Uradni list Evropske unije L 214. Zakonodaja. Nezakonodajni akti. Letnik avgust Slovenska izdaja. Vsebina UREDBE

Transkripcija

1 Uradni list Evropske unije L 214 Slovenska izdaja Zakonodaja Letnik avgust 2019 Vsebina II Nezakonodajni akti UREDBE Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1347 z dne 8. avgusta 2019 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša ( Roquefort (ZOP))... 1 SKLEPI Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1348 z dne 18. julija 2019 o postopku za priznavanje držav članic zunaj euroobmočja kot poročevalskih držav članic po Uredbi (EU) 2016/867 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2019/20) 3 Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1349 z dne 26. julija 2019 o postopku in pogojih za izvajanje nekaterih pooblastil pristojnih organov v zvezi s pregledom sistemsko pomembnih plačilnih sistemov (ECB/2019/25) Popravki Popravek Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, ) (Slovenska posebna izdaja, poglavje 15, zvezek 2, str. 288) Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.

2

3 L 214/1 II (Nezakonodajni akti) UREDBE IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1347 z dne 8. avgusta 2019 o odobritvi spremembe specifikacije za ime, vpisano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb, ki ni manjša ( Roquefort (ZOP)) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ( 1 ) ter zlasti člena 52(2) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Komisija je v skladu s prvim pododstavkom člena 53(1) Uredbe (EU) št. 1151/2012 proučila zahtevek Francije za odobritev spremembe specifikacije za zaščiteno označbo porekla Roquefort, registrirano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1107/96 ( 2 ), kakor je bila spremenjena z uredbama Komisije (ES) št. 828/2003 ( 3 ) in (ES) št. 938/2008 ( 4 ). (2) Ker zadevna sprememba ni manjša v smislu člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012, je Komisija v skladu s členom 50(2)(a) navedene uredbe zahtevek za spremembo objavila v Uradnem listu Evropske unije ( 5 ). (3) Ker v skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Komisija ni prejela nobenega ugovora, bi bilo treba spremembo specifikacije odobriti SPREJELA NAEDNJO UREDBO: Člen 1 Sprememba specifikacije, objavljena v Uradnem listu Evropske unije v zvezi z imenom Roquefort (ZOP), se odobri. Člen 2 Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. ( 1 ) UL L 343, , str. 1. ( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, , str. 1). ( 3 ) Uredba Komisije (ES) št. 828/2003 z dne 14. maja 2003 o spremembi specifikacij za 16 imen iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1107/96 o registraciji geografskih označb in označb porekla po postopku, določenem v členu 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (Danablu, Monti Iblei, Lesbos, Beaufort, Salers, Reblochon ali Reblochon de Savoie, Laguiole, Mont d'or ali Vacherin du Haut-Doubs, Comté, Roquefort, Epoisses de Bourgogne, Brocciu corse ali Brocciu, Sainte-Maure de Touraine, Ossau-Iraty, Dinde de Bresse, Huile essentielle de lavande de Haute-Provence) (UL L 120, , str. 3). ( 4 ) Uredba Komisije (ES) št. 938/2008 z dne 24. septembra 2008 o odobritvi večjih sprememb specifikacije za ime, registrirano v registru zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb [Roquefort (ZOP)] (UL L 257, , str. 10). ( 5 ) UL C 133, , str. 2.

4 L 214/ Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 8. avgusta 2019 Za Komisijo V imenu predsednika Phil HOGAN Član Komisije

5 L 214/3 SKLEPI SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1348 z dne 18. julija 2019 o postopku za priznavanje držav članic zunaj euroobmočja kot poročevalskih držav članic po Uredbi (EU) 2016/867 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2019/20) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(2) in (5) Pogodbe, ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 in druge alinee člena 34.1 Statuta, ob upoštevanju Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) ( 1 ) ter zlasti točke 1 člena 1 Uredbe, ob upoštevanju sodelovanja Razširjenega sveta Evropske centralne banke, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) določa splošni okvir za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (v nadaljnjem besedilu: podatki o kreditih). Navedena uredba določa, da se lahko države članice, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), odločijo, da postanejo poročevalske države članice, in sicer tako, da vključijo določbe navedene uredbe v svoje nacionalno pravo ali drugače naložijo ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom. To lahko vključuje zlasti države članice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) prek tesnega sodelovanja v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 2 ). (2) Člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji pomeni obveznost, da se na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vsi ukrepi, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). (3) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 7 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), bi morala biti skupna zbirka podrobnih analitičnih podatkov o kreditih (v nadaljnjem besedilu: AnaCredit), ki si jo delijo centralne banke Eurosistema, na prostovoljni podlagi na voljo državam članicam zunaj euroobmočja, zlasti tistim, ki sodelujejo v EMN, da se razširi njen geografski obseg in obseg podatkov ter poveča usklajenost v Uniji. Več nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic zunaj euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj euroobmočja) že sodeluje z ECB in NCB držav članic euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: NCB euroobmočja) na podlagi Priporočila ECB/2014/7 ( 3 ) ter izvaja pripravljalne ukrepe za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih v skladu s Sklepom ECB/2014/6 ( 4 ). ( 1 ) UL L 144, , str. 44. ( 2 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, , str. 63). ( 3 ) Priporočilo ECB/2014/7 z dne 24. februarja 2014 o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank (UL C 103, , str. 1). ( 4 ) Sklep ECB/2014/6 z dne 24. februarja 2014 o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank (UL L 104, , str. 72).

6 L 214/ (4) Države članice zunaj euroobmočja, ki se odločijo, da postanejo poročevalske države članice po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), bi morale o tej nameri uradno obvestiti ECB. ECB bo morala preveriti, ali so te države članice zunaj euroobmočja vključile določbe navedene uredbe v svoje nacionalno pravo ali drugače naložile ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom in brez poseganja v ustavni red zadevne države članice. (5) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 4 Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) ( 5 ), lahko države članice zunaj euroobmočja v svoje nacionalno pravo vključijo tudi določbe navedene smernice ali drugače izvedejo ukrepe po svojem nacionalnem pravu, da zagotovijo izpolnjevanje ustreznih obveznosti pošiljanja podatkov ECB na usklajen način, vključno z zahtevami za registracijo nasprotnih strank v registru institucij in povezanih družb (RIAD) v skladu s Smernico Evropske centralne banke (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) ( 6 ). Na ta način lahko države članice zunaj euroobmočja skladno z uvodno izjavo 9 Smernice (EU) 2018/876 (ECB/2018/16) prispevajo k poročanju podatkov v register RIAD in validaciji teh podatkov ter po načelu vzajemnosti delijo podatke o svojih domačih subjektih in imajo dostop do niza podatkov za euroobmočje na podlagi Priporočila ECB/2018/36 ( 7 ). (6) Zato je treba določiti postopke, po katerih ECB ravna v zvezi z (a) izkazom interesa držav članic zunaj euroobmočja, da postanejo poročevalske države članice po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), (b) presojo tega izkaza interesa in (c) priznavanjem države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice. Določiti je treba tudi postopke v zvezi z morebitnim začasnim ali trajnim prenehanjem priznavanja države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice. (7) Pogoje, pod katerimi do podatkov o kreditih, ki jih zbirajo ECB, NCB euroobmočja in poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo NCB zunaj euroobmočja, in pogoje, pod katerimi do podatkov, ki jih na podlagi svojega nacionalnega prava zbirajo poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo ECB, NCB euroobmočja in NCB poročevalskih držav članic zunaj euroobmočja, je treba določiti v ločenem pravno zavezujočem sporazumu. Te pogoje je treba določiti ob upoštevanju veljavnih določb Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 ( 8 ). (8) Odločitev o priznavanju države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice bo torej odvisna od obstoja pravno zavezujočega sporazuma, ki bo urejal razmerja med NCB zunaj euroobmočja, ECB in NCB euroobmočja pri delitvi podatkov o kreditih in druga zadevna vprašanja, vključno z varstvom zaupnosti informacij in omejitvami pri uporabi ali pošiljanju podatkov o kreditih, na primer v okviru povratnih tokov informacij, vzpostavljenih po členu 11 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) SPREJEL NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Področje uporabe in cilji Ta sklep določa postopke, po katerih ECB ravna pri priznavanju držav članic zunaj euroobmočja kot poročevalskih držav članic po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). Člen 2 Opredelitev pojmov Pojmi, ki se uporabljajo v tem sklepu, imajo enak pomen kot v Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), razen če je določeno drugače. ( 5 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 z dne 23. novembra 2017 o postopkih za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2017/38) (UL L 333, , str. 66). ( 6 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/876 z dne 1. junija 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (ECB/2018/16) (UL L 154, , str. 3). ( 7 ) Priporočilo ECB/2018/36 z dne 7. decembra 2018 o registru podatkov o institucijah in povezanih družbah (UL C 21, , str. 1). ( 8 ) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, , str. 8).

7 L 214/5 V tem sklepu poročevalska enota pomeni pravni subjekt ali tujo podružnico, ki je rezident zadevne države članice zunaj euroobmočja in za katero veljajo zahteve za poročanje, ki so enake ali ustrezne zahtevam za poročanje iz Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). Člen 3 Merila, po katerih so izpolnjeni pogoji za poročevalsko državo članico 1. ECB lahko državo članico zunaj euroobmočja prizna kot poročevalsko državo članico po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) samo, če se prepriča, da je država članica zunaj euroobmočja vključila določbe Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in Smernice (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) v svoje nacionalno pravo ali drugače naložila ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom. 2. Za namene odstavka 1 ECB prouči, ali je NCB države članice zunaj euroobmočja v sodelovanju z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, kadar je to po veljavnem nacionalnem pravu potrebno, pooblaščena najmanj za: (a) identificiranje in pregledovanje dejanske poročevalske populacije, kakor je opredeljena v členu 3(1) Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13); (b) zbiranje podatkov o kreditih, ki izvirajo iz dejanske poročevalske populacije, kakor je opredeljena v členu 3(1) Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), brez poseganja v uporabo določb člena 8(4) in (5) navedene uredbe ali ustreznih določb v nacionalnem pravu; (c) identificiranje nasprotnih strank na način, naveden v členu 9 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13); (d) naložitev zahtev za statistično poročanje, ki so enake ali ustrezne tistim iz členov 4 do 8 in 13 do 15 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), poročevalskim enotam, identificiranim v točki (a); (e) odobritev odstopanj majhnim poročevalskih enotam, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13); (f) izvajanje preverjanja in obveznega zbiranja informacij, kadar poročevalska enota ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in (g) naložitev sankcij poročevalskim enotam, kakor je določeno v členu 18 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). Da ne bi bilo dvoma, zahtev v zvezi s fazami izvedbe in prvim poročanjem, kakor so določene v členu 2 Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), ni treba vključiti v nacionalno pravo. 3. Za namene odstavka 1 ECB tudi prouči, ne da bi to posegalo v odstavek 2, ali določbe nacionalnega prava vključujejo določbe členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 2533/98. Člen 4 Izkaz interesa 1. Država članica zunaj euroobmočja, ki želi postati poročevalska država članica po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), lahko predloži ECB uraden izkaz interesa, da postane poročevalska država članica (v nadaljnjem besedilu: zainteresirana država članica), pri čemer uporabi predlogo iz Priloge I. 2. Da lahko ECB prouči izkaz interesa iz odstavka 1, je temu treba priložiti izvedbeno dokumentacijo za namene preverjanja, navedenega v členu 5(3), ki med drugim vključuje: (a) izpolnjeno korelacijsko tabelo, za katero se uporabi predloga iz Dodatka k Prilogi I; (b) izvod zadevne nacionalne zakonodaje in njen angleški prevod; (c) pravno mnenje, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali pravna služba zadevnega nacionalnega organa, ki ustreza ECB in s katerim se potrjuje, da: (i) bo nacionalna zakonodaja zavezujoča in izvršljiva v zainteresirani državi članici in (ii) da je NCB zainteresirane države članice zavezana k upoštevanju konkretnih smernic, zahtev in ukrepov ECB, izdanih v zvezi z Uredbo (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), v časovnem okviru, ki ga določi ECB, kadar je tako določeno.

8 L 214/ ECB mora tak izkaz interesa prejeti najpozneje devet mesecev pred datumom prvega pošiljanja podatkov o kreditih, kakor je določeno v členu 6, ki ga v izkazu interesa navede zainteresirana država članica, v izkazu interesa pa morajo biti določeni tudi referenčni datumi poročanja in referenčna obdobja, ki se zajamejo od prvega pošiljanja podatkov. Člen 5 Postopek preverjanja 1. ECB zainteresirani državi članici v 20 dneh pisno potrdi, da je prejela njen izkaz interesa. 2. ECB lahko poleg dokumentacije iz člena 4(2) zahteva dodatne informacije ali dokumente, ki so po njenem mnenju primerni za presojo izkaza interesa zainteresirane države članice. ECB zainteresirani državi članici nemudoma pisno potrdi, da je prejela vse te dodatne informacije ali dokumente. 3. ECB preveri, ali je zainteresirana država članica vključila določbe Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in Smernice (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) v svoje nacionalno pravo ali drugače naložila ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom. 4. Za namen preverjanja iz odstavka 3 ECB pooblasti Odbor za statistiko Evropskega sistema centralnih bank, da koordinira postopek in pooblasti Odbor za pravne zadeve za pripravo poročila o preverjanju. V poročilu o preverjanju se ugotovi: (a) v kolikšnem obsegu so določbe Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), navedene v členu 3(2), izvedene v nacionalnem pravu in (b) če določbe, navedene v točki (a), niso izvedene, kaj je razlog za to. 5. Če se ECB na podlagi popolne dokumentacije, ki jo predloži zainteresirana država članica, prepriča, da so merila iz člena 3 izpolnjena, sprejme odločitev, s katero prizna, da zainteresirana država članica izpolnjuje pogoje za poročevalsko državo članico po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). V odločitvi se določijo datum, od katerega priznavanje velja, referenčni datumi poročanja in referenčna obdobja, ki se zajamejo od prvega pošiljanja podatkov, ter ustrezni datum za prvo poročanje, ki ne sme biti pred datumom, ki ga je v izkazu interesa navedla zainteresirana država članica. 6. Pogoj za odločitev iz odstavka 5 je, da NCB zainteresirane države članice sklene sporazum na podlagi predloge iz Priloge II, ki ureja njena razmerja z ECB, NCB euroobmočja in NCB držav članic zunaj euroobmočja, ki so bile priznane kot poročevalske države članice, pri delitvi podatkov o kreditih in s tem povezana vprašanja. Ob upoštevanju določb Uredbe (ES) št. 2533/98 ta sporazum določa pogoje, pod katerimi: (a) do podatkov o kreditih, ki jih zbirajo ECB, NCB euroobmočja in poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo NCB zunaj euroobmočja in pod katerimi (b) do podatkov, ki jih na podlagi svojega nacionalnega prava zbirajo poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo ECB, NCB euroobmočja in NCB poročevalskih držav članicah zunaj euroobmočja. Sporazum, ki ga sklene NCB zainteresirane države članice, se ne sme spremeniti na način, ki ni skladen s predlogo iz Priloge II. 7. ECB odloči, da zainteresirana država članica ne izpolnjuje pogojev za poročevalsko državo članico po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), v katerem koli od naslednjih primerov: (a) če ECB na podlagi popolne dokumentacije, ki jo predloži zainteresirana država članica, ugotovi, da ta ne izpolnjuje meril iz člena 3, po katerih so izpolnjeni pogoji za poročevalsko državo članico; (b) če ECB ne prejme informacij, potrebnih za izvedbo presoje, v enem letu od prejema izkaza interesa zainteresirane države članice; (c) če ni bil sklenjen sporazum, naveden v odstavku 6.

9 L 214/7 8. ECB zainteresirano državo članico uradno obvesti o svoji odločitvi, kakor je navedeno v odstavkih 5 in 7, najpozneje v šestih mesecih po dnevu, ko je ECB potrdila prejem dokumentacije v skladu z odstavkom 1 ali, kjer je primerno, odstavkom 2. To uradno obvestilo vsebuje razloge, na katerih temelji odločitev. Vendar se lahko ECB in zainteresirana država članica dogovorita za podaljšanje obdobja, v katerem ECB zainteresirano državo članico uradno obvesti o svoji odločitvi. 9. ECB prouči zahtevo zainteresirane države članice za pregled odločitve, navedene v odstavku 7, pod pogojem, da: (a) jo prejme v 30 dneh od datuma uradne obvestitve o odločitvi; (b) so v njej navedeni razlogi za vložitev zahteve za pregled in (c) vsebuje vse podporne informacije. ECB po prejemu zahteve za pregled pregleda svojo odločitev in lahko zainteresirani državi članici da možnost, da vzpostavi potrebno ureditev, ki bi ji omogočila, da se prizna kot poročevalska država članica. ECB si pridržuje pravico zahtevati predložitev novega pravnega mnenja, ki ga izda zunanja neodvisna tretja oseba ali pravna služba zadevnega nacionalnega organa in s katerim se potrjuje, da je ta ureditev veljavna in se lahko uporablja. Člen 6 Prvo pošiljanje podatkov o kreditih 1. Po uradnem obvestilu o odločitvi ECB, s katero se priznava, da zainteresirana država članica izpolnjuje pogoje za poročevalsko državo članico po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), in ob upoštevanju začetka veljavnosti sporazuma, navedenega v členu 5(6), ECB zahteva, da NCB zainteresirane države članice identificira in pregleda dejansko poročevalsko populacijo v skladu s členom 5 Smernice (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38). 2. Če se zainteresirana država članica prizna kot poročevalska država članica po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in se tako priznavanje uporablja od datuma, ki NCB te države članice ne omogoča, da bi identificirala in pregledala dejansko poročevalsko populacijo v prvem četrtletju prvega leta, v katerem začne poročati, dejansko poročevalsko populacijo v tem letu identificirajo druge poročevalske države članice v skladu s členom 5 Smernice (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38). 3. Prvo pošiljanje podatkov o kreditih se lahko opravi šele, ko ECB ugotovi, da je NCB zainteresirane države članice razvila informacijski sistem, ki je interoperabilen s tehnično infrastrukturo ECB. 4. Prvo mesečno in četrtletno pošiljanje podatkov se začne na datum, ki ga določi ECB v svoji odločitvi, kakor je navedeno v členu 5(5). Člen 7 Začasno ali trajno prenehanje priznavanja 1. ECB lahko odloči, da priznavanje države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice začasno ali trajno preneha, če utemeljeno meni, da ta država članica ne izpolnjuje več meril iz člena 3, po katerih so izpolnjeni pogoji za poročevalsko državo članico. V primeru trajnega prenehanja priznavanja države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice sporazum, sklenjen v skladu s členom 5(6), samodejno preneha veljati. 2. V odločitvi po odstavku 1 ECB navede razloge za začasno ali trajno prenehanje, določi učinek odločitve ter navede datum, od katerega velja začasno ali trajno prenehanje, in obdobje začasnega prenehanja. Obdobje začasnega prenehanja lahko traja največ šest mesecev. ECB lahko v izjemnih okoliščinah obdobje začasnega prenehanja podaljša, vendar samo enkrat. Če se razlogi za začasno prenehanje ne odpravijo v predpisanem roku, ECB uveljavi trajno prenehanje priznavanja zadevne države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice. 3. ECB in NCB poročevalske države članice zunaj euroobmočja lahko odpovesta sporazum, naveden v členu 5(6), v skladu z določbami tega sporazuma. V tem primeru priznavanje države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice samodejno preneha in ne učinkuje več.

10 L 214/ Člen 8 Začetek veljavnosti Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. V Frankfurtu na Majni, 18. julija 2019 Predsednik ECB Mario DRAGHI

11 L 214/9 PRILOGA I s strani PREDLOGA IZKAZ INTERESA V SKLADU S ČLENOM 4 SKLEPA (EU) 2019/1348 (ECB/2019/20) [nacionalne centralne banke ali zadevnega nacionalnega organa države članice prosilke] Uradno obvestilo Evropski centralni banki o izkazu interesa v skladu s členom 4 Sklepa (EU) 2019/1348 (ECB/2019/20) 1. [Država članica prosilka] izkazuje interes, da postane poročevalska država članica po Uredbi Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) ( 1 ). 2. [Država članica prosilka] potrjuje, da spoštuje določbe Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2019/1348 (ECB/2019/20) ( 2 ). [Država članica prosilka] zlasti potrjuje, da je vključila določbe Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) ( 3 ) v svoje nacionalno pravo ali da je naložila ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom in da je razvila informacijski sistem, ki je interoperabilen s tehnično infrastrukturo ECB. 3. [Država članica prosilka] s tem izkazom interesa pošilja ECB dokumentacijo, s katero dokazuje zgoraj navedene trditve, vključno z: (a) izvodom izvedbene nacionalne zakonodaje in njenim angleškim prevodom; (b) pravnim mnenjem, [ki ga je izdala zunanja neodvisna tretja oseba ali pravna služba zadevnega nacionalnega organa,] ki ustreza ECB in s katerim se potrjuje, da bo nacionalna zakonodaja zavezujoča in izvršljiva [v državi članici prosilki] in da je nacionalna centralna banka [države članice prosilke] zavezana k upoštevanju konkretnih smernic, zahtev in ukrepov ECB za namene Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), v časovnem okviru, ki ga določi ECB, kadar je tako določeno, ter (c) izvodom korelacijske tabele, ki je v Dodatku. 4. [Država članica prosilka] izjavlja, da bo lahko poslala prvi niz podatkov o kreditih, kakor je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), od [vstaviti datum]. [Nacionalna centralna banka ali zadevni nacionalni organ] Za [državo članico] [Podpis] [Datum] ( 1 ) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, , str. 44). ( 2 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1348 z dne 18. julija 2019 o postopku za priznavanje držav članic zunaj euroobmočja kot poročevalskih držav članic po Uredbi (EU) 2016/867 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2019/20) (UL L 214, , str. 3). ( 3 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 z dne 23. novembra 2017 o postopkih za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2017/38) (UL L 333, , str. 66).

12 L 214/ Dodatek Preverjanje izvajanja Uredbe Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) KORELACIJSKA TABELA [ime nacionalne centralne banke ali zadevnega nacionalnega organa] Uredba (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) Način izvedbe Če ni izvedeno, razlogi za to Člen 3 Člen 4 Člen 5 Člen 6 Člen 7 Člen 8 Člen 9 Člen 10 Člen 12 Člen 13 Člen 14 Člen 15 Člen 16 Člen 17 Člen 18

13 L 214/11 PRILOGA II PREDLOGA SPORAZUM Z DNE [DAN MESEC LETO] MED [VSTAVITI IME NCB ZUNAJ EUROSISTEMA] IN EVROPSKO CENTRALNO BANKO O POŠILJANJU PODROBNIH PODATKOV O KREDITIH IN KREDITNEM TVEGANJU [Vstaviti ECB in naslov], (v nadaljnjem besedilu: ECB) in [Vstaviti ime in naslov NCB zunaj Eurosistema] (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj Eurosistema) Stranki tega sporazuma se skupaj navajata kot stranki ali posamezno kot stranka. ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) ( 1 ) določa splošni okvir za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (v nadaljnjem besedilu: podatki o kreditih). Uredba (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) določa, da se lahko države članice, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), odločijo, da postanejo poročevalske države članice, in sicer tako, da vključijo določbe Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) v svoje nacionalno pravo ali drugače naložijo ustrezne zahteve za poročanje v skladu s svojim nacionalnim pravom. To lahko vključuje zlasti države članice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) prek tesnega sodelovanja v skladu s členom 7 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 2 ). (2) Člen 5 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji pomeni obveznost, da se na nacionalni ravni pripravijo in izvajajo vsi ukrepi, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja). (3) Člen 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 ( 3 ) zahteva, da članice Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) sprejmejo vse potrebne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovijo fizično in logično varstvo zaupnih statističnih informacij ter da ECB opredeli skupna pravila in izvede minimalne standarde za preprečitev nezakonitega razkritja in nepooblaščene uporabe zaupnih statističnih informacij. (4) Smernica ECB/1998/NP28 ( 4 ) (v nadaljnjem besedilu: Smernica o zaupnosti) določa skupna pravila in minimalne standarde, ki so potrebni za zagotovitev osnovne ravni varstva zaupnih statističnih informacij, ki jih zbira ECB ob pomoči NCB Eurosistema. ( 1 ) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2016/867 z dne 18. maja 2016 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2016/13) (UL L 144, , str. 44). ( 2 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, , str. 63). ( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, , str. 8). ( 4 ) Smernica ECB/1998/NP28 z dne 22. decembra 1998 o skupnih pravilih in minimalnih standardih za zaščito zaupnosti posameznih statističnih podatkov, ki jih zbira Evropska centralna banka ob pomoči nacionalnih centralnih bank, kakor je objavljena v Prilogi III k Sklepu ECB/2000/12 Evropske centralne banke z dne 10. novembra 2000 o objavi nekaterih pravnih aktov in instrumentov Evropske centralne banke (UL L 55, , str. 72).

14 L 214/ (5) Svet ECB je sprejel priporočilo ( 5 ), naj nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: NCB zunaj Eurosistema), v zvezi z zaupnimi statističnimi informacijami, ki jih prejmejo od ECB ob pomoči NCB, uporabljajo določbe Smernice o zaupnosti in to potrdijo s sklenitvijo sporazuma z ECB in NCB. Posledično so NCB zunaj Eurosistema s sporazumom potrdile, da bodo spoštovale Smernico o zaupnosti v zvezi z zaupnimi statističnimi informacijami, ki jih prejmejo od ECB ob pomoči NCB. (6) Sklep ECB/2014/6 ( 6 ) določa postopek za razvoj dolgoročnega okvira za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih na podlagi usklajenih zahtev ECB za statistično poročanje. Priporočilo ECB/2014/7 ( 7 ) spodbuja NCB zunaj Eurosistema, ki se pripravljajo na vključitev v dolgoročni okvir, k uporabi določb Sklepa ECB/2014/6. Več NCB zunaj Eurosistema sodeluje z NCB Eurosistema v skladu s Priporočilom ECB/2014/7. (7) Države članice zunaj euroobmočja bi morda želele postati poročevalske države članice po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13). V ta namen Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1348 (ECB/2019/20) ( 8 ) (v nadaljnjem besedilu: sklep) določa postopke v zvezi z (a) izkazom interesa držav članic zunaj euroobmočja, da postanejo poročevalske države članice po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), (b) presojo tega izkaza interesa s strani ECB in (c) njenim priznavanjem države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice. (8) Ta sporazum določa pogoje, pod katerimi do podatkov o kreditih, ki jih zbirajo ECB, NCB Eurosistema in poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo NCB zunaj Eurosistema in pod katerimi do podatkov, ki jih na podlagi svojega nacionalnega prava zbirajo poročevalske države članice zunaj euroobmočja, dostopajo in jih uporabljajo ECB, NCB Eurosistema in NCB poročevalskih držav članic zunaj euroobmočja. (9) Ta sporazum je zato treba brati v povezavi s sklepom STA SE STRANKI SPORAZUMELI: Člen 1 Dostop do niza podatkov AnaCredit in njegova uporaba 1. Po sklenitvi tega sporazuma ECB odobri NCB zunaj Eurosistema dostop do podatkov o kreditih in referenčnih podatkov o nasprotnih strankah (v nadaljnjem besedilu skupaj: niz podatkov AnaCredit), ki se zbirajo po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), v skladu z določbami Smernice Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 (ECB/2017/38) ( 9 ) in tega sporazuma. 2. Podatki o kreditih, ki jih zbere NCB zunaj Eurosistema, so dostopni prek skupne informacijske platforme in do njih lahko dostopajo ECB, NCB Eurosistema in NCB poročevalskih držav članic zunaj euroobmočja v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/867 (ECB/2016/13) in tega sporazuma. NCB zunaj Eurosistema potrjuje, da je po veljavni nacionalni ureditvi dopustno, da se podatki o kreditih, ki jih zbere, delijo z ECB, NCB Eurosistema in NCB poročevalskih držav članic zunaj euroobmočja. 3. Stranki soglašata, da se niz podatkov AnaCredit, vključno s podatki o kreditih, ki jih zbirajo NCB zunaj Eurosistema, uporabi samo v obsegu in za namene, ki so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 2533/98. Podatki o kreditih se ne smejo uporabiti za namene nalog NCB zunaj Eurosistema v zvezi z denarno politiko. To ne posega v uporabo podatkov o kreditih, ki jih je zbrala posamezna NCB zunaj Eurosistema po nacionalnem pravu, z njene strani za namene njenih nalog v zvezi z denarno politiko. ( 5 ) Priporočilo ECB/2014/14 z dne 27. marca 2014 o skupnih pravilih in minimalnih standardih za varstvo zaupnosti statističnih informacij, ki jih zbira Evropska centralna banka ob pomoči nacionalnih centralnih bank (UL C 186, , str. 1). ( 6 ) Sklep ECB/2014/6 z dne 24. februarja 2014 o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank (UL L 104, , str. 72). ( 7 ) Priporočilo ECB/2014/7 z dne 24. februarja 2014 o organizaciji pripravljalnih ukrepov za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih s strani Evropskega sistema centralnih bank (UL C 103, , str. 1). ( 8 ) Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/1348 z dne 18. julija 2019 o postopku za priznavanje držav članic zunaj euroobmočja kot poročevalskih držav članic po Uredbi (EU) 2016/867 o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2019/20) (UL L 214, , str. 3). ( 9 ) Smernica Evropske centralne banke (EU) 2017/2335 z dne 23. novembra 2017 o postopkih za zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (ECB/2017/38) (UL L 333, , str. 66).

15 L 214/13 4. Stranki nadalje soglašata, da se posameznim uporabnikom ali organizacijskim enotam NCB zunaj Eurosistema dovoli dostop do niza podatkov AnaCredit za nestatistične namene samo, če to predhodno odobri Svet ECB ali Izvršilni odbor po pooblastilu Sveta ECB. NCB zunaj Eurosistema soglaša, da bo za ta namen predložila zahtevo, v kateri mora jasno navesti: (a) zahtevane podatke; (b) razloge, iz katerih posamezni uporabniki ali organizacijske enote potrebujejo dostop do teh podatkov za opravljanje svojih posebnih nalog, in (c) ukrepe, ki se bodo izvedli za zagotovitev varstva zaupnosti podatkov, kakor je določeno v členu 2(1). Zahtevo je treba nasloviti na Odbor za statistiko Evropskega sistema centralnih bank, ki zahtevo predhodno oceni in jo posreduje v odobritev Svetu ECB ali, kjer je primerno, Izvršilnemu odboru. 5. Potem ko zahtevo za dostop oceni Odbor za statistiko in odobri Svet ECB ali, kjer je primerno, Izvršilni odbor, NCB zunaj Eurosistema izvede postopek avtorizacije, preden odobri dostop svojemu posameznemu uporabniku ali organizacijski enoti. V tem postopku je treba zagotoviti, da: (a) posamezni uporabniki in organizacijske enote NCB zunaj Eurosistema zahtevo prek svojega neposrednega vodje predložijo ECB, ki preveri skladnost te zahteve s sklepom, in (b) zahteve za dostop odobri tudi ustrezni lastnik sistema, tj. vodje v NCB zunaj Eurosistema, katerih enota upravlja ali vodi sistem, ki vsebuje niz podatkov AnaCredit. 6. NCB zunaj Eurosistema zagotovi, da je celoten proces odobritve dostopa vzpostavljen skladno s postopkom, določenim v tem členu, in da njen član v Odboru za statistiko ta odbor najmanj enkrat letno obvesti o odobrenih dostopih do niza podatkov AnaCredit in o morebitnih primerih neizvajanja ukrepov za varstvo zaupnosti, določenih v poročilu iz člena 2(2). NCB zunaj Eurosistema nadalje soglaša, da se dajo ECB na zahtevo na voljo podrobne informacije o odobrenih dostopih in vseh drugih vprašanjih glede dostopa. 7. Vsako nadaljnje pošiljanje niza podatkov AnaCredit mora vnaprej izrecno dovoliti članica ESCB, ki je zbrala zadevne podatke, ter mora biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. 8. NCB zunaj Eurosistema dovoljuje nadaljnje pošiljanje podatkov, ki jih je zbrala, drugim NCB zunaj Eurosistema iz držav članic, ki se priznavajo kot poročevalske države članice, pod pogojem, da se dostop odobri v skladu s pogoji, ki so določeni v tem sporazumu ter veljavnem pravu Unije in nacionalnem pravu. 9. Stranki nadalje soglašata, da se niz podatkov AnaCredit ne zahteva in ga nobena NCB zunaj Eurosistema ne sme uporabiti za namene vzpostavitve in ohranjanja povratnega toka informacij po Uredbi (EU) 2016/867 (ECB/2016/13), razen če je taka uporaba urejena v zavezujočem pravnem okviru, ki ga vzpostavi ECB. 10. NCB zunaj Eurosistema se zavezuje, da bo v primeru, če bo ECB spremenila okvir, ki ureja zbirko podatkov AnaCredit, izvedla spremembe v svojem nacionalnim pravu ali začela postopek za odstop od projekta v skladu s členom 6(4). Člen 2 Varstvo zaupnosti 1. NCB zunaj Eurosistema se zavezuje, da bo v zvezi z nizom podatkov AnaCredit, ki ga prejme od ECB, spoštovala določbe Smernice o zaupnosti. Zlasti bo vzpostavila vse potrebne regulativne, upravne, tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi logično in fizično varstvo zaupnih statističnih informacij.

16 L 214/ V skladu s členom 7 Smernice o zaupnosti NCB zunaj Eurosistema najmanj enkrat letno obvesti ECB o vseh težavah v zadnjem obdobju, ukrepih, ki so bili sprejeti kot odziv na te težave, in načrtovanih izboljšavah v zvezi z varstvom zaupnosti podatkov o kreditih. Odbor za statistiko pripravi ustrezno poročilo. NCB zunaj Eurosistema uradno obvesti ECB o spremembah v nacionalnem pravu, ki lahko vplivajo na varstvo zaupnosti, ki velja za niz podatkov AnaCredit po tem členu. 3. ECB lahko v zvezi z dostopom do niza podatkov AnaCredit in njegovo uporabo zahteva, da NCB zunaj Eurosistema sprejme dodatne ukrepe, ali naloži dodatne pogoje, potem ko o tem uradno obvesti NCB zunaj Eurosistema. Člen 3 Poročanje o kršitvah in začasna zavrnitev dostopa 1. Če pri ravnanju z nizom podatkov AnaCredit, vključno s podatki o kreditih, ki jih zbirajo NCB zunaj Eurosistema, pride do kršitve zahtev glede zaupnosti, varstva podatkov ali drugih zahtev, ki jih nalaga pravo Unije, kar velja v primeru katere koli stranke, in/ali zahtev, ki jih nalaga nacionalno pravo, kar velja v primeru NCB zunaj Eurosistema, stranki sprejmeta ustrezne ukrepe, s katerimi se kršitev odpravi in prepreči, da bi se kršitev ponovila. Stranki morata izpolniti vse obveznosti, ki jih nalaga veljavno pravo, vključno z zahtevami glede uradnega obveščanja, kjer je to primerno. 2. ECB lahko NCB zunaj Eurosistema začasno zavrne dostop do niza podatkov AnaCredit in zahteva, da NCB zunaj Eurosistema izbriše vse interno shranjene nize teh podatkov s takojšnjim učinkom, če ECB ugotovi, da je to potrebno za preprečitev bistvene kršitve tega sporazuma ali za zagotovitev skladnosti z določbami prava, ki se uporablja za stranki, ali v primeru začasnega prenehanja priznavanja države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice v skladu s členom 7 sklepa. Izbris podatkov se izvede v skladu z veljavnimi zahtevami nacionalnega prava. Člen 4 Reševanje sporov Brez poseganja v pravice in pristojnosti Sveta ECB se vsi operativni ali tehnični spori med strankama v zvezi s tem sporazumom, ki jih ni mogoče rešiti sporazumno, rešujejo v skladu z Memorandumom o soglasju o postopku reševanja sporov znotraj ESCB z dne 26. aprila 2007 ali s poznejšimi akti, s katerimi se navedeni memorandum o soglasju spremeni ali nadomesti. Člen 5 Neprenosljivost Tega sporazuma ali posameznih pravic ali obveznosti po tem sporazumu ni mogoče prenesti brez predhodnega pisnega soglasja ECB. Člen 6 Datum začetka učinkovanja, spreminjanje in prenehanje sporazuma 1. ECB in NCB zunaj Eurosistema postaneta stranki sporazuma samo, če sporazum ustrezno podpišeta in skleneta. Sporazum začne učinkovati z datumom, ki ga določi Svet ECB, in po predhodni obvestitvi NCB zunaj Eurosistema. Razen če se stranki dogovorita drugače in brez poseganja v pravice in pristojnosti Sveta ECB, ta sporazum učinkuje, dokler je NCB zunaj Eurosistema stranka tega sporazuma. 2. Ta sporazum se lahko spremeni samo pisno na način, ki je skladen s predlogo sporazuma iz Priloge II k sklepu. 3. Ta sporazum samodejno preneha veljati, če ECB odloči, da preneha priznavanje države članice zunaj euroobmočja kot poročevalske države članice po členu 7 sklepa. 4. NCB zunaj Eurosistema in ECB lahko odpovesta sporazum z najmanj [trideset/šestdeset]dnevnim odpovednim rokom. Prenehanje tega sporazuma ne posega v nadaljevanje in obstoj pravic in obveznosti vsake stranke, ki obstajajo na datum začetka učinkovanja takega prenehanja ali so obstajale pred tem datumom. Pravila, določena v členu 1(3), (4) in (5) ter členu 2(1) in (3), v zvezi s pogoji za uporabo in pošiljanje podatkov o kreditih ter varstvom podatkov se po prenehanju tega sporazuma še naprej uporabljajo za vse podatke o kreditih, ki so bili dani na voljo pred datumom prenehanja, vključno s podatki o kreditih, ki so jih zbrale NCB zunaj Eurosistema.

17 L 214/15 Člen 7 Izvodi sporazuma Ta sporazum se lahko sklene v več izvodih v angleškem jeziku, za originalni instrument pa se šteje tisti, ki je deponiran pri ECB. Vsaka stranka prejme overjeno kopijo originalnega instrumenta. [Ta sporazum podpišejo in sklenejo pooblaščeni predstavniki strank.] [V [Frankfurtu na Majni], [dan mesec LLLL]] [Vstaviti strani s podpisi za ECB in NCB zunaj Eurosistema]

18 L 214/ SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1349 z dne 26. julija 2019 o postopku in pogojih za izvajanje nekaterih pooblastil pristojnih organov v zvezi s pregledom sistemsko pomembnih plačilnih sistemov (ECB/2019/25) SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 127(2) Pogodbe, ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 3.1, člena 22 in prve alinee člena 34.1 Statuta, ob upoštevanju Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) ( 1 ) in zlasti člena 21(2) Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Četrta alinea člena 127(2) Pogodbe in četrta alinea člena 3.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke pooblaščata Eurosistem, da podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. (2) Eurosistem podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov med drugim z opravljanjem pregleda. (3) Aprila 2012 sta Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) Banke za mednarodne poravnave in tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) skupaj objavila načela za infrastrukture finančnih trgov (v nadaljnjem besedilu: načela CPSS-IOSCO) ( 2 ). Odbor za plačila in tržne infrastrukture, ki je naslednik CPSS, in IOSCO sta naknadno skupaj objavila smernice v zvezi s temi načeli. (4) V skladu z načeli CPSS-IOSCO bi moral biti sistemsko pomemben plačilni sistem (SPPS) zaradi možnosti, da sproži sistemska tveganja, če ni dovolj zaščiten pred tveganji, ki jim je izpostavljen, predmet učinkovitega pregleda po jasno določenih in javno razkritih merilih. Načela CPSS-IOSCO določajo tudi posebna pregledniška pričakovanja za ponudnike ključnih storitev, od katerih je odvisno neprekinjeno in ustrezno delovanje tržne infrastrukture. Poleg tega načela CPSS-IOSCO navajajo, da morajo imeti pristojni organi zadostna pooblastila in vire za izpolnjevanje svojih nalog, vključno s pooblastilom za izvedbo korektivnih ukrepov. (5) Evropska centralna banka (ECB) je načela CPSS-IOSCO in naknadne smernice, kolikor se nanašajo na SPPS, izvedla z Uredbo (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28). (6) Zaradi zagotavljanja najvišjih standardov za pregled je Svet ECB v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) pregledal navedeno uredbo, da bi ocenil, ali jo je treba spremeniti, in nato sprejel Uredbo Evropske centralne banke (EU) 2017/2094 (ECB/2017/32) ( 3 ), ki je pooblastila pristojnega organa za pridobivanje informacij in dokumentov od upravljavca SPPS iz člena 21 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) dopolnila z dodatnimi orodji. (7) Skladno s tem člen 21(1) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) pooblašča pristojni organ, da od upravljavca SPPS pridobi informacije in dokumente, da od upravljavca SPPS zahteva imenovanje neodvisnega strokovnjaka, ki opravi preiskavo ali neodvisen pregled delovanja SPPS, ter da opravlja inšpekcijske preglede na kraju samem ali prenese pooblastilo za opravljanje takih pregledov. (8) Poleg tega člen 21(2) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) določa, da ECB sprejme sklep o postopku in pogojih za izvajanje pooblastil iz člena 21(1). ( 1 ) UL L 217, , str. 16. ( 2 ) Dostopno na spletni strani Banke za mednarodne poravnave na naslovu ( 3 ) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2017/2094 z dne 3. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 795/2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2017/32) (UL L 299, , str. 11).

19 L 214/17 (9) Zaradi zagotavljanja spoštovanja pravic tretjih oseb bi moral pristojni organ pooblastila iz člena 21 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) izvajati v skladu s splošnimi načeli sorazmernosti, enake obravnave, učinkovitosti, smotrnosti, preglednosti in ustrezne postopkovne obravnave ter ob upoštevanju teh načel. Poleg tega bi moral sklep za izvajanje pooblastil za pregled, določenih v členu 21 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28), zaradi zagotavljanja skladnosti s temi načeli vsebovati najmanj minimalno vnaprej opredeljeno vsebino, o njem pa bi bilo treba pred začetkom izvajanja katerega koli pooblastila za pregled uradno obvestiti upravljavca SPPS. (10) Formalni sklep ni potreben za izvajanje pooblastil za pridobivanje informacij ali dokumentov, ki jih pristojni organ lahko izvaja v skladu s svojimi potrebami v zvezi s pregledom, tj. za preverjanje skladnosti z Uredbo (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) in za uresničevanje širšega cilja podpiranja nemotenega delovanja plačilnih sistemov na sistemski ravni. (11) Za učinkovitost pregleda je pomembno, da lahko pristojni organ naloži zahteve glede vrste neodvisnega strokovnjaka, ki ga je treba imenovati, vsebine in obsega poročila, ki ga je treba pripraviti, obravnave poročila, vključno z razkritjem in objavo, ter časa za pripravo poročila. (12) Pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka za izvedbo preiskave ali neodvisnega pregleda SPPS bi se bilo treba izogniti vsakršnemu nasprotju interesov in upoštevati nekatere zahteve, da se zagotovi, da ima neodvisni strokovnjak potrebne kvalifikacije, sposobnosti in znanje za opravljanje svojih nalog. (13) Upravljavec SPPS lahko temeljne funkcije v zvezi s kliringom in poravnavo transakcij prenese na zunanje ponudnike ključnih storitev. Kadar teh funkcij ne opravlja sam upravljavec SPPS, ampak ponudnik ključnih storitev, je pomembno, da lahko pristojni organ svoja pooblastila iz člena 21 Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) v razmerju do ponudnika ključnih storitev izvaja na enak način in v enakem obsegu kot v razmerju do upravljavca SPPS. Za to je ključno, da upravljavec SPPS v pogodbeni dogovor s svojimi ponudniki ključnih storitev vključi določbe, ki omogočajo izmenjavo informacij, dokumentov ter pisnih in ustnih pojasnil med predstavniki ali zaposlenimi pri ponudniku ključnih storitev ter pristojnim organom, neodvisnim strokovnjakom in skupino za izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem, odvisno od primera, ter določbe, ki omogočajo opravljanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem na lokaciji ponudnika ključnih storitev. (14) Za učinkovito reševanje izrednih razmer je pomembno, da lahko pristojni organi na podlagi okoliščin posameznega primera v omejenih primerih in ob upoštevanju pogojev, ki so določeni v tem sklepu, opustijo nekatere zahteve v zvezi z izvajanjem svojih pooblastil SPREJEL NAEDNJI SKLEP: Člen 1 Opredelitev pojmov Pojmi v tem sklepu imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v Uredbi (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28), uporabljajo pa se tudi naslednje opredelitve pojmov: (1) neodvisni strokovnjak pomeni fizično ali pravno osebo, ki nima povezav, ki pomenijo nasprotje interesov v zvezi s SPPS ali upravljavcem SPPS ali obvladujočimi delničarji, ter ima posebno strokovno znanje za izvajanje preiskav in pregledov infrastruktur finančnega trga s poudarkom na finančni ureditvi, informacijskih sistemih in komunikacijski tehnologiji, upravljanju tveganj, finančnem poročanju ali reviziji; (2) neodvisni pregled pomeni oceno delovanja SPPS, katere namen je zagotoviti: vpogled v vsa tveganja in ranljivosti; zagotovila o napredku upravljavca SPPS pri zmanjševanju tveganj in ranljivosti ter preveritev učinkovitosti politik, postopkov in kontrol upravljavca SPPS za zmanjševanje tveganj in ranljivosti; (3) preiskava pomeni pregled in analizo dejstev, dokumentov, informacij in dogodkov ter razlago ugotovitev takega pregleda in analize z uporabo splošno znanih in pogosto uporabljenih preiskovalnih metod; (4) inšpekcijski pregled na kraju samem pomeni preiskavo, ki poteka na lokaciji upravljavca SPPS ali na zadevni lokaciji, ki je povezana z dejavnostmi upravljavca SPPS, vključno z lokacijo ponudnika ključnih storitev, kolikor tak inšpekcijski pregled omogoča pogodbeni dogovor med upravljavcem SPPS in ponudnikom ključnih storitev, z namenom zagotovitve podrobne analize, med drugim, poslovnih modelov ali upravljanja, različnih tveganj in sistemov notranjih kontrol;

20 L 214/ (5) skupina za izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem pomeni skupino strokovnjakov pristojnega organa ali osebe, na katero je pristojni organ prenesel pooblastilo, ali druge centralne banke Eurosistema, odvisno od primera, ki jo vodi vodja skupine in katere namen je izvesti inšpekcijski pregled na kraju samem; (6) ponudnik ključnih storitev pomeni ponudnika storitev, ki je z upravljavcem SPPS sklenil neposredni pogodbeni dogovor, da bo SPPS in potencialno udeležencem SPPS stalno zagotavljal storitve, ki so ključne za zagotavljanje zaupnosti in celovitosti informacij in razpoložljivosti storitev ter nemoteno delovanje temeljnih funkcij SPPS; (7) drug organ pomeni organ, odgovoren za pregled SPPS, ki ni pristojni organ ali centralna banka, ki je odgovorna za pregled ali nadzor ponudnikov ključnih storitev SPPS, in na katerega se lahko prenese pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Člen 2 Splošna načela 1. Ta sklep določa postopek, ki ga upošteva pristojni organ, in pogoje, ki jim mora zadostiti pri izvajanju svojih pooblastil iz člena 21(1) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28). 2. Pristojni organ pri izvajanju pooblastil iz člena 21(1) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28): (a) upošteva cilje Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28) ter njihovo uporabnost v okoliščinah primera ter izvaja samo pooblastila, ki so sorazmerna s temi cilji in okoliščinami primera, da prepreči nepotrebno obremenitev upravljavca SPPS; (b) dosledno uporablja enake zahteve za podobne upravljavce SPPS ali pa utemelji neenako obravnavo upravljavcev SPPS. 3. Brez poseganja v člen 11 pristojni organ pisno uradno obvesti upravljavca SPPS o svojem sklepu za izvajanje pooblastil, določenih v točki (b) ali (c) člena 21(1) Uredbe (EU) št. 795/2014 (ECB/2014/28). 4. Sklep iz odstavka 3 vsebuje: (a) pravno podlago sklepa in obrazložitev; (b) pooblastilo, ki se bo izvajalo; (c) vse dodatne zahteve iz členov 4 do 7 glede na pooblastilo, ki se bo izvajalo; (d) če gre pri pooblastilu, ki se bo izvajalo, za pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem in se pisna uradna obvestitev upravljavca SPPS opusti v skladu s členom 11, razloge za postopek brez predhodnega obveščanja SPPS; (e) razloge, zaradi katerih lahko upravljavec SPPS sklep izpodbija. 5. Neodvisni strokovnjak ali skupina za izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem, kot je ustrezno, ima naslednja pooblastila: (a) pravico zahtevati predložitev informacij in dokumentov v skladu s členom 3; (b) pravico pregledati poslovne knjige in evidence upravljavca SPPS ter ustvariti kopije ali izpise iz teh poslovnih knjig in evidenc, vključno s poslovnimi knjigami in evidencami v zvezi s storitvami, ki jih opravlja ponudnik ključnih storitev SPPS, kolikor to omogoča zadevni pogodbeni dogovor med upravljavcem SPPS in ponudnikom ključnih storitev; (c) pravico pridobiti pisna in ustna pojasnila od katerega koli predstavnika ali zaposlenega pri upravljavcu SPPS ali njegovih ponudnikih ključnih storitev (v zadnjem primeru samo v obsegu, kolikor to omogoča pogodbeni dogovor med upravljavcem SPPS in ponudnikom ključnih storitev, in samo v zvezi s storitvami, ki jih ponudnik ključnih storitev zagotavlja SPPS); (d) pravico opraviti razgovor z vsako drugo osebo, ki je zakonsko ali pogodbeno dolžna zagotavljati informacije, za namen zbiranja informacij o predmetu preiskave, neodvisnega pregleda ali inšpekcijskega pregleda na kraju samem.