DIPLOMSKO DELO MIJA PURGAJ

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO DIPLOMSKO DELO MIJA PURGAJ

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika ELEKTRONSKO POSLOVANJE V SKLADIŠČU INTEREUROPE D.D. Mentor: mag. Andrej Rihter Kandidatka: Mija Purgaj Lektor: Grega Rihtar Celje, februar 2009

3 UNIVERSITY OF MARIBOR FACULTY OF LOGISTICS A thesis submitted for the degree of Bachelor of Science in Economic and Technical Logistics of Professional Higher Education Programme E - COMMERCE AT INTEREUROPA, J.S.C., WAREHOUSE by Mija Purgaj Supervisor: mag. Andrej Rihter Proofreader: Grega Rihtar Celje, februar 2009

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, mag. Andreju Rihterju, za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Zahvaljujem se direktorju Petru Bobinskemu, dipl. oec, v podjetju Intereuropa d.d., za mentorstvo delovne prakse, vodenje in opravljanje delovne prakse in za pomoč pri diplomi. Hvala vam vsem, ki ste mi bili v neprecenljivo pomoč pri diplomskem delu in vas nisem posebej izpostavila. Diplomo posvečam svoji mami Agati Purgaj in očetu Janezu Purgaju.

5 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Mija Purgaj, roj , študentka Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, program Gospodarska in tehniška logistika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d., pri mentorju mag. Andreju Rihterju, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni: besedila niso uporabljena brez navedbe avtorjev. Celje, februar 2009

6 POVZETEK Za izvajanje logističnega outsourcinga je potrebno temeljito poznavanje oskrbne verige, v katero je vključen uporabnik ter njegove logistične potrebe, kot tudi potrebe celotne oskrbne verige. Izjemnega pomena je elektronsko poslovanje v oskrbni verigi, torej stalna ter neprekinjena komunikacija med člani. Koncern Intereuropa je nujnost elektronskega poslovanja in prednosti informacijskih tehnologij že s pridom izkoristil, kar ima določen vpliv na njihov položaj na trgu in pri oblikovanju konkurenčne prednosti pred drugimi podjetji. Podporo logističnim procesom v manipulativno-distribucijskih skladiščih izvajata dva programa, ki se medsebojno dopolnjujeta oziroma je eden nadrejen drugemu, kar pa prinaša določene slabosti in pomanjkljivosti. Obstoječa programa, ki se sicer medsebojno dopolnjujeta, ne omogočata optimalno podpore v segmentu informacijskega toka v oskrbni verigi. Za kakovostno delovanje oskrbne verige je odločilna ustrezna informacijska opremljenost. Informatizirati je potrebno celotno oskrbno verigo, saj ni dovolj samo skladiščno poslovanje s črtno kodo ter temu podrejeno delovanje celotnega informacijskega sistema, ampak je potrebno izhajati iz procesov, ki potekajo znotraj oskrbne verige in njihove informatizacije. Informatizacija po delih se lahko maščuje. Podjetje mora stalno slediti razvoju informacijske tehnologije in s tem posodabljati ter izboljševati informacijsko tehnologijo, ki jo že uporablja v podjetju, le tako bo lahko konkurenčno ostalim podjetjem, kupcem pa bo zagotavljalo ustrezno kakovost. V rešitvi problema smo predlagali informacijsko rešitev, ki preko različnih modulov nudi podporo procesom v oskrbni verigi in povezuje različne procese v družbi ter posodobitev sistema za vodenje skladišč. S tem bi dosegli celovit, racionalen in prilagodljiv sistem za izvajanje 3PL storitev. KLJUČNE BESEDE Oskrbne verige, elektronsko poslovanje, skladišče Intereurope d.d., informacijski sistem, informacijska tehnologija. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. vi

7 ABSTRACT The implementation of logistic outsourcing anticipates complete knowledge of the supply chain which includes the user and his logistic needs as well as the whole supply chain needs. E-commerce, continuous communication between members, within the supply chain is of great importance. The Concern Intereuropa already made good use of the necessity of e-commerce and the advantages of Information Technology which has a certain impact on its market place and the competition advantages formation over other companies. The Logistic Centre Support in manipulative distribution warehouses is performed by two programmes which are complementary. This has certain weaknesses and deficiencies. Those complementary programmes do not enable optimal support in the information flow segment of the supply chain. Proper information equipment is crucial for qualitative supply chain performance. A whole supply chain IT-update is necessary, because barcode operations in the warehouse only and a whole information system subjection to those operations are not enough. We have to come out from this processes which are going on within the supply chain, and their informatization. Partial informatization can come after us. The company must follow the IT-development and update and improve the used IT in the company. This is the only way to remain competitive towards other companies and buyers will for sure like the quality. Within the problem solution part we suggested an IT-solution, which provides supply chain process support, connects different processes in the Company and provides updates of the warehouse management system with the help of different modules. With its implementation we would achieve a whole, rational and adaptive system for the execution of 3PL-services. KEY-WORDS: supply chains, e-commerce, Intereuropa, J.S.C., Warehouse, information system, information technology. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. vii

8 KAZALO VSEBINE 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV OKOLJA INTEREUROPA D.D CILJI IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA OSKRBNA VERIGA IN E-POSLOVANJE KAJ JE OSKRBNA VERIGA? STRUKTURA OSKRBNE VERIGE UPRAVLJANJE OSKRBNIH VERIG ELEKTRONSKO POSLOVANJE VRSTE E-POSLOVANJA IT-INFRASTRUKTURA JE TEMELJ E-POSLOVANJA E-POSLOVANJE IN INTEGRIRANA OSKRBNA VERIGA PRETOK INFORMACIJ INFORMACIJSKI SISTEMI V LOGISTIKI PREDSTAVITEV PODJETJA KAJ DELAJO? ZGODOVINA VODSTVO DRUŽBE VIZIJA, POSLANSTVO POSLANSTVO Z VIDIKA KAKOVOSTI POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA SPLOŠNA OSKRBNA VERIGA SPREJEM BLAGA V SKLADIŠČE IZDAJA BLAGA IZ SKLADIŠČA OBSTOJEČA OSKRBNA VERIGA PROGRAM "A" POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM PROGRAM "B" SKLADIŠČE (WMS) ANALIZA IN OCENA SLABOSTI OBSTOJEČEGA STANJA ISHIKAWA DIAGRAM ALI DIAGRAM RIBJA KOST REŠITEV PROBLEMA PROJEKT ISPRO WMS SISTEM ZA VODENJE IN UPRAVLJANJE SKLADIŠČ NOVA OSKRBNA VERIGA MATERIALNI IN INFORMACIJSKI TOK SWOT ANALIZA NOVEGA STANJA PROJEKT UVEDBE ZAKLJUČEK UČINKI PREDLAGANIH REŠITEV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA VIRI Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. viii

9 KAZALO SLIK Slika 1: Struktura oskrbne verige (vir: Rihter, 2006, str. 25) Slika 2: Logistični informacijski sistem (vir: po Rak, 2008, str. 53) Slika 3: Organigram koncerna Intereuropa Slika 4: Vodstvo družbe (vir: interni vir podjetja) Slika 5: Celovita logistična storitev oziroma 3PL storitev Slika 6: Splošna oskrbna veriga stranka Intereuropa d.d. končni kupec Slika 7: Sprejem blaga v skladišče (vir: po internem gradivu podjetja) Slika 9: Izdaja blaga iz skladišča (vir: po internem gradivu podjetja) Slika 10: Obstoječa oskrbna veriga (vir: po internih podatkih podjetja) Slika 11: Ishikawa diagram Slika 12: Predlagana nova oskrbna veriga Slika 13: Nova oskrbna veriga: informacijski, materialni tok KAZALO TABEL Tabela 1: Vrste e-poslovanja Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. ix

10 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Ko podjetju uspe optimizirati notranje procese, zagotoviti hiter in pregleden tok informacij, ki vplivajo na znižanje stroškov, pomeni, da je izkoristilo svoje notranje rezerve in nadaljnje izboljšave so možne samo v tesnejšem povezovanju s poslovnimi partnerji skozi celotno oskrbno verigo. Nekaj izboljšav v poslovanje so prinesle že B2B izmenjave podatkov, težji korak pa predstavlja povezava v strateško oskrbno verigo, saj gre pri tem za povezovanje v novo vrednostno verigo. Skladiščenje blaga, ki preprosto zaseda prostor in čas, se vedno bolj umika ponudbi kompleksne logistike blaga, na poti od proizvajalca do kupca. Spremenjene zahteve na trgu logistike med dobaviteljem in kupcem zahtevajo nekatere nove storitve, ki so tehnološko in informacijsko podprte. E-poslovanje je način poslovanja, ki za svoje odvijanje uporablja informacijsko tehnologijo. Nanaša se na široko področje izmenjave najrazličnejših podatkov, sporočil, plačevanja in finančnih prenosov, skupne uporabe baz podatkov ipd. Informacijska tehnologija v oskrbnih verigah je enako pomembna, kot je materialni tok. Nova informacijska in komunikacijska tehnologija olajšuje pretok informacij in omogoča nov vidik konkurenčnosti v prevozništvu in skladiščenju, pomembna je za izboljšanje servisiranja kupcev in njihovega zadovoljstva. Koncern Intereuropa je nujnost elektronskega poslovanja in prednosti informacijskih tehnologij s pridom izkoristil, kar ima določen vpliv na njihov položaj na trgu in pri oblikovanju konkurenčne prednosti pred drugimi podjetji. Za kakovostno delovanje oskrbne verige je torej odločilna informacijska opremljenost. Oskrbno verigo trenutno podpirata oziroma izvajata dva programa, ki se medsebojno dopolnjujeta oziroma je eden nadrejen drugemu, kar pa prinaša določene slabosti in pomanjkljivosti. Na podlagi navedenega izpostavljamo vprašanje: Ali obstoječa programa, ki se sicer medsebojno dopolnjujeta, omogočata optimalno podporo v segmentu informacijskega toka v oskrbni verigi? Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 10 od 61

11 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA INTEREUROPA D.D. Koncern Intereuropa d.d. je največje logistično podjetje v Sloveniji. Leta 2006 so z reorganizacijo uvedli tri poslovna področja, ki jih vodijo izvršni direktorji uprave: kopenski promet, logistične rešitve in medcelinski promet. Diplomsko delo se odvija na področju logističnih storitev v PELR Maribor, natančneje skladiščenju kot eno izmed logističnih storitev, katero opravljajo na različnih lokacijah. Intereuropa se zaveda, da pot izvedbe projekta logističnega outsourcinga ni preprosta, temeljito mora spoznati vsebino oskrbne verige, v katero je vključen njegov uporabnik ter njegove logistične potrebe, kot tudi potrebe celotne oskrbne verige. Pomembno vlogo ima informacijski sistem in medsebojne povezave med udeleženci oskrbne verige. Intereuropa se je torej razvila v celovitega ponudnika logističnih storitev in je sposobna prevzemati logistične funkcije proizvodnih in trgovskih podjetij. Outsourcing logističnih funkcij prinaša strankam številne prednosti: nižje stroške, usmeritev na ključno dejavnost podjetja, izognejo se novim investicijam in s tem stroškom amortizacije, dvigne se kakovost v odpremi in storitvah. 1.3 CILJI IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA V diplomskem delu bomo predstavili izhodišča za izboljšanje stanja, s študijo konkretnega primera, ki je podprt s teoretičnimi izhodišči oskrbnih verig in elektronskega poslovanja, pri čemer se omejimo na informacijski tok oskrbne verige. Namen je združitev lastnih spoznanj in spoznanj različnih avtorjev v smiselno celoto. Cilji naloge so s pomočjo literature opredeliti osnovne pojme, ki se nanašajo na področje oskrbne verige in elektronskih oskrbnih verig, Predstaviti prednosti in slabosti ter predlagati izboljšan model oziroma izboljšave, ki bodo odpravile pomanjkljivosti in izkoristile prednosti obstoječega stanja. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 11 od 61

12 1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Pritiski na stroške zaradi vse večje konkurence in zniževanja cen zahtevajo v zadnjem času od podjetij, da razmišljajo o organizacijskih izboljšavah na vseh področjih poslovanja. Praksa v tujih podjetjih kaže, da so največje možnosti za izboljšave in s tem zniževanje stroškov prav na logističnem področju. Izhajali smo iz predpostavke, da je logistika povezovalno področje materialnega in informacijskega toka. Predpostavljamo, da nova informacijska in komunikacijska tehnologija olajšuje pretok informacij in omogoča nov vidik konkurenčnosti in prinaša podjetju številne prednosti. Pri zbiranju informacij in podatkov v podjetju Intereuropa d.d. sem naletela na omejitve zaradi nedostopnosti določenih informacij in podatkov. Omejujem se na problem, ki ga spoznavam kot študentka Fakultete za logistiko. 1.5 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA V diplomskem delu smo uporabili: metodo deskripcije (opisovanje pojavov), metodo klasifikacije (definiranje pojmov), komparativno metodo (primerjanje enakih ali različnih pojavov), metodo sinteze (razčlenjevali smo ugotovitve iz prakse in teorije), metodo analize (povezovali smo teoretične poglede in preverjene izide iz prakse v celoto). Podatke za diplomsko delo smo pridobili iz sekundarnih (učbeniki, strokovne knjige in internet) ter primarnih virov (pisni in ustni viri podjetja Intereuropa d.d.). Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 12 od 61

13 2 OSKRBNA VERIGA IN E-POSLOVANJE Za izvajanje logističnega outsourcinga je potrebno temeljito poznavanje oskrbne verige, v katero je vključen uporabnik ter njegove logistične potrebe, kot tudi potrebe celotne oskrbne verige. Izjemnega pomena je elektronsko poslovanje v oskrbni verigi, torej stalna ter neprekinjena komunikacija med člani. V nadaljevanju podajamo razlago pojmov, ki se pojavljajo na področju elektronskih oskrbnih verig. 2.1 KAJ JE OSKRBNA VERIGA? Izraz»supply chain«prihaja iz angleškega jezika in je v različni slovenski literaturi tudi različno preveden, in sicer: preskrbovalna veriga, dobavna veriga, oskrbovalna veriga ipd., a najbolj je uveljavljen izraz oskrbna veriga, zato bomo v nadaljevanju uporabljali ta izraz oziroma termin. Obširna literatura različno navaja njeno definicijo, povezali bomo le nekatere (Rihter, 2006, str. 10): Potočnik navaja, da lahko oskrbno verigo pojmujemo kot skupino medsebojno povezanih organizacij, katerih skupni namen je čim boljša oskrba končnih porabnikov. To verigo sestavljajo dobavitelji in njihovi dobavitelji, podjetje, njegovi odjemalci in njihovi odjemalci, vse do končnih potrošnikov. Klobčič je opredelil oskrbno verigo kot skupek več neposredno povezanih organizacij z enim ali več tokov izdelkov, storitev, informacij in financ od izvora do porabnika. Iz opredelitve sledi, da v oskrbni verigi sodeluje več organizacij, da je pomemben korak do učinkovite oskrbe učinkovito upravljanje procesov znotraj posamezne organizacije in da je sodelovanje v logistiki prvi praktičen korak k upravljanju in optimizaciji oskrbe verige. Genesham R. in Harrison P. T. sta oskrbno verigo definirala: Oskrbna veriga je mreža zvez in distribucijskih možnosti, ki opravljajo funkcije nabave materialov, njihovega preoblikovanja v vmesne oziroma polizdelke in končne produkte oziroma izdelke ter njihovo distribucijo kupcem oziroma potrošnikom. Oskrbna veriga obstaja v storitvenih in proizvodnih podjetjih, čeprav se kompleksnost verige lahko močno razlikuje med različnimi panogami in podjetji. Oskrbno verigo lahko opredelimo kot celotno zaporedje poslovnih operacij, ki se opravljajo od uresničitve (na primer sklenjenega posla) do zaključka posla (Rihter, 2006, str. 10). Povzeto še po Hauc, ki navaja, da je oskrbna veriga tok materiala, informacij, plačil in storitev, ki poteka od dobaviteljev, skozi tovarne in skladišča, vse do končnih uporabnikov. Vključuje torej organizacije in procese, ki ustvarjajo in dobavljajo proizvode, informacije in storitve končnim uporabnikom. Oskrbna veriga zajema naloge toka plačil, nabavo, rokovanje z blagom, načrtovanje in nadzor proizvodnje, logistiko, upravljanje z zalogami, distribucijo in dostavo. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 13 od 61

14 2.2 STRUKTURA OSKRBNE VERIGE Celotna zgradba oskrbne verige, iz katere izhajajo različne različice glede na konkretne primere podjetij, je razvidna na spodnji sliki 2 (Rihter, 2006, str ): A6 A1 Napoved prodaje A3 Planiranje prodaje Planiranje proizvodnih virov Planiranje nabave Kupec A2 Obdelava naročil Pakiranje Proizvo dnja A4 Nabava Voden je zalog A5 Dobavitelj Odprema Informacijska tehnologija B1 B2 Organizacija C1 C2 C3 Slika 1: Struktura oskrbne verige (vir: Rihter, 2006, str. 25) A Procesne možnosti oskrbne verige: A1 Vodena oskrbna veriga omogoča proizvajalcem razumeti potrebe njihovih kupcev in obenem ponuja rešitve, ki dodajo vrednost, A2 Učinkovita distribucija, A3 Načrtovanje prodaje glede na povpraševanje (natančnost napovedi in trženja proizvoda), A4 Podprtost proizvodnje, A5 Partnerstvo z dobavitelji, A6 Celostno upravljanje oskrbne verige. B Informacijsko-tehnološke zmožnosti: B1 Integrirani informacijski sistemi Pomenijo izboljšano kakovost in pravočasnost poslovnih podatkov na skupni bazi, s katerimi se vodijo načrtovanje in aktivnosti oskrbne verige. S tem dosežemo visoko integriteto in konsistentnost odločanja. B2 Napredne informacijske tehnologije Napredna tehnologija izboljšuje učinkovitost poslovnih tokov in omogoča nove načine vodenja oskrbne verige. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 14 od 61

15 C Organizacijske zmožnosti: C1 Celostno ocenjevanje izvedbe aktivnosti, C2 Skupinsko delo, C3 Povezana organizacijska struktura. Oskrbna veriga podpira tri tipe tokov (Rihter, 2006, str. 28): materialni tok, ta predstavlja fizični tok blaga od dobaviteljev do kupcev, kakor tudi nasprotni tok vračil proizvodov, servisiranje in recikliranje informacijski tok, ki predstavlja prenos naročil in sledljivost naročil in koordinira fizični tok blaga; finančni tok, kar zajema kreditne pogoje, sheme plačil, pogodbe o dobavah in lastništvu. Podporo ima v teh stebrih (Rihter, 2006, str. 28): procesih, ki zajemajo kapaciteto firme v logistiki, razvoj novih proizvodov in menedžment znanja organizacijski strukturi, ki obsega sestavo odnosov od totalne vertikalne integracije do mrežnega podjetja, kakor tudi pristope menedžmenta, merila uspešnosti in sheme nagrajevanja, tehnologiji, ki združuje tako procese kot informacijsko tehnologijo. Učinkovita oskrbna veriga zahteva integracijo vseh procesov od nabave do distribucije izdelkov ter kupca. Cilj oskrbnih verig je zadovoljiti potrošnikove zahteve in se ločita v dveh vrstah: oskrbne verige znotraj podjetja in oskrbno distribucijske verige zunaj podjetja. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 15 od 61

16 2.3 UPRAVLJANJE OSKRBNIH VERIG Tradicionalno gledano so oddelki trženje, logistika, načrtovanje, proizvodnja, nabava ter oskrbna veriga delovali medsebojno neodvisno. Ti oddelki so imeli vsak svoje cilje in ti so si bili med seboj nasprotujoči. Rezultat teh nasprotujočih se ciljev je bil, da organizacija ni imela enotnega integriranega načrta. Bilo je toliko načrtov, kolikor je bilo oddelkov. Tako se je pojavila potreba po mehanizmu, ki bi integriral vse te različne funkcije. Upravljanje oskrbne verige je strategija, ki poveže vse te različne funkcije (Geneshan, Harrison, 2003, str. 2). Čeprav je pojem upravljanje oskrbnih verig že nekaj časa prisoten, ga mnogi zamenjujejo z logistiko. Kakšna je torej razlika? Logistiko opredelimo kot tisti del procesa oskrbne verige, ki vključuje načrtovanje, izvajanje, nadzor učinkovitosti in uspešnosti tokov ter skladiščenje blaga, storitev in s tem povezanih informacij od izvora do mesta porabe z namenom zadostiti uporabnikovim zahtevam. Že iz te opredelitve je razvidno, da je logistika samo del oskrbne verige, kjer je poudarek na procesih. Je pa logistiko lažje opredeliti kot upravljanje oskrbne verige, ker je bolj očitno pomembna za pridobivanje in ohranitev strank. Z dodajanjem storitev k prodanemu izdelku pa se vse bolj uveljavlja izraz upravljanje oskrbne verige. Težišče logistike in upravljanja oskrbne verige je na procesih nizih, povezanih, nepretrganih in upravljanih dejavnosti, ki vodijo k skupnemu cilju. Vsak poslovni proces ima začetek in konec in se tipično razteza preko več funkcijskih meja (na primer meja med oddelki v podjetju). Procesi se širijo tudi do dobaviteljev in kupcev, kar še poveča kompleksnost sistema. Vsakokrat, ko se proces širi čez meje, se poveča kompleksnost upravljanja, kakor tudi možnost razpada informacijskih tokov. Vsaka dejavnost znotraj meja služb lahko teče optimalno, toda skupno delo ni tako učinkovito, kot bi lahko bilo. Zato je optimizacija celotnega procesa učinkovitejša od optimizacije posameznih dejavnosti oziroma funkcij znotraj procesa. Optimizacija logistike nujno vodi tudi v optimizacijo drugih procesov, ki jih zajema pojem oskrbne verige. Upravljanje oskrbne verige obsega načrtovanje, nabavo, proizvodnjo, obvladovanje zalog, skladiščenje, delo, distribucijo, logistiko in kakovost (Klopčič, 2003, str. 16). Vedno bolj postaja jasno, da so procesi, s katerimi zadovoljujejo potrebe svojih odjemalcev, ključnega pomena za vsako podjetje. Logistika je nit, ki povezuje te ključne procese in postavlja temelje za oblikovanje sistemov, ki zagotavljajo stroškovno učinkovito oskrbovanje v celotni oskrbni verigi. Sodobno pojmovanje logistike je opredeljeno kot strateško usmerjanje gibanja in skladiščenja materiala, sestavnih delov in končnih izdelkov, s ciljem prispevati k sedanji in prihodnji dobičkonosnosti z učinkovitim izpolnjevanjem naročil odjemalcev. Logistika je tako v svojem bistvu povezovalni proces, ki skuša optimizirati tok materiala, polizdelkov in končnih izdelkov skozi organizacijo in njegov tok do končnega porabnika. V tem povezovalnem procesu se potrebe odjemalcev podjetja prevajajo v zahteve najprej do proizvodnje in nato do dobaviteljev materiala. Zato širitev logistične funkcije nazaj k dobaviteljem in naprej h končnim porabnikom prinaša velike koristi podjetju. To pa je zamisel upravljanja oskrbne verige, ki ga podjetje uresničuje s svojim logističnim sistemom (Potočnik, 2002, str ). Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 16 od 61

17 Navision (2001, str. 1) pri poslovanju s svojimi partnerji pojasnjuje upravljanje oskrbne verige kot optimizacijo vrednostne verige (ang. Value chain), ki vsebuje strateško kritično vlogo v globalnem poslovnem okolju, kjer neizprosna konkurenca povečuje pomembnost prilagajanja izdelkov in storitev zahtevam kupca. Upravljanje oskrbne verige je torej obsežno povezovanje vseh podprocesov, ki omogočajo izmenjavo informacij in gibanje dobrin med dobavitelji in končnimi porabniki, vključno s proizvajalci, distributerji, trgovci na drobno in katerim koli drugim podjetjem znotraj obširne oskrbne verige v celoto (Rihter, 2006, str ). 2.4 ELEKTRONSKO POSLOVANJE E-poslovanje je način poslovanja, ki za svoje odvijanje uporablja računalnike in drugo informacijsko tehnologijo (IT) 1. Nanaša se na široko področje izmenjave najrazličnejših podatkov, sporočil, oglaševanja, tržnega raziskovanja, založništva, prodaje, nakupa blaga/storitev, plačevanja in finančnih prenosov, skupne uporabe baz podatkov, izobraževanja ipd. V e-poslovanje se vključujejo posamezniki in gospodinjstva (potrošniki), podjetja (proizvajalci) in država oziroma javna uprava (Kramberger, 2008, 1 pog.). E-poslovanje je izraz, ki zajema portfelj računalniških sistemov in komunikacijskih storitev, ki z vzpostavljanjem elektronskih avtocest med uporabniki in ponudniki pospešujejo razvoj in premike blaga po vrednostni verigi. To bo omogočilo, da bo celotna dobavna veriga ali»poslovna mreža«poslovnih partnerjev delovala kot enojna»virtualna«2 organizacija (Logožar, 2000, str. 51). Elektronsko poslovanje vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih procesih med trgovskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, državno upravo in potrošniki. Spreminja načine ustvarjanja proizvodov in storitev ter njihovega posredovanja od proizvajalca do potrošnikov. Elektronsko poslovanje je za partnerje ugodno, ker posel lahko opravijo praktično v trenutku, brez zamudnega izmenjevanja papirjev (Gričar, 1998, str. 152). 1 Wikipedia: Informacijska tehnologija je sestav strojne, programske in telekomunikacijske opreme. 2 V kontekstu se izraz virtualen razumeva kot neinstitucionalen, vendar dejansko delujoč. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 17 od 61

18 2.5 VRSTE E-POSLOVANJA B Podjetje, organizacija C Potrošniki, državljani G Javna uprava B Podjetje, organizacija B2B * podjetje-podjetje npr.: informacije, e-trgovina C2B potrošniki-podjetja npr.: primerjava cen G2B javna uprava-podjetje npr.: informiranje C Potrošniki, državljani B2C podjetje-potrošniki npr.: informacije, e-trgovina C2C potrošniki-potrošniki npr.: e-dražbe, e-pošta, blogi G2C javna uprava-potrošniki npr.: informiranje, e-uprava G Javna uprava B2G podjetje-javna uprava npr.: oskrba javnih služb C2G potrošniki-javna uprava npr.: e-davki G2G javna uprava-javna uprava npr.: koordinacija Vir: (Valh, 2008, str. 7) Tabela 1: Vrste e-poslovanja * B2B poslovanje predstavlja interakcijo med prodajalci, posredniki in dobavitelji, gre predvsem za povezave med partnerji. Predmet poslovanja so naročila, plačila, transakcije, katalogi, informacije, komunikacije, skupni projekti, skupne podatkovne zbirke Povezovanje poteka preko ekstraneta, VPN (Virtual Private Networks) navideznih zasebnih omrežij ter B2B spletnih portalov z varnimi (šifriranimi) povezavami, preko e-pošte ter B2B oblikami e-tržnic v obliki borz, kjer se srečuje več kupcev in prodajalcev, ki nato med seboj konkurirajo. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 18 od 61

19 2.6 IT-INFRASTRUKTURA JE TEMELJ E-POSLOVANJA E-poslovanje je poseben način poslovanja, ki za svoje delovanje potrebuje sodobno informacijsko tehnologijo. E-poslovanje torej temelji na infrastrukturi za (Kramberger, 2008, 3 pog.): povezovanje (omrežje, standardi, protokoli, spletni strežniki, spletne storitve) *zasebnih omrežjih, ki jih zgradijo predvsem večja podjetja za lastne potrebe. Zaradi velikih investicij v infrastrukturo (ožičenje, komunikacijska oprema ipd.) so tovrstna omrežja izredno draga, e-poslovanje na teh omrežjih pa zelo varno, saj poslovanje ne poteka na odprtih javnih omrežjih. *omrežjih z dodano vrednostjo (tako imenovana VAN omrežja), ki jih izgradijo ponudniki teh omrežij za več strank uporabnikov tega omrežja. Uporabljajo se predvsem za RIP računalniško izmenjevanje podatkov (poslovnih dokumentov, naročil, računov, plačil, dobavnic ipd.), pa tudi za trajno ali prehodno shranjevanje podatkov, elektronsko pošto in elektronske nabiralnike. VAN omrežja nudijo številne prednosti. Podjetjem ni potrebno investirati v zasebno omrežje (povzeto po Turban idr. 1999, 780). Ker je krog uporabnikov omejen in kontroliran, so bolj varna od javnih omrežij. Zaradi vključitve večjega števila uporabnikov so stroški vključitve posameznega podjetja veliko nižji, kot bi bili pri izgradnji zasebnega omrežja. V VAN omrežje se lahko vključi vsako podjetje, vendar vključitev ni zastonj. V primerjavi z internetom omogočajo predvsem večjo varnost, zagotavljajo sledenje pri poslovanju (angl. audit trails), svetujejo uporabnikom pri uvajanju e-poslovanja ipd. Zato je vključitev v VAN omrežja dražja, vendar varnejša od vključitve na omrežje internet. * v internet se lahko vključujejo posamezniki, podjetja ali podjetja preko intranetov in ekstranetov. Uporabniki interneta vstopajo v omrežje preko vstopnih točk. Omrežje je odprto za vsakogar, če ima ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik, modem in povezavo do telefonske linije) in računalniške rešitve (internetni brskalnik). Odprtost sistema predstavlja poleg prednosti tudi pomanjkljivost interneta, saj je internet zelo ranljiv za vdore na primer računalniških zanesenjakov, ki poskušajo vdreti v posamezne računalniške sisteme; objavljanje na internetu (svetovni splet, spletni iskalniki, brskalniki, HTML, XML); spletno komuniciranje (e-pošta, forumi, klepetalnice, poštni seznami); opravljanje spletnih poslovnih storitev. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 19 od 61

20 2.7 E-POSLOVANJE IN INTEGRIRANA OSKRBNA VERIGA Podjetja morajo upoštevati spremembe tehnologije, zato morajo obnavljati kapitalsko opremo in softver redno, da bi ostala konkurenčna. Investicije omogočajo izgradnjo modernih skladišč, opremljenih s sofisticiranimi programi za upravljanje z materialom, kontroliranje zalog in medsebojno komuniciranje. Informacijska tehnologija je eden glavnih elementov investicijske strategije. Uspešno morajo biti združeni različni členi oskrbnih verig in olajšan informacijski tok (Rihter, 2006, str. 58). Informacijska tehnologija v oskrbnih verigah je tako pomembna, kot je pomemben materialni tok. Nova informacijska in komunikacijska tehnologija olajšuje pretok informacij in omogoča nov vidik konkurenčnosti v prevozništvu in skladiščenju za izboljšanje servisiranja kupcev in njihovega zadovoljstva (Rihter, 2006, str. 59). Le malo oskrbnim verigam uspeva trajno zadovoljevati potrebe porabnikov. Ohranitev pridobljene konkurenčne prednosti zahteva prilagodljivost in stalno spremljanje konkurenčnih oskrbnih verig, s čimer je omogočeno neprekinjeno uvajanje najboljših rešitev v lasten logistični sistem. Hitrost in prilagodljivost zahtevata tesno sodelovanje med vsemi z materialnim tokom povezanimi funkcijami (Potočnik, 2002, str. 216). Štiri ključne dimenzije, kjer je vpliv elektronskega poslovanja močno prisoten (Rihter, 2006, str. 61): pretok informacij, časovna usklajenost načrtov, koordinacija delovnega toka, novi poslovni modeli. Kot posledica uvajanja elektronskega poslovanja v oskrbno verigo so podjetja začela učinkoviteje uporabljati nekatere bistvene koncepte in načela oskrbne verige. Ti koncepti vključujejo (Rihter, 2006, str. 62): pretok informacij, medsebojno sodelovanje, avtomatizacijo, preoblikovanje oskrbne verige, sklepanje partnerskih pogodb, internet je omogočil inovativen pristop k uresničevanju bistvenih konceptov oskrbne verige. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 20 od 61

21 2.8 PRETOK INFORMACIJ Pretok informacij se nanaša na izmenjavanje informacij med členi oskrbne verige. Pri tem je mišljen kateri koli tip podatkov, ki bi lahko vplival na dejanja in izvedbo dela drugih členov oskrbne verige. Nekateri primeri vključujejo podatke o povpraševanju, stanju zalog, načrtih zmogljivosti, načrtu proizvodnje in odpreme (Rihtar, 2006, str. 63): V idealnem primeru bi bile tovrstne informacije pravočasno dosegljive določenemu členu oskrbne verige preko interneta in brez velikega napora. Pretok informacij je temeljni del integrirane oskrbne verige. Za uspešno koordinacijo izdelkov, finančnih ter podatkovnih tokov morajo imeti podjetja vzdolž oskrbne verige dostop do točnih in pravočasno dobljenih informacij o stanju v oskrbni verigi (Lee, Whang, 2001, str. 4-5). Eden največjih razlogov za kopičenje zalog je negotovost povpraševanja. Razlog za to se skriva v slabi komunikaciji med členi oskrbne verige (Coughlan et al., 2001, str. 508). Zato, da bi bila oskrbna veriga obraz resničnih tržnih razmer (povpraševanja kupcev), je menjava informacij med členi verige kritičnega pomena. To je namreč najučinkovitejši način odprave problema popačenja informacij o povpraševanju vzdolž oskrbne verige tako imenovani učinek biča (ang. bullwhip effect). Popačenje informacij se pojavi, ko partnerji uporabijo lokalne informacije pri napovedovanju povpraševanja in te posredujejo svojim partnerjem vzdolž oskrbne verige; partnerji sprejmejo odločitve o nabavi na podlagi lokalnih ekonomskih faktorjev, lokalnih ovir Popačene informacije se prenašajo z ene ravni oskrbne verige na drugo in te veljajo za enega največjih vzrokov neučinkovitosti oskrbne verige. Učinek biča je mogoče preprečiti s preglednostjo informacij o povpraševanju (Lee, Whang, 2001, str. 6). Eden izmed pristopov k integrirani oskrbni verigi, ki temelji na internetu, je internetno informacijsko središče, ki nenehno obdeluje in posreduje vse pomembne informacije vsem partnerjem. Informacijsko središče je vozlišče podatkovne mreže, kjer več organizacij vzajemno deluje v okviru oskrbne verige. Informacijsko središče je skladišče podatkov, kjer se informacije procesirajo, sprejemajo in oddajajo (Lee, Whang, 2001, str. 7). Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 21 od 61

22 2.9 INFORMACIJSKI SISTEMI V LOGISTIKI Elektronsko poslovanje je danes nuja za uspešno poslovanje podjetja in njegovo integracijo s partnerji. Informatizacija in avtomatizacija oskrbne verige ima velik vpliv na poslovanje in korenito spremeni razmišljanje na tem področju. Vse to je napotilo podjetja k razmisleku o informacijah za logistične namene v obliki logističnega informacijskega sistema. Logistični informacijski sistem (LIS Logistics Information System) zajema različna področja od nabave, proizvodnje, skladišča, transport, torej celovite rešitve za vodenje oskrbne verige. Na tržišču že obstaja veliko podjetij, ki so specializirana in ponujajo tovrstne rešitve, na primer SAP, Baan, PeopleSoft, J.D. Edwards itd. Znotraj logističnega informacijskega sistema imamo podsisteme oziroma module, ki se lahko razlikujejo od ponudnika do ponudnika ali lastnega razvoja, kot so: sistem za upravljanje z naročili (OMS Order Management System), sistem za upravljanje skladišč (WMS Warehouse Management System), sistem za upravljanje transporta (TMS Transportation Management System). Vsak od njih vsebuje informacije za ustrezno poslovanje, poleg tega pa še orodja za načrtovanje ustrezne aktivnosti. Tok informacij poteka med podsistemi in logističnim informacijskim sistemom ter ostalimi informacijskimi sistemi podjetja, kar ustvarja integriran informacijski sistem podjetja. Informacijski sistemi so vedno izvedeni v obliki paketov programske opreme (Rak, 2008, str ). Notranje operacije - finance - proračun - trgovanje - logistika - proizvodnja - nabava LIS Zunanje operacije - stranke - prodaja - špedicija Sistem za upravljanje skladišča (WMS) - poslovanje z zalogami - nabava delov -ravnanje z deli - dobavljivost Sistem za upravljanje transporta (OMS) - optimiranje prevoznega sredstva - vodenje prevoznih sredstev - terjatve - sledenje - vzdrževanje - zaloge - krediti - ponudbe -oskrba prostorov Slika 2: Logistični informacijski sistem (vir: po Rak, 2008, str. 53) Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 22 od 61

23 3 PREDSTAVITEV PODJETJA Intereuropa, Globalni logistični servis, delniška družba Skrajšano ime Intereuropa d.d. Sedež obvladujoče družbe Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, Slovenija Organizacijo koncerna prikazuje organigram: Slika 3: Organigram koncerna Intereuropa (vir: Poslovnik koncerna Intereuropa, 2007, str. 31) Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 23 od 61

24 3.1 KAJ DELAJO? Leta 2006 so z reorganizacijo uvedli tri poslovna področja, ki jih vodijo izvršni direktorji uprave: kopenski promet, medcelinski promet in logistične rešitve. Znotraj navedenih poslovnih področij razvijajo številne logistične storitve, vse skupaj pa se dopolnjujejo pri zagotavljanju optimalnih celovitih logističnih storitev. V zadnjih letih se usmerjajo v zahtevnejše logistične projekte in prevzemanje celovitih logističnih storitev za potrebe proizvodnih in trgovskih podjetij po načelih logističnega outsourcinga. Za posamezna poslovna področja udejanjajo koncern strategijo, poslovanja preko izvršnih direktorjev uprave. PODROČJA: 1. kopenski promet: zbirni promet, ekspresni promet, cestni promet, železniški promet. 2. medcelinski promet: zračni promet, UPS, pomorski promet, pomorska agencija. 3. logistične rešitve: skladiščenje in distribucija, logistični projekti. a. SKLADIŠČENJE IN DISTRIBUCIJA Skladiščenje kot eno izmed logističnih storitev opravljajo na različnih lokacijah. Njihova prednost so prostorsko enakomerno razporejena skladišča, koncentrirana v velike logistične centre, specializirane za posamezne skupine blaga, kot so nevarne snovi, prehrambni izdelki v zahtevanih temperaturnih režimih in druge blagovne skupine s statusom domačega, carinskega ali trošarinskega blaga. Preprosto skladiščenje blaga, ki preprosto zaseda prostor in čas, se vedno bolj umika ponudbi kompleksne logistike blaga na poti od proizvajalca do kupca. Spremenjene zahteve na trgu logistike med dobaviteljem in kupcem zahtevajo nekatere nove storitve, ki so tehnološko in informacijsko podprte. Omogočajo računalniško podprto sledenje blaga in preko računalniške povezave nudijo popolni nadzor nad dogajanjem blaga. Po navodilih lastnika blaga izvajajo dodatne storitve: komisioniranje, pretakanje nevarnih kemikalij, sestavljanje, embaliranje, razdeljevanje, kompletiranje, etiketiranje, uničevanje, zlaganje in druga preprosta dela. Skladišča z razvojem postajajo mnogo bolj tehnološko in informacijsko podprta. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 24 od 61

25 Interes Intereurope je izvajati čim kompleksnejša in zahtevnejša dela v skladiščih kot podpora ostalim storitvam. Za dosego tega cilja uvajajo posebne sisteme za sledenje blaga in transportnih enot ter nadzor nad delom v skladiščih. b. LOGISTIČNI PROJEKTI Organizacija in izvedba celovitih logističnih projektov vključuje vse faze pretoka blaga in informacij (elektronska izmenjava podatkov) med proizvajalcem in kupcem, te pa med drugimi obsegajo prevoz blaga, skladiščenje in vodenje zalog, carinsko posredovanje, pripravo blaga za nadaljnjo odpremo (komisioniranje) in distribucijo do končnih odjemalcev tako doma kakor tudi v tujini. Intereuropa svojim strankam svetuje pri optimiranju pretoka blaga od proizvajalca do končnega prodajnega/odjemnega mesta, s ciljem zniževanja logističnih stroškov v čim krajšem možnem času. Cilj jim je, da s stranko gojijo dolgoročni partnerski odnos na področju izvajanja logističnih funkcij v obojestransko zadovoljstvo (spletna stran Intereurope, 2008). 3.2 ZGODOVINA Intereuropa je nastala kot družba z omejeno odgovornostjo leta 1947 v takratni»coni B«Svobodnega tržaškega ozemlja. Na začetku je imela vsega tri zaposlene, potem je njihovo število iz leta v leto raslo, večal pa se je tudi obseg različnih storitev. Uspešno delo in trdna vizija sta botrovala stalni rasti poslovanja, s tem pa se je spreminjala tudi organizacijska struktura. Leta 1956 so se prvič vključili v mednarodni cestni promet, istega leta so ustanovili filiale v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, leto pozneje pa še v Beogradu in izpostave v Sarajevu, Subotici in Novi Gorici. Leto 1957 se je obeležil prvi tovor za prekomorski prevoz v smeri proti Izraelu. Leta 1960 so ustanovili filialo za opravljanje sejemskih poslov v Zagrebu, v Kopru pa odprli pomorsko in luško agencijo. Najbolj pospešena rast je bila med letoma 1965 in 1990, ko so odprli filiale v vseh večjih mestih nekdanje Jugoslavije. V istem obdobju je bil hiter tudi razvoj storitev. Po razpadu skupne države leta 1991 so se filiale zunaj Slovenije organizirale kot družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je imela Intereuropa večinski delež. Leta 1992 pa je sledilo še preoblikovanje delovne organizacije Intereuropa v delniško družbo v družbeni lasti. Začele so se tudi priprave na lastninjenje. Leta 1995 se je lastninsko preoblikovanje zaključilo, Intereuropa je postala delniška družba v večinski lasti zaposlenih. Intereuropine delnice so bile uvrščene v borzno kotacijo na Ljubljansko borzo leta Konec devetdesetih se je začela Intereuropina ponovna širitev mreže na trge jugovzhodne Evrope z vnovičnim vključevanjem nekdanjih družb v koncern in s prevzemanjem novih družb. Intereuropa se je v zadnjih letih preoblikovala iz carinskega posrednika in izvajalca cestnega transporta v globalni logistični koncern s celovito ponudbo logističnih storitev. Leto 2004 je bilo s tega vidika prelomno, saj je Slovenija vstopila v Evropsko unijo in spremenjene razmere poslovanja, ki so se jim uspešno prilagodili. Februarja 2007 so praznovali 60-letnico obstoja (spletna stran Intereurope, 2008). Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 25 od 61

26 3.3 VODSTVO DRUŽBE Nadzorni svet je v upravo družbe 17. januarja 2006 imenoval predsednika in namestnika predsednika uprave. Mandat novoizvoljenih članov uprave predsednika uprave in namestnika uprave traja pet let. Član uprave delavski direktor bo imenovan v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Predsednik uprave predstavlja in zastopa družbo in vodi upravo. Neposredno so mu podrejeni služba za kakovost, pravna služba, sektor za investicije in nepremičnine, služba za odnose z javnostmi, služba za notranjo revizijo in kontroling. Predsednik uprave je zadolžen in pooblaščen za sprejemanje in dajanje posamičnih ukrepov, navodil in smernic za organizacijo in vodenje poslovanja ter za koordinacijo med člani uprave in direktorji družbe ter direktorji povezanih družb. Predsednik uprave sklicuje in vodi kolegij direktorjev družbe, ki ga sestavljajo člani uprave, izvršni direktor dejavnosti, direktorji filial in direktorji sektorjev, ter je posvetovalni organ uprave. Namestnik predsednika uprave nadomešča predsednika uprave v njegovi odsotnosti in je zadolžen za poslovno področje kopenski promet, poslovno področje logistične rešitve, poslovno področje medcelinski promet in sektor za marketing in razvoj. Slika 4: Vodstvo družbe (vir: interni vir podjetja) Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 26 od 61

27 3.4 VIZIJA, POSLANSTVO Vizija:»Biti prepoznavni kot vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji in jugovzhodni Evropi. Pri tem nas vodi moto:»od parcialnih do celovitih logističnih storitev!««(spletna stran Intereurope, 2008) Vizija koncerna Intereuropa z vidika celovite kakovosti pomeni, da mora biti zadovoljstvo kupcev na prvem mestu in da zadovoljevanje njihovih potreb s kakovostnimi storitvami vodi k dobičku koncerna, kar je v korist lastnikov, zaposlenih in družbenega okolja. Zato sta razvoj in poslovanje koncerna Intereuropa podrejena temu cilju (Poslovnik koncerna Intereuropa, 2007, str. 31). Poslanstvo koncerna Intereuropa je optimalno zadovoljevanje potreb po logističnih storitvah v popolno zadovoljstvo kupca, ki mu zagotavljamo zanesljivost, hitrost, varnost in konkurenčne cene (spletna stran Intereurope, 2008). Do leta 2011 bo koncern Intereuropa postal največje in najuspešnejše logistično podjetje v Sloveniji in v državah jugovzhodne in srednje Evrope (polletno poročilo, 2008). 3.5 POSLANSTVO Z VIDIKA KAKOVOSTI Koncern Intereuropa d.d. ima certifikat ISO 9001:2000 za izvajanje logističnih storitev v matični družbi in v odvisnih družbah: Intereuropa d.o.o., Zagreb in Intereuropa Transport d.o.o., Koper. Članstvo v organizacijah: FIATA, IATA, FETA, FONASBA, BIMCO, IRU. Koncern Intereuropa želi obstoječim in potencialnim kupcem nuditi takšne storitve, ki bodo zagotavljale hitro, varno, ekonomično, zanesljivo in okolju prijazno logistiko. Posebnost koncerna Intereuropa je, da sodi med storitvene organizacije z zelo širokim spektrom raznovrstnih logističnih storitev, ki se opravljajo v številnih dislociranih organizacijskih enotah (Poslovnik koncerna Intereuropa, 2007, str. 6 in 22). Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 27 od 61

28 4 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA Oskrbna veriga podjetja Intereuropa d.d. vključuje vse faze pretoka blaga in informacij (elektronska izmenjava podatkov) med proizvajalcem in kupcem, te pa med drugim obsegajo prevoz blaga, skladiščenje, hrambo in vodenje zalog, carinsko posredovanje, pripravo blaga za nadaljnjo odpremo (komisioniranje) in distribucijo do končnih odjemalcev tako doma kakor tudi v tujini. Materialni tok in informacijski tok v oskrbni verigi se prepletata v procesu uskladiščenja in izskladiščenja materiala. Informacijski tok, ki za seboj potegne materialni tok ter pozneje finančni tok, izvajata dva programa "A" poslovnoinformacijski sistem in program "B"- sistem za vodenje in upravljanje skladišč. Poslovno-informacijski sistem je nadrejen sistemu za vodenje skladišča in mu odreja naloge, posreduje zahtevke za prevzem in izdajo ter ostale naloge, ki jih je potrebno izvesti v skladišču. V nadaljevanju bomo opisali proces sprejema in izdaje blaga v skladišče skozi poslovno-informacijski sistem ter sistemom za vodenje skladišč. Podjetje Intereuropa d.d. je ponudnik celovitih logističnih storitev = 3PL storitev: Slika 5: Celovita logistična storitev oziroma 3PL storitev 4.1 SPLOŠNA OSKRBNA VERIGA INFORMACIJSKI TOK MATERIALNI TOK FINANČNI TOK INFORMACIJSKI TOK FINANČNI TOK Slika 6: Splošna oskrbna veriga stranka Intereuropa d.d. končni kupec Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 28 od 61

29 4.2 SPREJEM BLAGA V SKLADIŠČE Slika 7: Sprejem blaga v skladišče (vir: po internem gradivu podjetja) Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 29 od 61

30 POTEK SPREJEMA BLAGA V SKLADIŠČE PREJEM DOKUMENTACIJE Preverimo: lastništvo / identiteto dokumentov, ali so dokumenti potrjeni s strani carine (carinsko blago) prošnja / vloga za pretovor, nalog, osnovne elemente (št. kolijev, vrsto kolijev embalaže, teža, prejemnik, dobavitelj, naslov), ali gre za pošiljke pooblaščenega prejemnika / pošiljatelja. na dokument vpišemo datum in uro prejema dokumenta. ODPRAVLJANJE NAPAK / ZAPISNIK O NESKLADJU neustrezen nalog vračamo nalogodajalcu z vpisano zahtevo po dopolnitvi manjkajočih podatkov, pri količinskem in težinskem neskladju med prejeto dokumentacijo (carinski dokument ni enak fakturi) za carinsko blago izdelamo zapisnik o neskladju. Potrdi ga carina. RAZTOVOR obvestimo voznika o času in lokaciji razkladanja, organiziramo in izvedemo razkladanje (ustni dogovor), zapišemo izredne dimenzije in/ali voluminoznost blaga, kontroliramo nalepke oziroma oznako vrste blaga na embalaži, ugotavljamo neskladja. OBVEŠČANJE NALOGODAJALCA / ZAPISNIK O NESKLADJU Na osnovi prejete dokumentacije oziroma naloga za uskladiščenje ugotavljamo dejansko stanje blaga / neskladje: neskladje (poškodba blaga, poškodba embalaže, manjka blaga, neustrezna oblika blaga ) vpišemo v transportni dokument. Neskladje / pripombe s podpisom potrdi voznik; po potrebi pošiljko fotografiramo; izdelamo zapisnik o neskladju; o neskladju obvestimo nalogodajalca in prejemnika, eventualno prevoznika / dobavitelja. V primeru hujšega neskladja / večjega obsega poškodb zahtevamo nadaljnja navodila nalogodajalca. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 30 od 61

31 Sanacija za zaščito blaga: razsuto blago zapakiramo, zalepimo poškodovano embalažo, po potrebi prepakiramo in preverimo vsebino, tekočina: zaščitimo, če je možno, pretočimo v ustrezno embalažo. Ob ugotovitvi, da je dejansko stanje blaga drugačno od zapisanega, blago ponovno štejemo, merimo, tehtamo, ugotavljamo specifične lastnosti blaga, nevarnost ADR, smrad, umazanost, občutljivost na vlago, temperaturo in druge vplive. OZNAČEVANJE POŠILJK IN DOLOČITEV LOKACIJE / POLJA Označevanje pošiljk: Obeležimo tovorke: x/y/z: x: zaporedna številka carinskega dokumenta (SP, ECL, KV, prijava v skladišče) ali skladiščne kartice, y: zaporedna številka borderoja, z: število tovorkov, št. skladiščne kartice / št. tovorkov, s posebnimi zaznamki za identifikacijo pošiljke na primer: okrajšave LM Lagermax, pripravljeno za tranzit itd., Določitev lokacije/polja: Polje določimo glede na dobavitelja, prejemnika, smer prevoza in/ali po razpoložljivem prostoru v skladišču. RAČUNALNIŠKA OBDELAVA IN OBVEŠČANJE NALOGODAJALCA Na nalog vnesemo: zaznamek o opravljenem prevzemu pošiljke in izvedenih aktivnostih po nalogu, podpis, datum uskladiščenja. Predamo ga v skladiščno pisarno. V skladiščno kartico vnesemo podatke iz dokumentov v računalnik. Nalogodajalcu vrnemo kopije naloga / dokumenta z zaznamkom o opravljenem prevzemu. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 31 od 61

32 4.3 IZDAJA BLAGA IZ SKLADIŠČA Slika 8: Izdaja blaga iz skladišča (vir: po internem gradivu podjetja) Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 32 od 61

33 POTEK IZDAJE BLAGA IZ SKLADIŠČA PREJEM DOKUMENTACIJE V primeru naloga za delno odpremo izvršimo viden zapis na dokumentu. Kontrola avtorizacije. Preverjamo prisotnost carinskega žiga in/ali podpisa v primeru carinskega blaga. Dokumentacijo dostavimo skladiščniku. USKLADITEV DOKUMENTOV Z NALOGODAJALCEM V primeru pomanjkljive dokumentacije in/ali nepopolnih podatkov nalog nalogodajalcu zavrnemo z navedbo, da odpravi pomanjkljivosti. UGOTAVLJANJE DEJANSKEGA STANJA Primerjamo zapis količine in vrste blaga z dejanskim stanjem: količina, vrsta, nahajališče blaga. OBVESTILO NALOGODAJALCU / ZAPISNIK O NESKLADJU v primeru neujemanja podatkov z dejansko količino ali stanjem blaga naredimo / izpišemo zapisnik o neskladju, obvestimo nalogodajalca o neujemanju naloga z dejanskim stanjem. REŠEVANJE REKLAMACIJE Če se nalogodajalec z neskladjem ne strinja, pristopimo k postopku reklamacije pri izskladiščenju. Na njegovo zahtevo izdelamo še komisijski zapisnik. PREVERJANJE TRANSPORTNEGA SREDSTVA V skladu z dokumentacijo in nalogom za izskladiščenje ter vrsto blaga preverimo ustreznost transportnega sredstva: tehnično opremljenost, registracijo, volumen, nosilnost in voznika za prevoz ustrezne vrste blaga. ZAVRNITEV TRANSPORTNEGA SREDSTVA in/ali VOZNIKA V primeru, da ugotovimo, da vozilo in/ali voznik za nakladanje naročenega blaga nista ustrezna, nakladanje zavrnemo in o tem obvestimo nalogodajalca. ORGANIZACIJA IN IZVEDBA na osnovi dokumentov za izskladiščenje blaga določimo vozniku, kje in kdaj mora postaviti vozilo na nakladanje, kontroliramo oznako nalepnic na embalaži blaga, skladiščnik organizira naklad na vozilo ob prisotnosti voznika. Mija Purgaj: Elektronsko poslovanje v skladišču Intereurope d.d. Stran 33 od 61