; potreb po varnosti oskrbe. Osnovne naloge in namen skladiščne dejavnosti (Potrč & Lerher, 2007, str. 3): prevzem in izdaja materiala; Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 5

16 uskladiščenje shramba materiala ter zaščita predmeta skladiščenja pred poškodbami, izgubami, požarom itn.; pravočasno zagotavljanje količine materiala za nemoteno proizvodnjo; vodenje evidence o količini uskladiščenega materiala in gotovih proizvodov. Cilj skladiščnega poslovanja je minimiziranje skladiščnih stroškov ob zagotovitvi načrtovane stopnje oskrbe proizvodnje z materiali in kupcev s končnimi izdelki (Potočnik, 1996, str. 76). Logožar (2004, str. 81) pravi, da ekonomske funkcije skladiščenja izhajajo iz ciljev uskladiščevanja in vloge te dejavnosti v družbeni delitvi dela. Te funkcije so: časovna funkcija uskladiščevanje omogoča usklajevanje proizvodnje in porabe, torej gre za premoščanje časovnih razlik med proizvajalci in porabniki; prostorska funkcija z uskladiščevanjem stvari v javnih skladiščih se praviloma zmanjšuje prostorska oddaljenost med proizvodnjo in porabo; kakovostna funkcija uskladiščevanje omogoča doseganje hitrejšega ritma proizvodnje, njeno povečanje, po drugi strani pa enakomernejšo in popolnejšo porabo; količinska funkcija uskladiščevanje večjih količin blaga (na primer kritičnih proizvodov) omogoča posredovanje na tržišču; potrebno je zlasti hranjenje potrebnih količin državnih rezerv; zaščitna funkcija s hranjenjem se blago zaščiti pred škodljivimi procesi (s tem se ohranja njegova vrednost); kreditna funkcija z izdajo skladiščnice za uskladiščeno blago je dana možnost pridobivanja kreditov (lombardni kredit). Skladiščne stroške lahko razdelimo v tri skupine (Kaltnekar, 1993, str. 271): stroški uskladiščenega blaga; stroški skladiščnega prostora; stroški delovanja skladišč. Stroški uskladiščenega blaga so stroški, ki jih povzroča blago, ki ga imamo na zalogi. Blago samo predstavlja vrednost, ki je neaktivna in veže obratna sredstva. Kot strošek Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 6

17 moramo računati obresti od teh vezanih sredstev. Poleg tega se s staranjem blaga v skladišču zmanjšuje njegova vrednost, material se poškoduje in kvari, delno se tudi razsipa, obstaja tudi možnost kraje in poneverbe. Stroške skladiščnega prostora predstavljata prostor in njegovo vzdrževanje na potrebnem nivoju. Sem spadajo stroški amortizacije (ali najemnine) prostora, stroški amortizacije vgrajene skladiščne opreme, obresti od osnovnih sredstev, stroški vzdrževanja skladišč, razsvetljave, gretja, zavarovanja, varovanja in tako dalje. Stroški delovanja skladišča so stroški delovne sile in stroški skladiščnih naprav, ki nastajajo pri prevzemanju, shranjevanju, izdajanju materiala, pripravljanju pošiljk. Sem spadajo tudi stroški upravljanja skladišča, vodenja in kontrole (Rak, 2011, str. 71). Ocena logističnih stroškov v notranji logistiki znaša med 8 in 28 % celotnih stroškov. Skladiščne stroške povzroča tudi tveganje, kar predstavlja nevarnost, da blaga ne bomo mogli uporabiti/prodati (Rak, 2011, str. 71). 1.1 Opredelitev temeljnih skladiščnih procesov Organizacija skladiščnega poslovanja je povezana s temeljnimi procesi, ki se izvajajo v skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z zunanjim in notranjim transportom, prehaja skozi različne faze, ki jih imenujemo skladiščni procesi. Tok blaga skozi skladišče je ponazorjen z naslednjimi procesi (Potrč & Lerher, 2007, str. 12): prevzem blaga; uskladiščenje blaga, komisioniranje blaga, odprema blaga. Prevzem blaga Potrč in Lerher (2007, str. 13) pravita, da prevzem blaga predstavlja začetni proces, pri katerem prihaja blago v skladišče z zunanjim (cestni ali železniški transport) ali z notranjim transportom (transportni viličarji, zvezni transporterji). Po navadi se v tej fazi hkrati izvede tudi vhodno kontrolo, ali blago ustreza zahtevam skladišča glede količinskih in kakovostnih zahtev. Skladiščna cona za sprejem blaga mora omogočati: Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 7

18 funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in železniškim tirom; enostaven dostop tovornih vozil do prevzemnih mest z avtomatskimi dvižnimi vrati; ustrezno površino za odlaganje blaga, površino za transportne poti, prostor za vhodno kontrolo in embalažo, prostor za sprejemno pisarno itn. Prevzem blaga se izvrši na podlagi prevzemnice, povratnice, interne dobavnice ali komisijskega zapisnika (Potrč & Lerher, 2007, str. 14). Potrč in Lerher (2007, str. 14) pravita, da se dandanes v praksi za prevzem blaga uporablja strategijo optimalnega naročanja transporta, ki omogoča: sodelovanje službe nabave, logistike in prodaje; interaktivno povezavo z informacijskim sistemom (npr. SAP); združevanje več malih naročil; razbijanje naročil v več prevozov; časovno načrtovanje prevozov; brezpapirno spletno poslovanje (E-pošta, intranet, internet). Uskladiščenje blaga Potrč in Lerher (2007, str. 15) pravita, da uskladiščenje blaga predstavlja pomemben proces v skladiščnem poslovanju. Izbira skladiščnega sistema temelji izključno na odvisnosti od lastnosti blaga. Od pravilne izbire skladiščnega sistema sta odvisni racionalna izraba skladiščnega prostora in obseg stroškov manipulacije z blagom. Način uskladiščenja blaga je odvisen od naslednjih dejavnikov: vrste blaga (kosovni material na skladiščni osnovi, razsuti material, material v tekočem ali plinastem stanju, eksplozivni material itn.), ki pa ne vpliva samo na namestitev (izbiro skladiščnega sistema), ampak tudi na lokacijo in gradnjo skladišča ter njegovo organiziranost; tehnološke karekteristike blaga: hitro pokvarljivo blago je treba pazljivo uskladiščiti in čuvati. Določene vrste blaga so občutljive na vlago, toploto, nekatere je treba zamrzniti pri nizkih temperaturah itn., vnetljiv in eksplozivni material je treba pazljivo uskladiščiti in upoštevati varnostne predpise; Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 8

19 prostorska kapaciteta skladišča določa skupaj s tehničnimi značilnostmi blaga tehnične rešitve skladiščenja. Horizontalna namestitev omogoča lažjo manipulacijo z materialom. Opremo in prevozna sredstva uporabljamo samo v horizontalni smeri, zato niso potrebna dvigala, elevatorji, lestve, spustne drče ipd. Pomanjkljivosti so predvsem dolge notranje transportne poti in večji stroški vzdrževanja sorazmerno velikih skladiščnih površin. Pri vertikalnem uskladiščenju materiala je prednost v racionalnejši izrabi prostora, pomanjkljivost pa v težji manipulaciji z materialom in večjih stroških za drago opremo (npr. dvigala, regali ipd.) (Potočnik, 1996, str. 82). Komisioniranje blaga Komisioniranje je proces zbiranja blaga iz skladišča glede na vsebino in obseg posameznih delovnih nalogov. Komisioniranje velja za delovno najbolj intenziven in stroškovno najdražji proces za skoraj vsako skladišče v praksi. Ocenjuje se, da zavzemajo stroški komisioniranja blaga tudi do 55 % celotnih stroškov skladiščenja blaga. Da bi zmanjšali stroške skladiščenja blaga, obravnavajo načrtovalci skladišč proces komisioniranja kot eno izmed najbolj pomembnih področij za izboljšanje produktivnosti skladišča. Na splošno obstajajo v skladiščnih različni sistemi komisioniranja blaga in pogosto v enem skladišču uporabljajo različne komisionarne sisteme. V večini skladišč uporabljajo eno- ali dvodimenzionalni sistem komisioniranja komisionar k blagu (angl. IN-THE-AISLE order picking), kjer komisionar z vozičkom hodi ali se vozi z viličarjem po regalnih hodnikih in zbira (komisionira) blago (Potrč & Lerher, 2007, str. 24, 25). Sistem komisioniranja blago h komisionarju (angl. END-OF-AISLE order picking) med drugim veliko uporabljajo pri avtomatiziranem regalnem skladiščenju majhnih delov, kjer prestavlja osnovno transportno enoto zaboj (Potrč & Lerher, 2007, str. 27). Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 9

20 Odprema blaga Potrč in Lerher (2007, str. 36) pravita, da odprema blaga predstavlja zaključni proces, pri katerem TSE naložijo na tovorno sredstvo (cestni ali železniški transport) in distribuirajo do naročnika blaga. Skladiščna cona za odpremo blaga mora omogočati: funkcionalno povezavo z dovoznimi cestnimi potmi in železniškim tirom; enostaven dostop tovornih vozil do odpremnih mest z avtomatskimi dvižnimi vrati; ustrezno površino za odlaganje blaga, površino za transportne poti, prostor za pisarno itn. 1.2 Transportno-skladiščna sredstva Izbiri transportnega sredstva je treba posvetiti posebno pozornost, saj imajo transportne odločitve pomemben vpliv na racionalizacijo prevoznih stroškov. Rezultat transportnih odločitev so dobre ali slabe transportne storitve. Transportne odločitve morajo upoštevati načela varnosti, hitrosti ter ekonomičnosti. Dobre odločitve izboljšajo tržni položaj določenega proizvoda, prispevajo k zniževanju stroškov na enoto proizvoda, zagotavljajo visoko stopnjo postrežbe kupcev, pospešujejo obračanje sredstev (Rak, 2011, str. 71). Transportna sredstva v notranjem transportu delimo na (Rak, 2011, str. 71): talna transportna sredstva; nadtalna transportna sredstva; pomožna sredstva. Med talna transportna sredstva uvrščamo vlečne vozičke, viličarje, kontejnerske manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično) delovanje. Med nadtalna transportna sredstva uvrščamo tračne transporterje, členkaste transporterje, valjčne transporterje, viseče krožne transporterje, elevatorje, cevne transporterje itd., ki delujejo neprekinjeno (zvezno) (Rak, 2011, str. 71). Pri izbiri vozičkov in viličarjev je treba poznati (Rak, 2011, str. 46): tehnološke zahteve procesa; Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 10

21 potrebno nosilnost in višino dviga viličarja; stanje transportnih poti (asfaltirana, gramoz); možnost prijemanja tovora; potrebno hitrost dela, okretnost; razpoložljiv delovni prostor; preglednost pri delu; razpoložljivost na trgu (servisi, rezervni deli); posebne zahteve glede uporabljenih delovnih sredstev (dovoljen hrup, smrad ). Pri izbiri pogona je treba upoštevati naslednja priporočila (Rak, 2011, str. 46, 47): za zunanji transport, samo na prostem dizel motor; za kombinirani transport na prostem in v zaprtih prostorih električni ali plinski pogon; kratke zunanje razdalje s primernim betonskim ali asfaltnim cestiščem in večina dela v zaprtih prostorih elektromotorni pogon; dolge zunanje razdalje in manj dela v zaprtih prostorih plinski pogon. 1.3 Informacijska podpora skladiščnemu poslovanju Informacijska podpora skladiščnih procesov mora v sodelovanju s poslovnoinformacijskim sistemom podjetja skrbeti za zanesljive in pravočasne informacije o stanju blaga v skladišču (Rak, 2011, str. 73). Poslovni informacijski sistemi podjetja (ERP-sistemi) težko učinkovito pokrijejo vse procese podjetja, zato so pogosto potrebne rešitve, ki upravljajo procese na specifičnih področjih. Tako se za vodenje skladiščnih procesov uporablja sistem za vodenje skladišč (SVS), ki omogoča vodenje skladišča in nudi ustrezno informacijsko podporo logističnim procesom v skladišču. SVS informacijsko podpira prevzem izdelkov v skladišče, izbiro oz. določitev mesta skladiščenja, komisioniranje, izdajo, kontrolo in odpremo, če naštejemo samo najosnovnejše procese v poslovanju skladišča (Rak, 2011, str. 73). Sistem za vodenje skladišča mora biti popolnoma povezan s poslovnim informacijskim sistemom (PIS). PIS je nadrejen SVS in mu odreja naloge, ki jih je treba izvesti v Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 11

22 skladišču. ERP-sistem posreduje zahtevke za prevzem in izdajo, iz SVS pa dobi podatke o realiziranem prevzemu in izdaji. Pri tem je optimalna izvedba naloge stvar logike in postopkov SVS. Naloge, ki jih postavlja SVS, se v skladišču izvajajo s pomočjo brezžičnih mobilnih terminalov, in sicer brez uporabe papirja in s takojšnim posredovanjem podatkov nazaj v poslovni informacijski sistem (PIS). Uporaba identifikacijske tehnologije, kot so radiofrekvenčna identifikacija, črtna koda, glasovno vodenje in vodenje s pomočjo lučk, pripomore k hitrejšemu prenosu informacij v SVS. Sistem za vodenje skladišča sistematično izvaja sprotno inventuro blaga in druga pomožna dela v skladišču, kot so: preskladiščenje, dopolnjevanje lokacij, identifikacija blaga. Sistemi za vodenje skladišč najpogosteje uporabljajo tehnologijo identifikacije črtne kode, ki je v svetu najbolj razširjena. Simbolika črtne kode se uporablja tudi za označevanje transportno-logističnih enot (paketi, palete), poleg funkcije identifikacije pa lahko omogoča tudi spremljanje podatkov o teži, voluminoznosti blaga, o datumih prispetja blaga ipd. (Rak, 2011, str. 73, 74). SVS mora zagotavljati vso informacijsko podporo, ki je potrebna za pregledno brezpapirno vodenja skladišč, in sicer (Rak, 2011, str. 74): izdelavo elektronskih delovnih nalogov za prejem, izdajo, odpremo, preskladiščenje in komisioniranje blaga, formiranje transportnih skladiščnih enot (palet, paketov ipd.) ter druga opravila; uporabo svetovnih standardov (GS1, Odette) na področju sledenja; zagotavljanje sledljivosti surovin ter končnih izdelkov v vseh fazah v podjetju; pripravo logističnih operacij s pomočjo algoritmov za optimizacijo porabljenega prostora in časa ter čim boljši izkoristek delovne sile, strojev in energije; spremljanje proizvodnih in skladiščnih procesov ter informiranje o stanju v skladiščih in na transportnih poteh; pripravo obratovalnih in statističnih poročil; obračun stroškov; izmenjavo elektronskih dokumentov s poslovnimi informacijskimi sistemi; tiskanje identifikacijskih nalepk (npr. SSCC logistična nalepka) s črtno kodo in programiranje RFID-značk; pripravo ter tiskanje internih in formalnih dokumentov. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 12

23 Standard GS1 Standardi GS1 omogočajo komunikacijo v državi in na mednarodni ravni med vsemi trgovinskimi subjekti, ki sodelujejo v oskrbovalni verigi, vključno z dobavitelji surovin, proizvajalci, grosisti, distributerji, končnimi kupci in potrošniki. Sistem GS1 predstavlja množico standardov, ki omogočajo učinkovito upravljanje globalne oskrbovalne verige na podlagi edinstvene identifikacije proizvodov, transportno-skladiščnih enot, lokacij in storitev. Pospešuje proces elektronske trgovine, vključno s popolnim sledenjem in izsledovanjem. Identifikacijske številke so predstavljene s simboli črtne kode, kar omogoča enostavno elektronsko odčitavanje (Potrč & Lerher, 2007, str. 27). Uporaba standardov GS1 zagotavlja (Potrč & Lerher, 2007, str. 27): zmanjšanje pisarniških stroškov; skrajšanje časov naročanja in dobave; večjo natančnost poslovanja; učinkovitejše upravljanje celotne oskrbovalne verige. Sistem identificiranja je osnova sistema standardov GS1. Z njim označujemo prodajne enote, storitve, lokacije, transportne enote, vračljivo embalažo... Pri tem so pomembni ( Identifikacija [GS1 Slovenija], b. d.): Identifikacijski ključi, ki so obvezen element enolične identifikacije in predstavljajo povezavo s sistemom črtnega kodiranja, računalniške izmenjave podatkov, globalnih katalogov in sistema EPC/RFID: o globalna trgovinska številka izdelka ali GTIN (Global Trade Item Number) se uporablja za edinstveno identifikacijo prodajne enote. To so lahko izdelki ali storitve. Vsaka prodajna enota, ki se razlikuje od druge, ima svoj lastni GTIN; o globalna lokacijska številka ali GLN (Global Location Number) se uporablja za identifikacijo lokacij in pravnih subjektov. Lokacija je lahko fizični kraj (skladišče, soba za shranjevanje ali celo polica v trgovini). Lahko je pravni subjekt (podjetje), oddelek podjetja (skladišče) ali pa je lahko funkcija, ki se opravlja v sklopu podjetja (računovodski oddelek podjetja); o zaporedna koda zabojnika ali SSCC (Serial Shipment Container Code) je identifikacijski ključ GS1, ki se uporablja za identifikacijo logističnih enot. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 13

24 SSCC omogoča, da je vsaka posamezna enota enolično označena, kar prinaša prednosti pri sledenju, naročanju, dostavi in avtomatskem prejemanju blaga. Aplikacijski identifikatorji, ki omogočajo, da poleg identifikacijskih ključev vpišemo tudi dodatne podatke. Dodatni podatki so na primer: številka serije, rok uporabe, teža ali druge lastnosti identificirane enote. Sistem GS1 ponuja celovit nabor podatkovnih nosilcev, kot so linearne črtne kode, dvodimenzionalne kode, kot tudi elektronske (EPC/RFID) oznake. Obstajajo naslednje vrste linearnih črtnih kod ali simbologij ( Črtne kode in drugi podatkovni nosilci [GS1 Slovenija], b. d.): Skupina EAN-13, UPC-A, EAN-8, UPC-E; GS1 DataBar; ITF-14; GS Za najpomembnejšo GS1 dvodimenzionalno kodo velja: DataMatrix. K podatkovnim nosilcem spada tudi elektronska oznaka GS1, ki temelji na radiofrekvenčni identifikaciji in standardu GS1 EPC. Tehnologija črtne kode Za evidentiranje blaga in pošiljk je treba uvesti takšno informacijsko tehnologijo identifikacije blaga, ki uporabniku omogoča mobilnost. Sistemi za vodenje skladišč (SVS) najpogosteje uporabljajo tehnologijo identifikacije črtne kode predvsem zaradi uveljavljenih standardov GS1, stroškov uporabe in razpoložljivosti opreme različnih proizvajalcev ter celotnih stroškov tehnologije in rešitev. Vse pogosteje pa uporabljajo tudi druge tehnologije za avtomatski zajem podatkov, kot so glasovno vodenje (angl. pick-by-voice), sistem lučk (angl. pick-to-light) ter tehnologija RFID, ki omogoča višji nivo avtomatizacije in hitrejšo obdelavo večje količine podatkov o blagu (Rak, 2011, str. 82). Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 14

25 Rak (2011, str. 82) pravi, da je sistem črtne kode sestavljen iz čitalnika črtne kode in etikete s črtno kodo, ki se nahaja na objektu (artikel, oprema itd.). Branje črtne kode temelji na principu odboja čitalnikove izsevane svetlobe od črtne kode; prenosni medij med čitalnikom in etiketo je torej svetloba. Za branje črtne kode ponudniki ponujajo različne čitalnike: ročne; pultne; režne; industrijske; mobilne računalnike. Najpogosteje v skladiščih uporabljajo ročne mobilne računalnike, ki jih nekateri imenujejo tudi RF-terminali. RF-terminali so naprave, ki združujejo laserski čitalec črtne kode ter prenosni računalnik, na katerem je naložena programska oprema za opravljanje skladiščnih procesov. Komunikacija med RF-terminalom in SVS je običajno vzpostavljena prek brezžične povezave v WLAN-omrežja (Rak, 2011, str. 83). 1.4 Diskusija V prvem poglavju smo predstavili teoretične osnove skladiščnega poslovanja, ki nam bodo v pomoč v nadaljevanju diplomskega dela. Opisane teoretične osnove so dela različnih avtorjev. Predstavili smo pojem skladiščnega poslovanja kot zelo pomemben dejavnik v procesu poslovanja podjetja. Opisali smo naloge, namen, cilje in funkcije skladiščnega poslovanja. V nadaljevanju smo predstavili vse temeljne procese skladiščnega poslovanja: sprejem, uskladiščenje, komisioniranje in odpremo blaga. Vsi procesi skladiščenja stremijo k čim bolj ekonomičnemu delovanju z minimalnim časom in stroški poslovanja. Opisali smo tudi transportno-skladiščna sredstva, njihovo delitev ter podatke, ki vplivajo na izbiro teh. Na koncu smo predstavili še informacijsko podporo skladiščnemu poslovanju, kjer smo opisali standard GS1 ter tehnologijo črtne kode in potrebno strojno opremo za njeno vzpostavitev. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 15

26 2 OBSTOJEČE STANJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS V tem poglavju bomo predstavili obstoječe stanje skladiščnega poslovanja podjetja Veplas, d.d. Najprej bomo opisali skladiščne prostore, transportno-skladiščna sredstva, informacijsko tehnologijo ter skladiščne procese. Pri skladiščnih procesih bomo predstavili proces sprejema in uskladiščenja vhodnega blaga, proces komisioniranja in izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo ter proces skladiščenja končnih produktov. Na koncu bomo naredili še kritično analizo obstoječega stanja skladiščenja, ki bo podlaga za kasnejše predloge rešitev problemov. Podatki temeljijo na osnovi večkratnega obiskovanja podjetja. Podatke smo pridobili na podlagi pogovorov z zaposlenimi iz različnih oddelkov podjetja, z opazovanjem dela zaposlenih ter na podlagi internih dokumentov iz podjetja. 2.1 Predstavitev skladiščnih prostorov Podjetje se na lokaciji v Velenju nahaja na področju, katerega skupna površina je približno m 2 in je od ostalega okolja ločeno z ograjo. Kot prikazuje spodnji tloris področja podjetja (Slika 1), je od tega okoli 5000 m 2 proizvodnje, 1200 m 2 prostorov, namenjenih skladiščenju, na 300 m 2 so v dveh nadstropjih razporejene pisarne m 2 je okolice, na kateri so parkirni prostori za zaposlene in obiskovalce, cesta skozi področje podjetja, zelenica, igrala, klopi ter prostor za odlaganje odpadkov. Na območju podjetja je tudi prostor, ki ga oddajajo v najem. Področje podjetja ima dva vhoda, prvi je poslovni vhod in drugi je vhod za tovornjakarje, vendar slednjega ne uporabljajo, saj je vedno zaprt. Za začasno zunanje skladiščenje končnih produktov ter vhodnega blaga uporabljajo okolico podjetja, in sicer parkirišče pred skladiščem repromateriala, prostor za odlaganje odpadkov ter po potrebi ostalo okolico podjetja tako, da še lahko neovirano opravljajo transport. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 16

27 Slika 1: Tloris območja podjetja Veplas, d.d. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 17

28 Skladišče v podjetju Veplas se deli na skladišče vhodnega blaga ter na skladišče končnih produktov. Skladišče končnih produktov je veliko okoli 600 m 2 z višino 6 m. Večji del skladišča zavzamejo različne vrste kadi, ki jih skladiščijo talno. Skladišče je razdeljeno na dele, kjer talno skladiščijo različne vrste produktov, ki so označeni na tablicah pred njimi. Kadi skladiščijo embalirane v karton in postavljene na euro palete eno na drugo. Tako so kadi manjše velikosti (višine 1,2 m) naložene tri na kupu ter večje (višine 2 m) dve ena na drugo. Tako lahko skladiščijo okoli kadi. Zaradi varnostnih načel določenih modelov ne smejo tako skladiščiti, vendar zaradi prostorske stiske to vseeno prakticirajo. Poleg kadi v prostoru na regalih skladiščijo še jambore. Skladišče ima tudi območje, namenjeno reklamacijskemu blagu, ter prostor, kjer se shranjujejo produkti, pripravljeni na odpremo. Zaradi prostorske stiske in premajhnega prostora nekatere končne izdelke skladiščijo zunaj in ti so tako izpostavljeni vremenskim vplivom ter morebitnim poškodbam. Zunaj skladiščijo predvsem tobogane in cvetlične lončke. Velikost prostora na dvorišču, ki se uporablja za skladiščenje, se spreminja glede na potrebe. Prostor ima dvoje dvižnih vrat velikosti 4 m, ki vodijo na dvorišče, ter dvoje, ki vodijo v proizvodnjo. Zaradi prostorske stiske pa se odpirajo samo ena dvižna vrata v proizvodnjo ter samo ena vrata na dvorišče, saj so druga založena z blagom in izdelki. Večinoma pa so tudi druga dvižna vrata na dvorišče založena in tako odprema poteka skozi vrata skladišča repromateriala. Produkti, ki čakajo na odpremo, so ustrezno zaščiteni z videonadzorom. Transportna pot poteka iz skladišča repromateriala in proizvodnje do dvorišča. K skladiščnim prostorom spada tudi pisarna vodje skladišča za upravljanje skladiščnega knjigovodstva in arhiviranje dokumentacije in zaseda 10 m 2 prostora. Inventuro izvajajo enkrat letno. Skladišča vhodnega blaga zajemajo skupaj prostor okoli 600 m 2 in so namenjena skladiščenju blaga za potrebe proizvodnje in so, kot prikazuje spodnja slika (Slika 2), razdeljena na več skladiščnih prostorov: skladišče repromateriala; skladišče drobnega blaga; skladišče vnetljivih snovi; skladišče nevarnih snovi. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 18

29 Slika 2: Tloris skladišč K skladiščem vhodnega blaga spada tudi zunanji šotor, v katerem skladiščijo palete in kartone. Nekatero vhodno blago zaradi pomanjkanja prostora skladiščijo zunaj. Predvsem so to veliki vgradni deli ter po potrebi tudi ostalo blago. Predvsem jih skladiščijo na prostoru za odpadke ter glede na potrebe tudi drugje na dvorišču. Poleg tega del blaga skladiščijo tudi za proizvodnjo v Šoštanju, predvsem smole, gelcoate ter aceton, saj imajo tam premajhen prostor za skladiščenje nevarnih snovi. Prevozi iz Velenja do Šoštanja potekajo vsak torek in četrtek. Za potrebe skladiščenja uporabljajo naslednje transportno-skladiščne enote: palete različnih dimenzij 40 %; sodi 40 %; ostalo (zabojniki, vreče) 20 %. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 19

30 Skladišče repromateriala Skladišče repromateriala se nahaja ob skladišču končnih produktov ter poleg proizvodnje. Njegova površina znaša 200 m 2 in je namenjeno skladiščenju vhodnega blaga za potrebe proizvodnje. Njegova višina je 6 m. V tem prostoru pripravljajo delovne naloge za oskrbovanje in nemoteno delo proizvodnje. Transportna pot je označena in poteka iz proizvodnje preko skladišča končnih produktov do skladišča vhodnega blaga ter naprej na dvorišče ali do skladišča drobnega blaga. Širina transportne poti je 1,65 m. Njena zasedenost in prevoznost je odvisna od stanja skladišča, saj v primeru pomanjkanja prostora blago začasno skladiščijo kar na transportni poti. Uporablja se za začasno skladiščenje tako vhodnega blaga kot končnih produktov. Prostor ima dvižna vrata širine 4 m. Spodnja slika (Slika 3) predstavlja tloris skladišča repromateriala. Slika 3: Tloris skladišča repromateriala Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 20

31 Skladišče je opremljeno z 10 regali različnih dimenzij, ki so jih naredili delavci v podjetju sami. Načeloma so dimenzije okoli 1,2 m 3 m 4 m s tremi regalnimi policami. Tako ni nikjer zapisane ali določene nosilnosti na paletno mesto. Regali omogočajo okoli 120 paletnih mest. Označeni so z napisi na regalih oz. z napisi na tablicah, postavljenimi pred regali, vendar ne vsi, saj nekateri niso označeni oz. ker je oznaka napisana na listih, se ta lahko izgubi. Tudi šifra blaga je napisana samo na nekaterih mestih. S številkami je označeno, katero blago skladiščijo na določenem regalu, in te številke so predstavljene v tlorisu, ki pa je že zastarel in netočen. Višina zadnje uskladiščene enote je 4 m. Slika 4 predstavlja regal v skladišču repromateriala. Slika 4: Regal v skladišču repromateriala Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 21

32 Skladišče drobnega blaga Skladišče drobnega blaga se nahaja ob skladišču repromateriala. Prostor je namenjen shranjevanju manjšega vhodnega blaga, kot so vijaki, matice, podložki, zaščitna sredstva in pripomočki. Njegova površina znaša 80 m 2 z višino 6 m. Prostor je prav tako opremljen z 11 regali, ki so jih naredili delavci, in vsak ima 4 regalne police ter so dimenzije okoli 0,6 m 3 m 3 m: glej Slika 5. Slika 5: Regal v skladišču drobnega blaga Regali so označeni z napisi, prilepljenimi nanje, vendar ne na vse. Šifra blaga je napisana na škatlah, v katerih je skladiščeno blago. Deli skladišča so označeni s številkami in predstavljeni v tlorisu, vendar so podatki netočni. Do skladišča vodi transportna pot širine 1,65 m, ki pa se vanj ne nadaljuje. Na sredini prostora skladiščijo na paletah tudi blago iz skladišča repromateriala. Slika 6 predstavlja tloris skladišča drobnega blaga. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 22

33 Slika 6: Tloris skladišča drobnega blaga Skladišče vnetljivih snovi Ob skladišču repromateriala in skladišču drobnega blaga se nahaja skladišče vnetljivih snovi. Njegova velikost je 50 m 2. Višina je 6 m. To skladišče je namenjeno shranjevanju vhodnega blaga, ki zahteva posebne pogoje skladiščenja. V tem prostoru shranjujejo predvsem smolo in aceton. Prostor je opremljen s klimatsko in prezračevalno napravo, ki vzdržuje temperaturo v prostoru ter poskrbi za prezračevanje prostora. Na tleh so posebni odcejevalniki, na katerih so postavljene palete. Na paletah skladiščijo sode oz. vreče. V prostoru je 26 odcejalnikov s paletami in na eno paleto so lahko en na drugega naloženi 4 sodi velikosti 220 l: glej Slika 7. Šifre blaga so prilepljene na sodih oz. na Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 23

34 vrečah. Prostor je označen z oznakami blaga na listih, ki so prilepljeni na zid ob odcejevalnikih. Vhod v prostor je iz dvorišča. Do njega ni označene transportne poti, vendar ta poteka z dvorišča ter vodi v sam prostor. Slika 7: Skladišče vnetljivih snovi Skladišče nevarnih snovi Skladišče nevarnih snovi se nahaja ob skladišču vnetljivih snovi in je enake velikosti kot ta, torej zajema 50 m 2 z višino 6 m. Prav tako je prostor opremljen s klimatsko in prezračevalno napravo. V prostoru je 30 odcejevalnikov s 30 paletami, na katerih skladiščijo gelcoate, trdila in barvne paste. Šifre blaga so prilepljene na sodih oz. na vrečah in prostor je označen z napisi, prilepljenimi na zid ob odcejevalnikih. Vhod v prostor je z dvorišča. Do njega ni označene transportne poti, ki poteka z dvorišča in se nadaljuje vanj. Prostor je označen z napisi in opozorili o skladiščenju nevarnih snovi. Slika 8 predstavlja tloris skladišča nevarnih snovi. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 24

35 Slika 8: Tloris skladišča nevarnih snovi Skladišče palet in kartonov Skladišče palet in kartonov je postavljeno na dvorišču ob prostoru za odpadke. To skladišče je zunaj postavljeni šotor velikosti 200 m 2. Višina je 4 m. Uporablja se za skladiščenje okoli 30 različnih vrst palet in kartona, za potrebe embaliranja in pakiranja gotovih izdelkov, za pripravo odpreme kupcem ter za ostale potrebe. Kje v šotoru skladiščijo določeno vrsto palet oz. kartona, je označeno z napisi na tablicah. Ima vrata velikosti 4 m. Do njega vodi transportna pot po dvorišču, ki pa ni označena. Prav tako ni označene transportne poti v notranjosti šotora. Slika 9 prikazuje notranjost šotora. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 25

36 Slika 9: Notranjost šotora 2.2 Predstavitev transportno-skladiščnih sredstev Zelo pomemben dejavnik v skladiščnem poslovanju podjetja so transportno-skladiščna sredstva, s katerimi se pospeši in olajša delo skladiščnikov. Transportno-skladiščna sredstva v podjetju Veplas uporabljajo za: raztovarjanje vhodnega blaga; transport vhodnega blaga v skladišče; pretovarjanje vhodnega blaga v skladišču; transport vhodnega blaga do proizvodnje; transport končnih izdelkov iz proizvodnje v skladišče; natovarjanje končnih izdelkov; ostale transportne storitve. Za potrebe notranjega, zunanjega transporta in skladiščenja ima podjetje v lasti 4 ročne paletne vozičke in 2 ročna viličarja. Ročna viličarja se razlikujeta po dolžini, saj je en daljši, ker zaradi specifičnih proizvodov (dolgi jambori) potrebujejo podaljšan ročni viličar. Poleg tega ima podjetje v lasti še 2 viličarja, in sicer enega na električni ter enega na plinski pogon in sta tako oba primerna za manipulacijo tako v odprtih kot tudi v zaprtih prostorih. Tabela 1 predstavlja karakteristike obeh viličarjev. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 26

37 Karakteristike Tabela 1: Karakteristike viličarjev MITSUBISHI FG 15 JUNGHEINRICH ETM/V216 Tip čelni bočni Pogon plinski električni/akumulatorski Letnik 1998 / Nosilnost (kg) Višina dviga (mm) Širina (mm) Temperatura okolja 20 C do 40 C 25 C do 40 C Hitrost brez bremena/z bremenom (km/h) Osna obremenitev z tovorom spredaj/zadaj (kg) 18,5/19,5 14/ / /4110 Lastna teža (kg) (z baterijo) Radij obračanja (mm) Opis skladiščnih procesov Materialni tok v podjetju se prične s procesom nabave. Nabava poteka tako, da nabavni referent preveri zaloge blaga v programu PerfectLargo oz. mu minimalne zaloge sporočijo odgovorni ljudje iz skladišča ali proizvodnje. Blago z daljšim dobavnim rokom naročijo, ko doseže minimalno zalogo. Višino minimalne zaloge za posamezno blago določijo nabavni referenti v sodelovanju z odgovornimi delavci iz proizvodnje in skladišča. Blago z krajšim dobavnim rokom naročijo, ko zaloga doseže ničlo, saj ga veliko število dobavljajo iz hčerinskega podjetja Veplas Media in je tako lahko hitro dostavljeno. Nabava blaga poteka v 40 % iz Slovenije, 20 % s Švedske, 20 % iz Avstrije ter 10 % iz ostalih držav. Večino osnovnih surovin, smolo, mato in gelcoat, nabavijo iz Švedske in Avstrije. Podjetje ima okoli 400 dobaviteljev, od tega okoli 30 stalnih. Največji dobavitelj je hčerinska družba Veplas Media, sledita Polyshem Avstrija ter Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 27

38 Arjo Švedska. Dobave potekajo, odvisno od materiala in denarnih pritokov v podjetje, tedensko oz. mesečno. Letno nakupijo blaga, materiala in storitev za okoli 6,4 mio EUR. Problem predstavlja označevanje blaga, saj večina dobaviteljev dostavi blago označeno samo s svojimi šiframi. Tako morajo na dokumentih za prevzem poleg šifre blaga dodati še zraven v oklepaju šifro dobavitelja, da lahko skladiščniki blago sploh prepoznajo in ga prevzamejo s pravimi šiframi Sprejem in uskladiščenje vhodnega blaga Potek sprejema vhodnega blaga se prične, ko se tovornjak z vhodnim blagom pripelje na dvorišče, na mesto pred skladiščem repromateriala, ter počaka na skladiščnika. Če je že kakšno tovorno vozilo na tem mestu, počaka nekje drugje na dvorišču. Skladiščnik prevzame od prevoznika dokumentacijo, dobavnico ali prevoznico (CMR), in na podlagi prevoznega dokumenta preveri ujemanje naslovnika in ujemanje količine. Skladiščnik preveri dostavljeno blago na prevoznem sredstvu še pred začetkom iztovarjanja. Nato blago raztovorijo na razpoložljivo mesto v skladišču oz. na prazen prostor pred skladiščem, kjer počaka do končnega uskladiščenja. V kolikor ni prostora, ga postavijo kar na transportno pot oz. na drugo prazno mesto. Sledi količinski prevzem, ki zajema štetje blaga in po potrebi tehtanje. Če je blago povezano med seboj, kar onemogoča vizualno kontrolo, ga pregledajo pri sortiranju v skladišču. Pri drobnem blagu štetje opravijo po prevzemu (v roku 24 ur) in lahko ob neskladju v roku 8 dni podajo reklamacijo dobavitelju. V kolikor gre za blago, pri katerem je zelo pomembna kakovost, poleg količinskega prevzema kontrolor opravi tudi kakovostni prevzem. Kakovostni prevzem opravijo pri približno 15 % vhodnega blaga, predvsem pri električnih komponentah ter lesu. Ko je postopek kontrole količine končan in ne ugotovijo nobene nepravilnosti, skladiščnik potrdi vozniku dobavnico ali prevoznico (CMR), vpiše datum izvršenega prevzema in se podpiše. V programu PerfectLargo na osnovi potrjene dobavnice opravijo skladiščno evidenco in ročen vnos podatkov ter tako opravijo prevzem. Podpisano prevzemnico hranijo v pisarni skladišča: glej Slika 10. En izvod prevzemnice z naročilnico in dobavnico predajo v nabavo. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 28

39 Slika 10: Prevzemnica blaga Vir: Veplas, d.d., Sledi opremljanje blaga s šiframi, kar predstavlja ročno pisanje nalepk ter lepljenje leteh. Za materiale za Veplas, d.d., uporabljajo nalepke z logotipom in so črne barve na beli podlagi. Na njih so šifra materiala, podpis prevzemnika in datum dobave: glej Slika 11. Na koncu opravijo še kontrolo nalepk ter pripravijo mesto za odlaganje. Blago nato transportirajo do ustreznega prostora, razložijo ter ga uskladiščijo na zanj primernem mestu. Slika 11: Primer izpolnjene nalepke za vhodno blago Vir: Veplas, d.d., Če skladiščnik ob prevzemu ugotovi odstopanje od količine ali kakovosti, poškodbe na embalaži, razsip blaga oz. kakšno drugo nepravilnost, ugotovljene nepravilnosti napiše Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 29

40 na zapisnik o neskladnosti ter začne z reklamacijskim postopkom. Vsako neskladnost se takoj sporoči nabavnemu referenetu. Reklamirano blago je označeno z nalepko rdeče barve in je skladiščeno v skladišču končnih produktov na točno določenem mestu. V primeru večje količine reklamiranega blaga to skladiščijo zunaj, kjer poiščejo primerno prazno mesto. Ko za prispelo blago ni odprtega naročila, skladiščnik vrne dobavnico prevozniku in zavrne blago. Prevoznik sam kontaktira z dobaviteljem in ta v sodelovanju z referentom nabave poišče rešitev. Tabela 2 in Tabela 3 predstavljata procesni karti sprejema in uskladiščenja vhodnega blaga. Prikazujeta povprečen proces prevzema in uskladiščenja blaga, saj se lahko ta razlikuje v količini dobavljenega blaga, vrsti blaga ter zahtevnosti blaga za prevzem potreba po kakovostnem prevzemu. Do razlik v času pride tudi zaradi zasedenosti transportnih sredstev, transportne poti ter odlagalnega prostora. Do navedenih podatkov smo prišli z razgovorom z vodjo skladišča in delavci, zaposlenimi v skladišču, ter na podlagi opazovanja procesov. Legenda prikazuje pomen posameznih simbolov. Tabela 2: Procesna karta sprejema vhodnega blaga OPRAVILO D KČ (s) PČ (s) NČ (s) s (m) 1 Blago čaka na prihod skladiščnika. D 60 2 Pregled dokumentacije Prenos dokumentacije do računalnika. Pregled ustreznosti dokumentacije Vrnitev nazaj Priprava prostora za razkladanje Prepoznavanje blaga. 600 Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 30

41 8 Razkladanje na prostor pred skladiščem Preverjanje ustreznosti količine Vrnitev do računalnika Prevzem, izdaja sprejemnice Hoja do tovornjaka Izročitev papirjev prevozniku. 20 SKUPAJ Skupni čas: 58 min 10 s Legenda: D tehnološka operacija transportna operacija kontrolna operacija skladiščna operacija čakanje KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas s opravljena pot Slika 12: Časovni deleži v procesu sprejema vhodnega blaga Sprejem vhodnega blaga Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 31

42 Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (Slika 12): v procesu je 13 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 3490 s ali 58 min in 10 s; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 1800 s ali 30 min, torej 51 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 1630 s ali 27 min in 10 s, torej 47 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 60 s ali 1 min, torej 2 % skupnega časa; skupna dolžina poti je 80 m; v procesu sta potrebna 2 delavca. Tabela 3: Procesna karta uskladiščenja vhodnega blaga OPRAVILO D KČ (s) PČ (s) NČ (s) s (m) 1 Blago čaka na prostoru pred skladiščem. D Pisanje, lepljenje nalepk Kontrola pravilnosti nalepk Hoja do skladišča Priprava odlagalnega mesta Hoja do viličarja Transport blaga do ustreznega prostora Razlaganje Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 32

43 9 Uskladiščenje SKUPAJ Skupni čas: 1h 41 min 20 s Legenda: D tehnološka operacija transportna operacija kontrolna operacija skladiščna operacija čakanje KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas s opravljena pot Slika 13: Časovni deleži v procesu uskladiščenja vhodnega blaga Uskladiščenje vhodnega blaga Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (Slika 13): v procesu je 9 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 6080 s ali 1 h 41 min in 20 s; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 1200 s ali 20 min, torej 20 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 4640 s ali 1 h 17 min in 20 s, torej 76 % skupnega časa; Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 33

44 skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 240 s ali 4 min, torej 4 % skupnega časa; skupna dolžina poti je 920 m; v procesu sta potrebna dva delavca Komisioniranje in izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo Odgovorni delavci iz proizvodnje pripravijo naročilo blaga na posebnem obrazcu za dva dneva vnaprej, na njem sta poleg naziva vpisani še šifra blaga in količina. Obrazec vložijo v predalček na obratu v proizvodnji. Skladiščniki pobirajo naročila ob 7. uri zjutraj. V ponedeljek pobirajo naročila za torek in sredo, v sredo za četrtek in petek ter v petek za soboto in ponedeljek. Vse blago mora biti pripeljano na obrat isti dan, ko pobirajo naročila do 22. ure s potrjenim medskladiščnim prenosom. Dokument za izdajo blaga iz skladišč morata podpisati oseba, ki je blago izdala, in oseba, ki je blago prevzela. Oskrbovanje proizvodnje z vhodnim blagom se razlikuje glede na določeno blago. Smole, gelcoate, mate, velike vgradne dele in kartonsko ter leseno embalažo izdajajo dnevno. Tedensko pa proizvodnjo oskrbujejo z repromaterialom, čigar načrt pripravi operativna priprava dela vsak teden. Na njem so zapisane načrtovane potrebe proizvodnje po repromaterialu za naslednji teden, potrebne za njeno nemoteno delovanje. Tako vsak četrtek oz. petek po tem planu skladiščniki pripravijo repromaterial, ki ga bo proizvodnja potrebovala naslednji teden. Če vsega naročenega blaga trenutno ni na razpolago, ga morajo skladiščniki dostaviti na obrat takoj, ko blago prispe. Skladiščniki prenesejo delovne naloge iz proizvodnje v pisarno, jih najprej pregledajo ter si jih razdelijo med seboj. Nato sledi odhod v skladišče in iskanje ter komisioniranje blaga. Za vsak obrat v proizvodnji je izdan delovni nalog za potrebe repromateriala, po katerem skladiščnik v zaboj nabira vhodno blago. Slika 14 prikazuje dnevno izdajo repromateriala v proizvodnjo. Ko je delovni nalog izpolnjen, zaboj počaka v skladišču, da nabrano blago ročno vnesejo v informacijski sistem PerfectLargo in da izdajo izdajnico blaga v skladišče z medskladiščno prenosnico. Ker blago še ni označeno s črtno kodo, morajo vse vnose opravljati ročno. Po opravljenem vnosu opravijo še kontrolo komisiona, ki predstavlja pregled ter količinsko ustreznost komisiona. Ko je za določen izdelek nabrano vse blago Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 34

45 ter vneseno v informacijski sistem, ga skladiščnik z viličarjem odpelje v proizvodnjo ter položi zaboj pred proizvodno linijo za izdelavo izdelka. Sledi izdaja v proizvodnjo, kar pomeni, da odgovorni delavec iz proizvodnje podpiše izdajnico materiala ter pregleda komision. Slika 14: Dokument izdaje repromateriala v proizvodnjo Vir: Veplas, d.d., Potek komisioniranja za smole, gelcoate, mate, velike vgradne dele in kartone ter leseno embalažo je podoben, le da blaga ne nabirajo v zaboje, temveč si skladiščnik blago pripravi na palete in ga z viličarjem odpelje v proizvodnjo. Ta način komisioniranja velja za standardne izdelke, pri katerih so že natančno določene potrebe. Za izdelke, katerih proizvodnja še ni povsem vpeljana, pa lahko proizvodnjo z vhodnim blagom oskrbujejo tudi večkrat. Tabela 4 in Tabela 5 predstavljata procesni karti za komisioniranje in izdajo vhodnega blaga v proizvodnjo. Prikazujeta povprečen proces komisioniranja in izdaje, saj se lahko ta razlikuje v količini potrebnega blaga, vrsti blaga ter zahtevnosti blaga za komisioniranje. Do razlik v času prevzema pride tudi zaradi zasedenosti transportnih sredstev, transportne poti ter odlagalnega prostora. Do navedenih podatkov smo prišli z razgovorom z vodjo skladišča in delavci, zaposlenimi v skladišču, ter na podlagi opazovanja procesov. Legenda prikazuje pomen posameznih simbolov. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 35

46 Tabela 4: Procesna karta komisioniranja vhodnega blaga OPRAVILO D KČ (s) PČ (s) NČ (s) s (m) 1 2 Prenos delovnih nalogov iz proizvodnje do pisarne. Pregled delovnih nalogov Razdelitev delovnih nalogov Hoja do skladišča Iskanje blaga Komisioniranje Vrnitev nazaj v pisarno Komision čaka v skladišču. D 400 SKUPAJ Skupni čas: 44 min 40 s. Legenda: D tehnološka operacija transportna operacija kontrolna operacija skladiščna operacija čakanje KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas s opravljena pot Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 36

47 Slika 15: Časovni deleži v procesu komisioniranja vhodnega blaga Komisioniranje vhodnega blaga Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (Slika 15): v procesu je 8 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 2680 s ali 44 min 40 s; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 900 s ali 15 min, torej 34 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 1380 s ali 23 min, torej 51 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 400 s ali 6 min in 40 s, torej 15 % skupnega časa; skupna dolžina poti je 400 m; v procesu sta potrebna dva delavca. Tabela 5:Procesna karta izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo OPRAVILO D KČ (s) PČ (s) NČ (s) s (m) 1 Vpis blaga v program PerfectLargo Kontrola komisiona Hoja do viličarja Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 37

48 4 Transport do proizvodnje Razklad Izdaja v proizvodnjo Sprejem blaga v proizvodnjo. 240 SKUPAJ Skupni čas: 58 min 30 s / / 2030 Legenda: D tehnološka operacija transportna operacija kontrolna operacija skladiščna operacija čakanje KČ koristen čas PČ potreben čas NČ nekoristen čas s opravljena pot Slika 16: Časovni deleži v procesu izdaje vhodnega blaga v proizvodnjo Izdaja vhodnega blaga v proizvodnjo Koristen čas Potreben čas Nekoristen čas Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 38

49 Povzetek procesne karte in grafičnega prikaza (Slika 16): v procesu je 7 opravil; skupni čas trajanja vseh opravil je 3510 s ali 58 min in 30 s; skupni čas procesa, ki vsebuje koristen čas, je 540 s ali 9 min, torej 15 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje potreben čas, je 2970 s ali 49 min in 30 s, torej 85 % skupnega časa; skupni čas procesa, ki vsebuje nekoristen čas, je 0 s, torej 0 % skupnega časa; skupna dolžina poti je 2030 m; v procesu sta potrebna dva delavca Skladiščenje in odprema končnih produktov Nekatere končne produkte proizvodni delavci po končani proizvodnji embalirajo v karton in postavijo na palete, druge pa samo zavijejo v folijo. Zaposleni v operativni pripravi dela prinese iz pisarne nalepke s črtno kodo, ki jo potem proizvodni delavci nalepijo na končne, embalirane proizvode. Na podlagi seznama končnih produktov iz programa Reporter skladiščnik pregleda dejansko stanje in količine ter ob prevzemu ustreznost označi na dokument. Po tem dokumentu izdelke prenesejo na zalogo v program Largo. Sprejem gotovih izdelkov v skladišče opravljajo 3-krat na dan, in sicer ob 7.30, ter ob Določene izdelke morajo sprejemati v skladišče po potrebi tudi izven urnika zaradi prehodnosti transportnih poti. Gotovi izdelki, ki jih predajo v skladišče, morajo biti opremljeni z nalepko, na kateri so napisani podatki o šifri in nazivu izdelka, črtna koda ter številka naročila. Postopek prevzema končnih produktov v skladišče se začne tako, da skladiščnik končne produkte, opremljene s črtno kodo, odčita s skenerjem ter se zraven podpiše. Nato podatke prenese v program Reporter. Končne produkte z viličarjem odpeljejo v skladišče ter jih uskladiščijo na primernem mestu, ta so označena z napisi. Produkte skladiščijo na paletah enega zraven drugega ter enega na drugem, čeprav določenih produktov tako ne bi smeli zlagati zaradi varnostnih načel: glej Slika 17. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 39

50 Slika 17: Primer skladiščenja končnih produktov Odprema končnih produktov deluje po konceptu FIFO First in first out, ki ureja odpremo in prodajo produktov glede na njihov čas skladiščenja, kar pomeni, da naprej odpremijo produkte, ki so bili prej izdelani. Mesto, kjer skladiščijo produkte, pripravljene za odpremo, je posebej določeno in se nahaja na koncu skladišča končnih izdelkov in je primerno za skladiščenje okoli 80 kadi. Gotove izdelke iz skladišča odpremijo na podlagi dobavnice, ki jo pripravi prodajni referent. Ob prihodu tovornega vozila skladiščnik najprej pregleda dokumentacijo ter nato začne nalagati izbrane produkte. Produkte z viličarjem iz skladišča za končne izdelke pripelje na dvorišče do tovornega vozila, kjer jih tudi naloži nanj. Na koncu opravi še kontrolo in pregled ustreznosti. 2.4 Predstavitev obstoječega informacijskega sistema V podjetju uporabljajo informacijski sistem PerfectLargo. PerfectLargo je program, ki izvršuje dejanja, ki zajemajo celovito upravljanje podjetja. Je ERP-rešitev za podporo upravljanja podjetja. V njem se lahko upravljajo procesi od materialnega poslovanja (skladišča), poslovanja s tujino, proizvodnje, komerciale, financ ter upravljanja s človeškimi viri. Uporabljajo ga za planiranje, vodenje in nadzor proizvodnje ter zalog vhodnega materiala in končnih produktov. Za področje skladiščnega poslovanja za vhodno blago uporabljajo samo program PerfectLargo, v katerega ročno vnašajo podatke. Za končne produkte pa že uporabljajo tudi črtno kodo in računalniški program Reporter, in sicer od leta Podjetje Mega Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 40

51 M, informacijske tehnologije, d.o.o., iz Velenja je zasnovalo projekt za črtno kodo v vrednosti EUR ter jim prilagodilo program Reporter. Na osnovi črtne kode se pokažejo delovne faze izdelka, vgrajenci oz. vsi deli, ki vstopajo v delovni postopek, ter kdo je delal določeno delo. V programu se izpiše na osnovi naročila. Slika 18 prikazuje primer črtne kode za končne produkte. Slika 18: Primer črtne kode za končne produkte Strojna oprema, ki jo uporabljajo za delo s črtnimi kodami, sta tiskalnik črtnih kod ter ročni terminal. Za potrebe označevanja končnih produktov uporabljajo tiskalnik Zebra LP LP 2844 je namizni termalni tiskalnik, izdelan z visokokakovostno tehnologijo serije namiznih tiskalnikov. Optimizirana oblika in racionalno izkoriščen prostor ponujata veliko možnosti uporabe in prednosti na različnih področjih tiskanja. Tiskanje nalepk je možno do širine 104 mm pri največji hitrosti do 102 mm/s. Od TLP 2844 se razlikuje v tem, da LP 2844 tiska samo na termo občutljive etikete. Vstavljanje in zamenjava medija je enostavna, tiskalnik pa je mogoče priključiti na trgovinsko blagajno ter ga uporabiti kot zamenjavo za ostale POS-tiskalnike (Epson, Star) ( Zebra LP 2844 [Leoss, d.o.o.], b. d.). Za zajem podatkov so potrebni bralniki črtnih kod. V podjetju že uporabljajo bralec črtnih kod HandHeld Products Dolphin Ročni računalnik HHP Dolphin 7600 zajema in obdeluje podatke tako v enodimenzionalnih črtnih kodah kot tudi v sestavljenih (2D) kodah. HHP Dolphin 7600 je robusten MS Windows CE 5.0 terminal, ki ga poganja Samsungov 400 MHz Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 41

52 procesor. Je robusten mobilni terminal, odporen na prah, umazanijo in vodo ter padce z višine do 1,2 metra, kar pomeni, da je terminal primeren za delo na terenu in v skladišču (temperaturni interval: 10 C do +50 C). Prenos podatkov s pomočjo Bluetooth tehnologije, infrardečega vmesnika, USB-ja, serijskega porta ali brezžično WiFi ( Novice: HHP Dolphin 7600 je dobrodošla pomoč [Leoss, d.o.o.], b. d.). Ročni terminal deluje tako, da se z odčitavanjem črtnih kod te najprej shranijo v samo aplikacijo na terminalu, če pa jih želimo prenesti v sistem, je treba napravo priključiti na računalnik. To se naredi z USB-kablom ter s pomočjo programa Microsoft ActiveSync, ki vzpostavi povezavo med njima. Nato se odčitani podatki prenesejo v sistem, če ima računalnik dostop do interneta. Informatiziranost skladiščnih prostorov je slaba. Nosilnosti regalov ni nikjer označena, saj so regale naredili kar sami delavci v podjetju, zato ni določeno, koliko blaga lahko na njih skladiščijo. Tako mora sam skladiščnik presoditi, koliko določenega blaga lahko skladiščijo na regalu. Regali so označeni s številkami, ki predstavljajo skladiščna mesta za določeno blago. Skupaj z imenom blaga so nalepljeni na regalih. Predstavitev pomena števil je predstavljena na tlorisih, ki so nalepljeni v vsakem skladiščnem prostoru, vendar zaradi zastarelosti ne prikazujejo več dejanskega stanja. Šifre blaga so zapisane na nalepkah ter prilepljene na palete, zaboje ali škatle. Vso blago ni označeno z nalepkami oz. so te zaradi starosti že zbledele in so tako slabo vidne. 2.5 Kritična analiza V nadaljevanju bomo predstavili kritično analizo, s katero smo zajeli in predstavili vse glavne probleme skladiščnega poslovanja. Probleme smo poiskali v skladiščnem prostoru, informacijski tehnologiji, notranjem transportu: transportno-skladiščnih sredstvih (TSS) ter človeškem faktorju. Na koncu smo za te probleme poiskali tudi rešitve. Grafično smo kritično analizo predstavili v vzročno-posledičnem diagramu: glej Slika 19. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 42

53 Slika 19: Vzročno-posledični diagram Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 43

54 SKUPINA A: Skladiščni prostor Veliko razlogov neučinkovitega skladiščnega poslovanja nastaja zaradi pomanjkanja prostora za skladiščenje tako vhodnega blaga kot končnih produktov. Problem: pomanjkanje skladiščnega prostora; neurejeno skladiščenje; slabo označeni regali in odlagalna mesta. Posledica: Prostor za shranjevanje končnih produktov je premajhen, kar močno vpliva tudi na skladiščenje vhodnega blaga. Zaradi tega potekajo poleg sprejemov tudi skoraj vse odpreme skozi dvižna vrata v skladišču repromateriala, kar povzroči natrpanost in nepregledno izvajanje procesov. Poleg tega pa začasno odlagajo končne produkte kar na prostor skladišča repromateriala, predvsem na transportno pot, kar zmanjša prehodnost skladišča. Skladišče repromateriala je premajhno glede na količine blaga. Ker blaga ne smejo skladiščiti zunaj, ga zelo stisnejo skupaj, kar zmanjša preglednost skladiščenja. Načeloma blago skladiščijo na regalih po shemi, a če je regal že zaseden, blago skladiščijo nekje drugje, kar lahko povzroča zmedo. Regali so slabo označeni in nikjer ni določene nosilnosti regalov. Koliko blaga lahko uskladiščijo na regalu, je zgolj stvar presoje skladiščnika. Prav tako je slabo označeno, katero blago skladiščijo v določenem delu. Prostor za shranjevanje drobnega blaga je dovolj velik za to količino blaga ter opremljen z regali, kar omogoča pregledno shranjevanje. Problem vidimo le v premalo označenih regalih ter v tem, da ta prostor na sredini uporabljajo tudi za začasno shranjevanje blaga iz skladišča repromateriala, kar zmanjša preglednost skladišča. Na regalih tudi ni določene kapacitete in njihove nosilnosti, vendar zaradi lažjega blaga v tem prostoru to ni tako velik problem kot v skladišču repromateriala. Dva prostora za shranjevanje vnetljivih in nevarnih snovi sta dovolj velika ter dovolj dobro opremljena glede na količino blaga in njihove potrebe. Nevarno blago je v sodih ali v vrečah, shranjeno na paletah na odcejevalnikih in prostor je opremljen s klimo, ki regulira temperaturo. Več problemov je vidnih v šotoru za shranjevanje palet in kartonov. Šotor Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 44

55 je narejen iz materiala, ki ne diha, in zato se po šotoru nabira kondenz, kar pomeni, da namoči karton, ki potem ni več uporaben. Prav tako je notranjost neurejena, saj se tablice z napisi, kje določeno stvar skladiščijo, velikokrat izgubijo. Po dvorišču, do obeh skladišč vnetljivih in nevarnih snovi in do šotora ni označene transportne poti. Zaradi pomanjkanja prostora določene končne izdelke in vhodno blago skladiščijo zunaj, kar pomeni, da so ti izpostavljeni vremenskim vplivom in morebitnim poškodbam. Rešitev: povečanje prostorov za skladiščenje; označitev regalov; označitev transportnih poti in odlagalnih mest. SKUPINA B: Informacijska tehnologija Problem informacijske tehnologije smo uvrstili v skupino B. Kaže se predvsem v njeni nezadostni uporabi ter zastarelosti. Problem: ne uporabljajo črtne kode za vhodno blago; počasno delovanje obstoječega sistema. Posledica: Prvi problem pri informacijski tehnologiji se nanaša na ročno vnašanje podatkov o količini in vrsti vhodnega blaga ter kasneje tudi pri pripravi komisionov. To je posledica neuporabe črtne kode. Ročno vnašanje prinaša človeške napake, ki privedejo do netočnega stanja zalog, zaradi česar lahko prihaja do zastoja proizvodnje ter s tem povezanih stroškov. Procesi tudi trajajo dlje časa, saj je treba vse nalepke za vhodno blago napisati ročno. Velik problem pa je tudi neustrezno označevanje blaga dobaviteljev, ki označijo blago samo s svojimi šiframi, kar povzroči dodatno delo in Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 45

56 zmedo. Zaradi zasedenosti linij prav tako večkrat prihaja do zastoja prenosa podatkov in podaljšanja poteka delovnega procesa. Rešitev: vpeljava črtne kode za vhodno blago; nakup potrebne opreme za črtno kodo; izobraževanje zaposlenih. SKUPINA C: Človeški faktor Skupina C predstavlja človeški faktor, ki je zelo pomemben dejavnik učinkovitega skladiščenja. Problem: napake pri ročnem vnašanju podatkov v program PerfectLargo; neznanje in problem organizacije dela. Posledica: Največji problem pri delu v skladišču je organizacija dela. V skladišču so v dopoldanski izmeni zaposleni trije skladiščniki, vodja skladišča ter še dva skladiščna manipulanta. V popoldanski izmeni je zaposlen en skladiščni manipulant. Skladiščniki niso dovolj izobraženi in lahko nekateri opravljajo samo določena dela, saj za druga niso usposobljeni oz. jih ne znajo opravljati. Ob premalem številu zaposlenih na izmeno prihaja do preobremenjenosti ter nizke motivacije, ki privede do slabše opravljenega dela ter tudi do poškodb blaga. Marsikdaj ni točno določeno, kaj naj kdo dela, kar privede do nesoglasij in neopravljenega dela. Skladiščni manipulanti v Velenju in Šoštanju se velikokrat izmenjujejo, tako da delavec en dan dela v enem skladišču, naslednji dan pa v drugem. To povzroči zmedo v delovnem procesu, saj kljub enakemu blagu in postopku opravljanja procesov lahko pustijo nekje delo nedokončano. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 46

57 Rešitev: dodatno izobraževanje zaposlenih; reorganizacija dela. SKUPINA D: Notranji transport Zadnja skupina predstavlja TSS, ki so zelo pomembna za hitro in učinkovito delovanje skladišča. Njihov problem je predvsem zastarelost in premalo število. Problem: zastarela transportno-skladiščna sredstva; premalo število in pogoste okvare transportno-skladiščnih sredstev. Posledica: Zaradi dotrajanosti TSS prihaja do okvar in s tem povezanih dodatnihi stroškov za popravilo. Zaradi okvar poteka proces skladiščenja počasneje in ob prihodu večjega števila prevoznikov hkrati to pomeni tudi čakanje na razklad in naklad ter njihovo nezadovoljstvo. Akumulatorski viličar ima že zelo slabo baterijo, zato jo je treba kar naprej polniti in ga posledično uporabljajo manj, kot pa bi ga skladiščniki potrebovali. Tako je treba večino manipulacij opraviti s plinskim viličarjem. Prav tako imajo samo en navaden ročni viličar, ki pa je veliko v uporabi, saj je veliko manjših manipulacij, ki jih lahko opravljajo kar z njim. Rešitev: nakup novega viličarja; nakup novega ročnega viličarja. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 47

58 2.6 Diskusija V tem poglavju smo predstavili obstoječe stanje skladiščnega poslovanja v podjetju Veplas, d.d. Opisali smo okolico podjetja ter skladišče, ki se deli na skladišče končnih produktov in skladišče vhodnega blaga. Skladišče vhodnega blaga je sestavljeno iz skladišča repromateriala, skladišča drobnega blaga ter skladišča vnetljivih in nevarnih snovi. K skladiščem vhodnega blaga spada tudi zunanji šotor za shranjevanje palet in kartonov. Predstavili smo transportno-skladiščna sredstva, ki jih uporabljajo za skladiščne manipulacije. Sem spadajo štirje ročni paletni vozički, 2 ročna viličarja daljši in krajši ter dva viličarja, en na plinski ter en na elektro pogon. V nadaljevanju smo opisali skladiščne procese sprejema, uskladiščenja, komisioniranja in izdaje vhodnega blaga. Vsak proces smo podrobno analizirali s procesnimi kartami ter grafi. Nadalje smo predstavili tudi informacijski sistem podjetja. Uporabljajo računalniški program PerfectLargo ter program Reporter za črtno kodo, ki jo uporabljajo za končne produkte. Na koncu smo z vzročno-posledičnim diagramom predstavili kritično analizo. Vzroke za neučinkovito skladiščno poslovanje smo poiskali v neuporabi informacijske tehnologije, v neurejenem in premajhnem skladiščnem prostoru, v organizaciji človeškega faktorja ter v dotrajanosti sredstev notranjega transporta. Na podlagi kritične analize bomo v nadaljevanju lahko predlagali tudi rešitve. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 48

59 3 PREDLOGI UČINKOVITEJŠEGA SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA PODJETJA VEPLAS V tem poglavju bomo na osnovi kritične analize podali predloge za učinkovitejše skladiščno poslovanje v podjetju. Probleme bomo reševali na področju skladiščnega prostora, informacijske tehnologije, notranjega transporta ter človeškega faktorja. V nadaljevanju bomo predstavili še analizo učinkovitosti predlaganih rešitev ter stroškovno analizo z izračunom amortizacije in oceno povrnitve investicije. 3.1 Predlog učinkovitejše izrabe skladiščnega prostora Za rešitev problema premajhnega skladiščnega prostora bomo predlagali postavitev dodatnega skladiščnega šotora ter nadstreška. Šotor bomo postavili poleg obstoječega šotora za skladiščenje palet in kartonov. Nadstrešek pa naj bi se nahajal na levi strani prostora za odlaganje odpadkov. Poleg tega bomo predlagali tudi preureditev skladiščnega prostora v šotoru palet in kartonov ter ustrezno označitev transportnih poti, odlagalnih mest in regalov. Če želimo omogočiti pregledno shranjevanje vhodnega blaga, moramo urediti tudi skladiščenje končnih produktov, saj sta skladišči medsebojno povezani. Zaradi prenatrpanosti skladišča za končne produkte je tudi skladišče repromateriala nepregledno, saj produkte začasno skladiščijo v njem. Zato predlagamo postavitev dodatnega šotora za shranjevanje končnih produktov. Postavili bi ga na prostor poleg šotora za palete in kartone. Šotor za palete in kartone stoji na betonskem podestu, ki so ga naredili za potrebe tega šotora. Za postavitev dodatnega šotora potrebujemo podaljšanje tega betonskega podesta še za dodatnih 15 m v širino ter 25 m v dolžino. Prav tako je treba omogočiti transportno pot do šotora. Transportna pot mora biti narejena tako, da je čim manj strma, kar pa ne bo problem, saj je dovolj prostora tudi za daljšo transportno pot. Predlagamo postavitev šotora velikosti 20 m 10 m ter višine 4,4 m. Podatke smo pridobili od podjetja Petre d.o.o iz Žalca. Slika 20 prikazuje primer šotora tipa Alu 01. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 49

60 Slika 20: Primer skladiščnega šotora Vir: Products: Jungheinrich [DirectIndustry], b. d. Podatki za skladiščni šotor: tip: Alu 01; dimenzije: (š d v) ,4 m; konstrukcija: aluminij; streha in stranice: PVC platno specifične teže 650 g/m²; obremenitev snega: 0,75 kn/m²; obremenitev vetra: 0,50 kn/m²; vrata: čelna, dvokrilna drsna kovinska, vpeta v kovinsko tirnico. Cena za odkup takšnega šotora je okoli EUR, najem pa 2,70 EUR/m²/mesec, kar znese EUR/mesec (za obdobje 12 mesecev). Zaradi visoke cene najema na mesec pri naši velikosti 540 EUR predlagamo odkup šotora. Poleg tega predlagamo še nakup prezračevalne naprave: ventilator 100 R/S s samozapornimi žaluzijami, čigar cena je 460 EUR. V tem šotoru bi skladiščili končne produkte kadi. Šotor bi omogočal talno odlaganje in 90 dodatnih paletnih mest. Kadi so shranjene na euro paletah dimenzije 120 mm 80 mm in embalirane v karton. Tako je višina končnega produkta odvisna od vrste kadi, in sicer je ta od 1,3 m do 2 m. Predlagamo, da notri skladiščijo kadi, ki so manjše velikosti in jih tako lahko nalagajo eno na drugo. V tem primeru bi lahko v tem prostoru skladiščili skupno 190 kadi. Produkti bi bili označeni na tablah, ki so postavljene pred njimi in na katerih so napisani ime produkta, šifra, črtna koda ter številka, ki pove v Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 50

61 katerem predelu skladišča je ta produkt shranjen. Na sredini predlagamo označitev transportne poti širine 2,5 m, ki omogoča nemoteno manipulacijo z viličarjem. Slika 21 predstavlja notranjost predlaganega šotora. Slika 21: Tloris notranjosti novega šotora Za prostor za odpadke predlagamo preureditev z nadstreškom. Ker je prostor dovolj velik, bi odpadke shranjevali na levi strani prostora, nadstrešek pa bi zajemal levo stran prostora. V kolikor novi prostor za odpadke ne bi zadostoval, pa jih lahko nekaj skladiščijo tudi na skrajnem desnem koncu področja podjetja. Slika 22 prikazuje sedanje stanje prostora za odpadke. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 51

62 Slika 22: Prostor za odlaganje odpadkov Za nadstrešek predlagamo jekleno konstrukcijo v velikosti 20 m 12 m ter višine 4 m. Cena takšnega nadstreška je po podatkih okoli EUR. Za nadstrešek je potrebnih okoli kg okovja iz jekla, kar ob ceni 2 EUR/kg nanese EUR. Poleg tega dodatnih EUR stane cinkanje ob cenovni predpostavki 1 EUR/kg. Takšna velikost nadstreška ustreza velikosti prostora ter omogoča nemoten transport po dvorišču. Predlagamo talno skladiščenje, saj bi na tem prostoru skladiščili blago večje velikosti, predvsem velike vgradne dele. Za ta prostor predlagamo označevanje na tablah, ki so postavljene pred blago, na njih pa so sledeči podatki: ime blaga, šifra, črtna koda blaga ter številka, ki pove, v katerem predelu prostora je to blago shranjeno. Seveda pa lahko prostor tudi preuredijo tako, da postavijo regale. Slika 23 predstavlja primer takšnega jeklenega nadstreška podjetja Termoflor d.o.o. ter Slika 24 prenovljeni prostor za odlaganje odpadkov. Slika 23: Primer jeklenega nadstreška Vir: Industrijski nadstreški: Jekleni nadstrešek nad ekološkim otokom [Termoflor, d.o.o.], b. d. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 52

63 Slika 24: Prenovljen prostor za odlaganje odpadkov Šotor za shranjevanje palet in kartonov je treba urediti in omogočiti pregledno skladiščenje blaga. Predlagamo razporeditev prostora tako, da je na levi prostor za palete in na desni za kartone: glej Slika 25. Predlagamo, da najprej na levi strani skladiščijo euro palete ter nato še ostale palete. Kartone pa naj na grobo razdelijo na debele in tanjše. Seveda je ta razporeditev samo osnovna, saj je zelo veliko različnih vrst kartonov, okoli 20, in tako je potrebna še dodatna razdelitev blaga. Vse bi skladiščili talno. Na sredini predlagamo označitev transportne poti širine 2,5 m. Treba je tudi ustrezno označiti vse uskladiščeno blago. Zato predlagamo postavitev stojal, na katerih bo napisano ime blaga, šifra, črtna koda ter številka, ki pove, kje skladiščijo določeno blago. Zaradi problema kondenza predlagamo namestitev prezračevalne naprave. Ta bi bila enaka kot v novem šotoru, in sicer ventilator 100 R/S s samozapornimi žaluzijami, čigar cena je 460 EUR. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 53

64 Slika 25: Tloris prenovljenega skladišča palet in kartonov Ostalo Za vse skladiščne prostore predlagamo narediti tloris skladišča, iz katerega je razvidno, kje v skladiščnem prostoru je skladiščeno posamezno blago. Vsako vrsto blaga je treba označiti s številkami, ki bi bile napisane na tlorisu. Sedanji tloris je že zastarel in ne prikazuje več realne slike prostora. Tloris naj bo nalepljen na vratih vsakega prostora oz. drugje na vidnem mestu v prostoru. Tloris lahko pomaga pri opravljanju inventure in sortiranju blaga ter vsakdanjih skladiščnih procesih. Predlagamo označitev transportnih poti po dvorišču. Treba je označiti transportno pot, ki vodi iz skladišča končnih produktov mimo skladišča repromateriala do skladišča Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 54

65 vnetljivih in nevarnih snovi ter naprej do nadstreška in obeh šotorov. Prav tako je treba označiti transportno pot v notranjosti obeh šotorov ter skladišč vnetljivih in nevarnih snovi. Označiti je treba tudi odlagalna mesta, in sicer na dvorišču pred skladiščem končnih produktov ter pred skladiščem repromateriala. Označitev odlagalnih mest je potrebna tudi pred obema šotoroma ter nadstreškom. Predlagamo, da označijo prostor velikosti 25 m 2. Za vstop v okolico podjetja predlagamo uporabo vhoda za tovornjakarje, saj se s tem olajša njihov prehod skozi območje. Ker je sedaj odprt samo vhod za zaposlene, to pomeni, da vstopajo in izstopajo na istem vhodu in morajo zato nekje na področju podjetja obrniti. Zato predlagamo, da uporabljajo oba vhoda, saj lahko tako skozi enega vstopijo ter zapustijo področje podjetja skozi drugega. Tako jim tovornega vozila ni treba obračati in vse poteka lažje tako za vse prevoznike kot tudi za skladiščne delavce. Ker uporabljajo prostor pred skladiščem repromateriala tako za sprejem vhodnega blaga kot za izdajo končnih produktov, predlagamo, da odpremo končnih produktov prestavijo pred prva dvižna vrata v skladišču končnih produktov. To je sedaj nemogoče predvsem zaradi prenatrpanosti skladišča in so tako ta dvižna vrata založena z produkti, pripravljenimi na odpremo. S postavitvijo dodatnega šotora se sprosti skladišče in poveča prostor, kjer so pripravljeni produkti za odpremo. 3.2 Predlog izboljšave notranjega transporta Elektro viličar, ki ga sedaj uporabljajo, je letnik 1998 in ima že zelo slabo baterijo. Zato se večino časa polni in je zelo malo v uporabi, kar zelo obremeni drugi plinski viličar. Ker lahko redno uporabljajo samo en viličar, se s tem se tudi podaljšajo vsi procesi skladiščenja. Po podatkih, ki jih je posredoval serviser, bi nova baterija za elektro viličar prišla okoli EUR. Ker je to zelo velik znesek v primerjavi s ceno novega viličarja in zaradi dotrajanosti tega viličarja, predlagamo nakup novega. Pri nakupu viličarja sta predvsem pomembna podatka o potrebni nosilnosti ter višini zadnje uskladiščene TSE. Tako glede na pridobljene podatke priporočamo nakup viličarja, ki ima višino dviga okoli 4 m metre ter nosilnost 1500 kg. Izbrali smo rabljen prenovljen Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 55

66 elektro čelni viličar podjetja Jungheinrich: glej Slika 26. Tabela 6 predstavlja karakteristike izbranega viličarja, čigar cena je EUR. Tabela 6: Karakteristike elektro viličarja Jungheinrich EFG 218k 435 DZ Karakteristike Tip Pogon JUNGHEINRICH EFG 218K 435 čelni elektro Letnik 2006 Nosilnost (kg) 1800 Višina dviga (mm) 4350 Širina (mm) 1120 Temperatura okolja ( C) 20 do 40 Radij obračanja (mm) 1545 Slika 26: Elektro čelni viličar Jungheinrich EFG 218k 435 DZ Vir: Aktualna ponudba rabljenih obnovljenih viličarjev: Elektro čelni viličar [Jungheinrich, d.o.o.], b.d. Ob nakupu dodatnega viličarja bi imelo podjetje 3 viličarje, vendar star elektro viličar zaradi slabe baterije malo uporabljajo. Predlagamo, da ga podjetje da v ceno za novega. Z nakupom novega viličarja ne bi veliko spremenili dela, saj ima podobne značilnosti kot stari elektro viličar. Bočni plinski viličar bi uporabljali za daljši tovor, saj daljši kot je tovor, bolj primerna je uporaba bočnega viličarja, in pa tudi za pretovarjanje. Elektro Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 56

67 čelni pa bi bil za vse ostalo. Tako elektro kot plinski viličar sta primerna za manipulacije v zunanjem in notranjem transportu ter se tako lahko dopolnjujeta. V podjetju imajo v lasti samo dva ročna paletna viličarja. En je podaljšan in ga uporabljajo samo za transport jamborov. Zato predlagamo tudi nakup dodatnega ročnega paletnega viličarja, tako da bi imeli v lasti 2 krajša ter en daljši ročni viličar. Ročni viličar je primeren za opravljanje manjših manipulacij, ki jih je zelo veliko. Izbrali smo nov ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22 z nosilnostjo 2200 kg in dvižno višino 122 mm: glej Slika 27. Cena takšnega ročnega viličarja je 400 EUR. Slika 27: Ročni paletni viličar Jungheinrich AM 22 Vir: Products: Jungheinrich [DirectIndustry], b. d. Ročni paletni voziček AM 22 je idealni pripomoček v skladišču pri vseh ročnih transportih na kratkih razdaljah, kjer pridejo še posebej do izraza njegove prednosti ( Industrijski viličarji: Ročni viličarji [Jungheinrich, d.o.o.], b. d.): kot delovni pripomoček je priročen tako za desničarje kakor tudi za levičarje. Možno je udobno in varno upravljanje z eno roko na glavi ročice; opcijsko je možen hitri dvig palete s tal (do 120 kg) s tremi zamahi ročice; kratek sprednji del zagotavlja okretnost tudi na omejenem prostoru. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 57

68 Dolžnosti voznikov viličarjev Da opravljanje skladiščnih procesov poteka nemoteno, je nujno, da skladiščni manipulanti pravilno ravnajo s TSS in tako omogočajo učinkovito in varno delo. Dolžnosti lahko razdelimo v tri skupine ( Kako deluje: Dolžnosti voznikov viličarjev [Technoservis, d.o.o.], b. d.): dolžnosti pred začetkom dela; dolžnosti med delom; dolžnosti po končanem delu. Dolžnosti voznika viličarja pred začetkom dela izvirajo iz zahteve, da mora voznik pred začetkom dela opraviti vizualni pregled viličarja. Če pri dnevnem pregledu ugotovi kakršnokoli pomanjkljivost, za katero meni, da je toliko nevarna, da bi pri kasnejšem delu lahko prišlo do nezgode, ne sme uporabiti viličarja. Če kljub temu prične delati in dejansko pride do nezgode, ki ima za posledico invalidnost ali celo smrt sodelavca, je voznik viličarja lahko kaznovan po kazenskem zakoniku z zaporno kaznijo. Dolžnosti voznika viličarja med delom so, da se ravna po zahtevah pravilnikov, ki veljajo za to področje, po določbah zakona o varstvu pri delu določenega podjetja in po navodilih posameznega proizvajalca viličarjev. Tudi po končanem delu ima voznik viličarja določene dolžnosti, in sicer: viličar mora parkirati na določeno mesto, ki mora biti zavarovano pred vremenskimi vplivi, viličar ne sme biti parkiran na mestu, kjer bi oviral drug transport, in mora biti najmanj 1 meter od železniškega tira; ne sme parkirati na strmini; treba je izključiti motor; zategniti ročno zavoro; vilice spustiti na tla; odstraniti ključ, s katerim je možno zagnati pogonski motor. Voznik viličarja pri svojem delu z viličarjem ne sme opravljati naslednjih del ( Kako deluje: Stroge prepovedi za voznike viličarjev [Technoservis, d.o.o.], b. d.): dviganje težjega tovora, kot je nosilnost viličarja; dvigati tovor, ki na paleti ni stabilno naložen; povečati protiutež viličarja z namenom, da bi dvignil težje breme; Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 58

69 premikati viličar z visoko dvignjenim bremenom; sunkovito zavirati; voziti z večjo hitrostjo, kot predpisuje pravilnik; puščati kontaktni ključ na viličarju, oziroma omogočiti nepooblaščenim osebam voziti viličar; zadrževati se ali hoditi pod vilicami, ki so dvignjene, tudi če na njih ni tovora, prevažati z viličarjem ljudi; z viličarjem vleči ali riniti vagon, če viličar za tako delo ni prirejen; kaditi v bližini, kjer se polnijo akumulatorji ali kjer se z gorivom polnijo motorni viličarji 3.3 Predlog vpeljave tehnologije črtne kode Ker podjetje že uporablja tehnologijo črtne kode za končne produkte, je potreben za vpeljavo tehnologije črtne kode za vhodno blago nakup dodatne strojne opreme, dopolnitev programske opreme ter morebitno dodatno izobraževanje zaposlenih. Potrebna strojna oprema Pri uvedbi tehnologije črtne kode v skladiščno poslovanje je potreben tudi nakup ustrezne strojne opreme. Tako za nemoteno delovanje potrebujemo tiskalnik črtne kode in opremo za odčitavanje. Ker v podjetju že uporabljajo tehnologijo črtne kode za končne produkte, bomo predlagali nakup dodatne strojne opreme, ki je potrebna za opravljanje dela. Vsa strojna oprema, ki jo že uporabljajo, je stara 4 leta. Tiskalnik črtne kode Za potrebe označevanje končnih produktov uporabljajo tiskalnik Zebra LP Ker ta tiskalnik uporabljajo za tiskanje črtnih kod za končne produkte in je nameščen v pisarni operativne priprave dela, bi zaradi lažjega dela predlagali nakup še enega tiskalnika. Ta tiskalnik bi namestili v skladišču. Predlagamo nakup industrijskega tiskalnika Zebra S4M s ceno 925 EUR: glej Slika 28. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 59

70 Industrijski tiskalnik Zebra S4M je primeren za vse, ki opažajo, da jim namizni modeli ne ponujajo dovolj. Kot industrijski tiskalnik ima S4M temu ustrezno robustno kovinsko ohišje z okencem za lažje spremljanje porabe etiket in kartončkov. Model z EPL-ukaznim jezikom izpisuje etikete širine do 104 mm z resolucijo 8 pik/mm (203 dpi) s hitrostjo do 154 mm/s. Zahteva redkejše menjavanje potrošnega materiala (etiket, folij...). Prek LCD-zaslona je možno nastavljati različne parametre tiskalnika. Na tiskalnik je mogoče priključiti alfanumerično tipkovnico, kar omogoča samostojno delovanje tiskalnika brez uporabe PC-ja (stand alone) ( Zebra S4M [Leoss, d.o.o.], b. d.). Slika 28: Industrijski tiskalnik Zebra S4M Vir: Zebra S4M [Leoss d.o.o.], b. d. Predlagamo še nakup programske opreme za tiskalnik, in sicer NiceLabel Suite (cena 900 EUR). NiceLabel je družina profesionalne programske opreme, ki nudi celovito rešitev oblikovanja in tiskanja etiket, črtnih kod in RFID-etiket. Podprta je uporaba vseh vrst podatkovnih zbirk, njihova integracija v poslovne sisteme in avtomatizirane sisteme tiskanja ter pripravo popolnoma prilagojenih rešitev tiskanja etiket, RFID (radiofrekvenčnih) etiket in črtnih kod. Preveden je tudi v slovenski jezik. Nice Label Suite je celovita modularna rešitev za oblikovanje etiket, črtnih kod in RFID-etiket ( NiceLabel [Leoss, d.o.o.], b. d.). Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 60

71 Oprema za odčitavanje V podjetju za potrebe tehnologije črtne kode za vhodno blago že uporabljajo bralec črtnih kod HandHeld Products Dolphin Z uvedbo črtne kode bi se njegova uporaba zelo povečala, zato predlagamo nakup dodatnega bralca črtnih kod Honeywell Dolphin 99GX s ceno 2100 EUR: glej Slika 29. Večjo učinkovitost bralca črtnih kod Honeywell Dolphin 99GX omogočajo njegove posebnosti ( Honeywell Dolphin 99GX [Leoss, d.o.o.], b. d.): ergonomsko oblikovan ročaj v obliki pištole ( pistol grip ); vgrajena kamera za barvno fotografiranje (Adaptus Imaging tehnologija 6.0 za hitrejši zajem podatkov v linearnih in 2D-črtnih kodah); trdno ohišje, ki ustreza standardom zaščite IP64 ( heavy duty ); visoka stopnja vzdržljivosti (do 2000 padcev z višine 1 metra in celo 1,83 m); delovanje v težjih delovnih pogojih temperaturni interval: 20 C do +50 C ( harsh environment ); številne komunikacijske možnosti za hitrejši prenos zajetih podatkov (WLAN a/b/g/n in WLAN Security, WPAN Bluetooth V2.1, WWAN 3,9G); odlična baterija za podaljšan čas delovanja (več kot 9 ur pri intenziteti skeniranja črtne kode in prenosu podatkov (WLAN) vsakih 9 sekund); možnost izbire med alfanumeričnimi tipkovnicami s 34, 43 ali 55 tipkami. Slika 29: Ročni računalnik Honeywell Dolphin 99GX Vir: Honeywell Dolphin 99GX [Leoss, d.o.o.], b. d. Katja Auberšek: Ureditev skladiščenja vhodnega blaga v podjetju Veplas, d.d. 61