Komuniciranje.indd

Transkripcija

1 00 / 00 UËbenik za 4. letnik programa farmacevtski tehnik

2 00 / 01 Predgovor PraktiËni pouk iz socialne farmacije obravnava dajanje navodil o uporabi zdravil in svetovanje pri samozdravljenju. Za to je poleg dobrega poznavanja bolezni, izdelkov in zdravil, ki se izdajajo brez recepta, potrebna tudi spretnost komuniciranja. Farmacevtski tehnik mora s svojim besednim in nebesednim komuniciranjem v kupcu vzbuditi zaupanje. Z opazovanjem kupca pa lahko prepozna njegovo razpoloženje in se izogne morebitnim nesporazumom in konfliktom. Z ustrezno komunikacijo pridobi potrebne informacije za svetovanje, hkrati pa kupca motivira, da bo bolnik dobljene izdelke in zdravila jemal po navodilih, kar zagotavlja uspešnost zdravljenja. UËbenik je razdeljen na dva dela. Prvi del obravnava najpomembnejše vsebine iz komuniciranja. Med besedilom so vaje, s katerimi boste sami prišli do novih spoznanj. Veliko je tudi nalog in vprašanj, ki povezujejo teoretiëno znanje komuniciranja z delom v lekarni in specializirani prodajalni. Drugi del obravnava svetovanje pri samozdravljenju. Na zaëetku je razloženo, kaj je samozdravljenje, kakšno vlogo ima farmacevtski tehnik in kako poteka razgovor pri samozdravljenju. Sledijo bolezenske težave, ki so predstavljene na enak naëin. Najprej so kratko razloženi možni vzroki bolezenskih težav. Namen tega dela ni, da bi poznali vse bolezni in njihove simptome, ampak da se zavedate, da so vzrok bolezenskih težav lahko tudi resna obolenja, ki zahtevajo takojšen pregled in zdravljenje pri zdravniku. Zelo dobro pa morate vedeti, kdaj bolnika napotiti k zdravniku in kaj mu poleg izdelkov in zdravil lahko svetujete za prepreëevanje in lajšanje bolezenskih težav. To je v besedilu tudi posebej oznaëeno. Pri vsaki bolezenski težavi so zbrani izdelki in zdravila, ki se izdajajo brez recepta. Njihove lastnosti namenoma niso razložene, saj ste to znanje pridobili pri farmakognoziji in farmacevtski kemiji. Na koncu vsake bolezenske težave so vprašanja za ponovitev. Najprej je potrebno primerjati izdelke in zdravila za zdravljenje doloëene bolezenske težave, nato sestaviti vprašanja, ki jih mora farmacevtski tehnik postaviti kupcu, na koncu pa še rešiti tri primere bolnikov iz prakse. Teme za PraktiËni pouk iz socialne farmacije sva na osnovi Kataloga znanj in najnovejših spoznanj stroke izbrali z Marijo Ëerin, mag. farmacije. Pri pripravi poglavja o komuniciranju nama je svetovala in pomagala Andreja Poljanec, univ. dipl. psihologinja, za kar se ji najlepše zahvaljujem. PrepriËana sem, da bo uëbenik koristen pripomoëek za praktiëni pouk, pa tudi za poznejše delo v lekarni in specializirani prodajalni.

3 02 / 03 Kazalo Komuniciranje 5 Opredelitev in namen komuniciranja 6 Besedno in nebesedno komuniciranje 9 Govorno in pisno komuniciranje 10 ZvoËni vtis govora in govorniška (retoriëna) pravila 11 Govorica telesa 12 Proksemika 13 Telesna drža in hoja 15 Gestika 15 Mimika 17 Zunanji videz 19 Prostor 20 Vrste sporoëil 21 Komunikacijski slogi 23 Pogovor s kupci 28 Poslušanje 28 Spraševanje 30 Govorjenje 31 Pogovor s kupci, ki potrebujejo veëjo pozornost 33 Starostniki 33 Telesno prizadete osebe 34 Gluhi in naglušni 34 Slepi in slabovidni 35 Bolezni žrela in grla 69 Kašelj 75 Prehlad in gripa 80 ŽelodËne težave 83 Zaprtje 87 Driska 91 Nega problematiëne kože in gliviëne okužbe kože 95 Nega otroške kože 96 Nega aknaste kože 97 Nega suhe kože 99 GliviËne okužbe kože 103 Literatura 108 Svetovanje pri samozdravljenju 37 Opredelitev samozdravljenja in vloga farmacevtskega tehnika 38 Vitaminski in mineralni izdelki 42 BoleËina 47 Glavobol 48 Menstrualne boleëine 51 Poškodbe mišic in sklepov 53 Revmatska obolenja 56 Povišana telesna temperatura 60 Alergijski rinitis 64

4 04 / 05

5 06 / 07 Opredelitev in namen komuniciranja Kaj je komuniciranje Komuniciranje je pošiljanje, sprejemanje in delovanje sporoëil (misli in informacij). To je besedno in nebesedno sporoëanje, ki ga zazna drug Ëlovek. Lahko je hoteno ali nehoteno, zavestno ali nezavedno, naërtovano ali nenaërtovano. Beseda komuniciranje izvira iz latinske besede communicare, kar pomeni posvetovati se, razpravljati o neëem, vprašati za nasvet. Sprva je bila uporabljena v zvezi z izmenjavo materialnih dobrin, sëasoma pa se je pomen omejil na prenos misli in besed. Primeri Komuniciranje je sestavni del vsakdanjega življenja (zasebnega in poslovnega). Komuniciramo, ko se pogovarjamo s prijatelji ali sošolci, ko nekoga lepo pogledamo ali mu pomahamo, ko poslušamo radio, beremo Ëasopis ali gledamo televizijo, ko stojimo v križišëu in Ëakamo, da se bo prižgala zelena luë na semaforju NemogoËe je ne komunicirati. Govorica telesa nekaj sporoëa tudi takrat, ko molëimo. Komunikacijski model Komuniciranje med ljudmi ponazarja komunikacijski model. Ima pet osnovnih sestavin: pošiljatelj, prejemnik, sporoëilo, naëin pošiljanja sporoëila in odziv. kodiranje pošiljatelj sporoëilo dekodiranje prejemnik sporoëila iz misli pošiljatelja v misli prejemnika. Pošiljatelj sporoëilo kodira; to pomeni, da ga spremeni v ustrezne simbole (govorjene ali pisane besede, kretnje, risbo) in pošlje do prejemnika. Pri tem uporabi razliëne naëine pošiljanja: pogovarja se osebno ali po telefonu, pošlje pismo, elektronsko pošto, nariše plakat Prejemnik mora sporoëilo dekodirati; to pomeni, da ugotovi pomen simbolov. Ko je sporoëilo razumel, se nanj odzove, reagira s povratno informacijo ali ravna skladno z vsebino sporoëila. Zavedati se moramo, da ima vsako sporoëilo nek uëinek. Razumevanje sporoëil Poslano in prejeto sporoëilo ima vsako svojega avtorja, pošiljatelja in prejemnika, zato sta si sporoëili lahko razliëni ali celo nasprotni. Na kodiranje in dekodiranje namreë vpliva veliko dejavnikov: starost, izobrazba, spol, izkušnje, priëakovanja, mnenja, status, znanje, Ëustva, skrbi Vaja Prvi dijak zapusti razred. Drugi dijak skupini Ëim bolj nazorno opiše neko sliko, ki je skupina ne vidi. Nato se v razred vrne prvi dijak in stori enako. Razmislite Ali sta oba dijaka enako opisala sliko? Ali sta jo opisala dovolj nazorno, da so si jo ostali lahko predstavljali? Namen komuniciranja Vsak od nas komunicira že od rojstva. Ko prijokamo na svet, sporoëamo: zdaj sem tu, med vami. DojenËek ni nemoëen, ima glas in ima nasmeh. V prvih letih življenja se nauëimo besednega komuniciranja.»e znamo govoriti in poslušati, pa še ne pomeni, da znamo komunicirati z drugimi ljudmi. Uspešnost komuniciranja je v tem, da nas drugi razumejo. Meri se po prejetih in ne po poslanih sporoëilih. Vedenje in delovanje drugih ljudi je namreë rezultat prejetih sporoëil. V vsakdanjem sporazumevanju se trudimo biti razumljeni v družini in v odnosih s prijatelji. V poslovnem sporazumevanju, pri svetovalnem delu v lekarni in specializirani prodajalni pa mora farmacevtski tehnik povedati informacije dovolj jasno in razumljivo, da jih bo kupec razumel in sprejel. Poslovno komuniciranje je sredstvo za dosego nekega cilja.»e pri komuniciranju nismo dovolj spretni, zastavljenega cilja ne dosežemo, dosežemo lahko celo nasproten uëinek. Komuniciranje je spretnost, s katero se ne rodimo, ampak se je moramo nauëiti. Sestavine komuniciranja odziv Pošiljatelj je oseba ali skupina, ki sporoëilo pripravi in odda, prejemnik pa oseba ali skupina, ki to sporoëilo sprejme. Komuniciranje je prenos Enosmerno in dvosmerno komuniciranje Glede na smer potovanja sporoëil razlikujemo enosmerno in dvosmerno komuniciranje. Pri enosmernem komuniciranju potuje sporoëilo le v eno smer, od pošiljatelja k prejemniku. To pravzaprav ni pravo komuniciranje. Pri dvosmernem komuniciranju potujejo sporoëila v obe smeri: prejemnik daje

6 08 / 09 pošiljatelju povratne informacije, pošiljatelj pa lahko sproti pojasnjuje manj razumljive dele sporoëila. Vaja Eden od dijakov se usede tako, da ostalim kaže hrbet in jih ne vidi. Nato opisuje preprosto risbo. Drugi dijak jo skuša Ëim bolj natanëno narisati. Pri tem ne sme spraševati ali kakorkoli komunicirati s prvim dijakom. Sledi enaka vaja kot prej, le da drugi dijak lahko sprašuje ali kako drugaëe komunicira z dijakom, ki opisuje risbo. Razmislite V katerem primeru je narisana slika bolj podobna originalni? Kateri naëin zahteva veë Ëasa? Prednosti in slabosti obeh naëinov komuniciranja Enosmerno komuniciranje je primerno za posredovanje preprostih in kratkih sporoëil, pri katerih ne more priti do napaënega razumevanja. Poteka hitro, v danem Ëasu lahko posredujemo veë sporoëil, zlasti kadar je prejemnikov veë. Vendar pa od sogovornika ni nikakršnega odziva. S takim naëinom komuniciranja težje pridobimo prejemnika za svojo zamisel. Dvosmerno komuniciranje je primerno za razëišëevanje nejasnosti, usklajevanje stališë in dopolnjevanje idej. Med udeležencema se razvija sodelovanje. Zahteva veë Ëasa kot enosmerno komuniciranje, je bolj zapleteno ter zaradi vprašanj in razprav na videz manj urejeno. Razmislite Naštejte nekaj primerov enosmernega in dvosmernega komuniciranja v lekarni in specializirani prodajalni. Besedno in nebesedno komuniciranje V vsakodnevnem sporazumevanju poleg izgovorjenih ali zapisanih besed uporabljamo še celo vrsto nebesednih sporoëil, kot so zvoëni vtis, govorica telesa, zunanji videz in prostor. Govorico telesa sestavljajo proksemika (položaj in gibanje ljudi v prostoru), telesna drža in hoja, gestika (kretnje rok, nog in glave) in mimika (izraz obraza in oëi). Obvladovanje besednih in nebesednih sporoëil Besedna sporoëila mnogo lažje obvladamo kot nebesedna. Redko reëemo ali zapišemo nekaj, Ëesar ne želimo. Z nebesednimi sporoëili pogosteje izdamo, Ëesar ne želimo. Na drugi strani pa lahko z opazovanjem sogovornika mnogo veë kot iz besed izvemo iz nebesednih sporoëil. Pozorni moramo biti zlasti na neskladnost med posameznimi naëini komuniciranja in na hitre spremembe v nebesednem komuniciranju. To navadno kaže na prikrito dogajanje v sogovorniku. Ženske imajo na splošno moënejšo sposobnost zaznavanja nebesednih sporoëil kot moški. Temu pravimo ženska intuicija. Posebej oëitna je pri materah, ki so vzgajale majhne otroke, saj so se v prvih letih z njimi sporazumevale le z nebesednimi sporoëili. Stik med sogovornikoma Sogovornika, ki sta si naklonjena (imata enak pogled na svet, enake vredkomuniciranje besedno govorno pisno nebesedno zvoëni vtis govorica telesa proksemika telesna drža in hoja gestika mimika zunanji videz prostor Delež posameznih naëinov komuniciranja Raziskave so pokazale, da z besedami izražamo le 7 % svojega sporoëila, z zvoënim vtisom govora 38 % in z drugimi naëini nebesednega komuniciranja 55 %. Besede prenašajo vsebino sporoëila, glas in druga nebesedna sporoëila pa mnenje o doloëeni stvari in naše razpoloženje. Nebesedna sporoëila navadno dopolnjujejo pomen besed. Ëe Ëloveku govorimo, kako smo jezni nanj, povzdignemo glas, ga jezno gledamo, žugamo s prstom

7 10 / 11 note, interese, delo, hobije ), posnemata drug drugega, uporabljata podobne besede, naëin govora in govorico telesa. Pravimo, da sta vzpostavila stik. Globlji kot je stik, tesnejše je posnemanje.»e sta sogovornika v globokem stiku, dihata povsem usklajeno.»e sogovornika nista v stiku, se njuna nebesedna sporoëila ne ujemajo. Vzpostavljanje stika Dober stik med sogovornikoma je bistvenega pomena za ustvarjanje zaupanja in sodelovanja. S posnemanjem sogovornika lahko ustvarimo stik s skoraj vsakim Ëlovekom, vendar pri tem ne smemo pretiravati. Za vzpostavljanje stika ni potrebno, da nam je sogovornik všeë in da se z njim strinjamo. Stik vzpostavimo z namenom, da se sogovorniku približamo. Ko vzpostavimo stik, lahko zaënemo spreminjati svoje vedenje in sogovornik nam bo verjetno sledil.»e je sogovornik npr. žalosten, posnemamo njegova Ëustva, nato vedenje postopoma spreminjamo in ga usmerjamo v pozitivnejšo držo. GOVORNO IN PISNO KOMUNICIRANJE Govorno in pisno komuniciranje V vsakdanjem življenju ter pri svetovanju v lekarni in specializirani prodajalni uporabljamo tako govorno kot pisno komuniciranje. Oba naëina imata prednosti in slabosti, zato ju je smiselno kombinirati. Prednosti in slabosti obeh naëinov komuniciranja Govorno komuniciranje obsega pogovore med dvema osebama in pogovore v veëjih ali manjših skupinah. Poteka lahko iz oëi v oëi ali po telefonu. Tako hitro vzpostavimo stik in dobimo takojšnjo povratno informacijo o tem, ali je prejemnik razumel oziroma kako je razumel sporoëilo. Pri komuniciranju iz oëi v oëi velik del sporoëila izraža nebesedno komuniciranje, zlasti zvoëni vtis in govorica telesa. Pri telefonskem komuniciranju govorice telesa ne vidimo, zato je zvoëni vtis toliko pomembnejši. Z govornim komuniciranjem vzpostavimo oseben odnos, vendar telefonsko komuniciranje ni enakovredno osebnemu stiku. Pomanjkljivosti govornega komuniciranja sta predvsem majhna natanënost in trajnost sporoëil, zlasti pri zaporednem prenašanju sporoëila preko veë ljudi. Pri pisnem komuniciranju posredujemo sporoëila s pismi, poroëili, telefaksi, z dopisi, raznimi oblikami formalnih dokumentov in elektronsko pošto. Pisna sporoëila lahko veëkrat popravimo, dopolnimo in spremenimo, zato so bolj natanëna in razumljiva. Ohranijo se zelo dolgo, zapisano vsebino lahko ponovno preverjamo tudi kasneje. Vendar pa je pisno sporazumevanje poëasnejše, povratna informacija je pozna ali pa je sploh ni, sporoëilo pa izražajo le besede. VËasih je preveë formalno in ni primerno za hitro, dinamiëno izmenjavanje mnenj in stališë. Pisanje sporoëil Pri pisanju sporoëil upoštevajmo naslednja navodila: pisna sporoëila morajo biti kratka; pri dolgih sporoëilih se lahko zgodi, da jih kupec ali bolnik sploh ne bosta prebrala, stavki naj v povpreëju vsebujejo manj kot 20 besed, saj so dolgi stavki težje razumljivi; izogibajmo se uporabi tujk, strokovnih izrazov, kratic in simbolov. Pisanje prilagodimo znanju in izkušnjam bralca. Razmislite Naštejte nekaj primerov govornega in pisnega komuniciranja v lekarni in specializirani prodajalni. Napišite pisno sporoëilo za bolnika. Temo izberite sami. ZVO»NI VTIS GOVORA IN GOVORNI KA (RETORI»NA) PRAVILA Barva glasu in naëin govora Barva glasu (sopran ali bas) in naëin govora (glasno ali tiho, poëasi ali hitro, jasno ali nerazloëno, monotono ali s poudarki) sta znaëilnosti vsakega posameznika. Barva glasu je odvisna od dolžine glasilk in je dedno pogojena. Ljudje s kratkimi glasilkami imajo visok glas, ljudje z dolgimi pa nizkega. Prirojenega glasu ne moremo spreminjati, lahko pa ga oblikujemo: stišamo, umirimo, poskrbimo za razloënost in živahnost govora. Jakost govora Jakost govora je odvisna od oddaljenosti sogovornika, njegove sposobnosti slišanja oziroma morebitne naglušnosti in teme pogovora. Govorimo dovolj glasno, da nas bo kupec v lekarni ali specializirani prodajalni razumel.»e je kupcu ob doloëenih temah (kontracepcija, inkontinenca) nelagodno, znižajmo glas. Hitrost govora Hitrost govora mora biti prilagojena barvi glasu. Ljudje z visokim glasom (sopran, tenor) naj govorijo poëasi, brez moënih poudarkov in ne preglasno.»e govorijo hitro, deluje njihov glas vrešëavo in neprijetno. Ljudje z nizkim glasom (alt, bas) pa naj govorijo hitreje, bolj živahno in s poudarki.»e govorijo poëasi in monotono, delujejo dolgoëasno in uspavajoëe. Hitrost govora je odvisna tudi od dolžine stavkov. Kratke stavke povejmo poëasi, daljši in bolj zapleteni pa so razumljivejši, Ëe jih povemo hitreje.»e zapleten in dolg stavek pripovedujemo poëasi, poslušalci na koncu ne vedo veë, kako se je glasil zaëetek stavka. Vendar velja, da Ëim veë besed vsebuje stavek, manj je razumljiv, zato raje oblikujmo veë kratkih stavkov kot enega dolgega.

8 36 / 37 SVETOVANJE PRI SAMOZDRAVLJENJU Opredelitev samozdravljenja in vlaga farmacevtskega tehnika Vitaminski in mineralni izdelki BoleËina Povišana telesna temperatura Alergijski rinitis Bolezni žrela in grla Kašelj Prehlad in gripa ÆelodËne težave Zaprtje Driska Nega problematiëne kože in gliviëne okužbe kože

9 38 / 39 Opredelitev samozdravljenja in vloga farmacevtskega tehnika Kaj je samozdravljenje Samozdravljenje pomeni uporabo izdelkov in zdravil brez recepta, zanj pa se odloëijo bolniki na osnovi lastnega znanja in izkušenj ali po nasvetu farmacevtskih strokovnih delavcev. Bolniki laho ob bolezenskih težavah uporabijo izdelke in zdravila, ki jih hranijo doma in so jih sami že uporabljali ali jih je uporabljal nekdo drug, lahko pa nasvet poišëejo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Katere bolezenske težave lahko zdravimo sami S samozdravljenjem prepreëujemo bolezni in zdravimo lažje bolezenske težave, ki ne zahtevajo posveta z zdravnikom. Te bolezenske težave so: blage do zmerne boleëine (glavobol, zobobol, menstrualne boleëine, boleëine mišic in sklepov), povišana telesna temperatura, bolezni dihal (ponavljajoëi se alergijski rinitis, boleëine v žrelu in grlu, kašelj, prehlad in gripa), bolezni prebavil (želodëne težave, zaprtje, driska), bolezni in poškodbe kože (akne, gliviëna obolenja, piki insektov, odrgnine, rane, opekline), bolezni ven (krëne žile, hemoroidi), težave s splošnim poëutjem (utrujenost, nespeënost, razdražljivost, potrtost). Svetovanje pri samozdravljenju Vloga bolnikov Pri samozdravljenju lahko sodelujejo magister farmacije, inženir farmacije in farmacevtski tehnik. V lekarni poteka svetovanje pri samozdravljenju pod strokovnim nadzorom magistra ali inženirja farmacije. Ta po lastni presoji vkljuëi farmacevtskega tehnika, odgovornost pa v skladu z doloëili Kodeksa lekarniške deontologije nosi sam. V specializirani prodajalni farmacevtski tehnik samostojno izdaja izdelke in zdravila brez recepta in je sam odgovoren za vse strokovno delo. Ker se ne more posvetovati z magistrom ali inženirjem farmacije, mora bolnike z veëjim tveganjem napotiti v lekarno. Sodelovanje v zdravljenju je pravica in tudi dolžnost bolnikov, prav tako odloëitev za uporabo doloëenega izdelka ali zdravila brez recepta. Bolnik ima pravico do obvešëanja in izobraževanja. S samozdravljenjem pa sprejema nase odgovornost za lastno zdravje in poëutje. Tveganja pri samozdravljenju Bolnike, ki se odloëijo za samozdravljenje, lahko razdelimo v tri skupine. Prvi opišejo enega ali veë simptomov, drugi si sami postavijo diagnozo in želijo nasvet v zvezi z zdravljenjem, tretji pa pridejo po doloëeno skupino zdravil (analgetiki) ali doloëeno zdravilo (aspirin). Tveganja pri samozdravljenju so pri razliënih skupinah razliëna. Bolniki si lahko postavijo napaëno diagnozo, izberejo napaëen naëin zdravljenja, nepravilno uporabijo sicer ustrezno zdravilo ali prepozno poišëejo zdravniško pomoë. Vodenje razgovora pri samozdravljenju Farmacevtski tehnik v razgovoru s kupcem oceni resnost bolnikovih težav (ne postavlja diagnoze) in mu ustrezno svetuje. Razgovor pri samozdravljenju poteka v veë stopnjah: ugotovitev bolnikovega stanja, ugotovitev dosedanjega ukrepanja, ustrezen nasvet, izbira, izdajanje in svetovanje o izdelku ali zdravilu brez recepta, dodatno svetovanje. Ugotovitev bolnikovega stanja: kdo je bolnik (kupec ali druga oseba), dejavniki tveganja (starost, noseënost, dojenje, kroniëne bolezni, bolnik stalno ali obëasno jemlje kakšen izdelek ali zdravilo), ocenitev simptomov (kako dolgo trajajo, kako hudi so, ali so prisotni še drugi simptomi, ali se ponavljajo, kako se kažejo ) opazovanje bolnika (vroëiënost, zadihanost, slabotnost ). Ustrezen nasvet: bolnik ne potrebuje izdelka ali zdravila, izdelek ali zdravilo za lajšanje bolezenskih težav, bolnik se mora nemudoma posvetovati z zdravnikom, izdelek ali zdravilo za lajšanje bolezenskih težav in obenem posvet z zdravnikom. Izbira, izdajanje in svetovanje o izdelku ali zdravilu brez recepta: predlog za izbiro izdelka ali zdravila brez recepta, navodilo za uporabo (naëin uporabe, koliko in kolikokrat na dan, najveëji enkraten in dnevni odmerek, kako dolgo, naëin shranjevanja izdelka ali zdravila brez recepta), opozorilo o neželenih uëinkih, nevarnosti uporabe prevelikih odmerkov, ukrepih v primeru izpustitve odmerka, preverjanje, ali je bolnik pravilno razumel navodilo, oznaëitev izdelka ali zdravila brez recepta. Dodatno svetovanje: o drugih ukrepih, trajanju samozdravljenja, izroëitev informativnega gradiva, vkljuëitev v podporne skupine v lekarni. Ugotovitev dosedanjega ukrepanja: ali je bolnik že vzel kakšen izdelek ali zdravilo za lajšanje bolezenskih težav.

10 42 / 43 Vitaminski in mineralni izdelki Kdaj vzeti vitaminske in mineralne izdelke Zdravi ljudje zadostimo potrebi po vitaminih in mineralih z uravnoteženo mešano prehrano. Za prepreëevanje pomanjkanja in zdravljenje simptomov subkliniënega primanjkljaja lahko svetujemo uživanje vitaminskih in mineralnih izdelkov. Zdravljenje deficitarnih bolezni sodi v roke zdravnika. Za preventivo pred kardiovaskularnimi in malignimi boleznimi lahko uporabljamo vitamine in minerale z antioksidativnim delovanjem. Vzroki pomanjkanja Najpomembnejši vzroki pomanjkanja so: neustrezna prehrana (ljudje na shujševalnih dietah, strogi vegetarijanci), poveëane potrebe (med noseënostjo, dojenjem, pri majhnih otrocih in mladostnikih v obdobju hitre rasti, pri poveëanih psihiënih in fiziënih naporih, pri infekcijah in povišani temperaturi, pri veëjih poškodbah in rakavih obolenjih), zmanjšana absorpcija (starejši ljudje), uživanje alkoholnih pijaë in kajenje, uživanje nekaterih zdravil (peroralni kontraceptivi). Znaki pomanjkanja Simptomi subkliniënega primanjkljaja so zmanjšana odpornost proti nalezljivim boleznim, izguba apetita, slabo poëutje, razdražljivost, utrujenost, težave s koncentracijo, spremembe razpoloženja. Izdelki in zdravila, ki se izdajajo brez recepta Kako jemati vitaminske in mineralne izdelke Vitaminske in mineralne izdelke jemljemo le obëasno. Z njimi ne moremo nadomestiti zdrave prehrane. Zaradi toksiënosti velikih odmerkov ne smemo soëasno jemati veë razliënih izdelkov. NoseËnice in dojeëe matere lahko jemljejo izdelke z lipofilnimi vitamini (A, beta karoten, D, E) le po nasvetu zdravnika ali farmacevta. Otrokom so namenjeni izdelki z manjšimi odmerki. Vitaminske in mineralne izdelke zaužijemo med jedjo. Rastlinske droge, ki vsebujejo sluzi ali Ëreslovine, lahko zakasnijo absorpcijo vitaminov in mineralov. I. Vitamini 1. Beta karoten 2. Vitamin E 3. Vitamin C, kalcijev askorbat 4. Tiaminijev klorid 5. Piridoksin 6. Folna kislina 7. Biotin 8. Tiaminijev klorid, riboflavin, piridoksinijev klorid, cianokobalamin, kalcijev pantotenat, nikotinamid, p-aminobenzojska kislina 9. Beta karoten, vitamini A, E, C 10. Vitamini A, D3, E, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid II. Minerali 1. Kalcij, kalcijev karbonat in laktoglukonat 2. Magnezij 3. Železo 4. Kalcij, magnezij, cink III. Vitamini in minerali 1. Vitamin C, kalcijev karbonat in laktoglukonat 2. Vitamin C, magnezij 3. Beta karoten, tokoferilacetat, askorbinska kislina, selen 4. Vitamini A, D3, E, C, B1, B2, B6, B12, kalcijev pantotenat, nikotinamid 5. Vitamini E, C, B1, B2, B6, B12, nikotinamid, folna kislina, biotin, kalcij 6. Vitamini A, D3, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, kalcij, fosfor 7. Vitamini, kalcij, magnezij 8. Vitamini A, D, C, kalcij, železo 9. Vitamini, kalcij, železo 10. Beta karoten, vitamini A, D3, E, K1, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, biotin, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, cink, krom, mangan, jod, selen, molibden 11. Beta karoten, vitamini A, D2, E, K1, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, biotin, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, cink, krom, mangan, jod, selen, molibden, klorid, kalij, silicij, kositer, vanadij, nikelj 12. Beta karoten, vitamini A, D3, E, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, biotin, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, cink, krom, mangan, jod, selen, molibden, klorid, kalij, silicij, kositer, vanadij, nikelj 13. Vitamini A, D3, E, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, cink, mangan, selen, molibden 14. Vitamini A, D3, E, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, biotin, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, cink, krom, mangan 15. Vitamini A, D3, E, K, C, B1, B2, B5, B6, B9, B12, nikotinamid, bi-

11 40 / 41 Katera vprašanja postaviti kupcu Kupcu, ki želi nasvet za zdravljenje enega ali veë simptomov, postavimo naslednja vprašanja: 1. Kdo ima opisane težave? 2. Ali so prisotni dejavniki tveganja? 3. Kako dolgo trajajo težave? Kako hude so? 4. Ali je znak samo eden ali so prisotni še drugi, kateri? 5. Ali je bolnik to težavo že poskušal zdraviti, s katerim izdelkom ali zdravilom, kako uspešno? Podobna vprašanja postavimo kupcu, ki želi doloëeno skupino zdravil ali doloëeno zdravilo, saj obstaja tveganje, da je bolnik izbral napaëen naëin zdravljenja. 1. Komu je izdelek ali zdravilo namenjeno? 2. Ali so prisotni dejavniki tveganja? 3. Ali izdelek ali zdravilo poznate in ste ga že uspešno uporabljali za nake težave? 4. Kako dolgo trajajo težave? Kako hude so? 5. Ali je znak samo eden ali so prisotni še drugi, kateri? 6. Ali je bolnik to težavo že poskušali zdraviti, s katerim izdelkom ali zdravilom, kako uspešno? Kdaj se posvetujemo z magistrom ali inženirjem farmacije Pri bolnikih z veëjim tveganjem (dojenëki, majhni otroci, noseënice, dojeëe matere, starostniki, kroniëni bolniki, bolniki, ki že jemljejo kakšne izdelke ali zdravila) se mora farmacevtski tehnik v lekarni posvetovati z magistrom ali inženirjem farmacije, v specializirani prodajalni naj bolnika napoti v lekarno. ali hujši neželeni uëinki. Kdaj bolnika napotimo k zdravniku Farmacevtski tehnik v razgovoru s kupcem oceni resnost bolnikovih težav. Vedno se mora zavedati, da so vzrok na videz preprostih bolezenskih težav lahko resna obolenja. Posvet z zdravnikom svetuje, kadar: so prisotni alarmantni znaki (hude boleëine, oteženo požiranje, pojav krvi v blatu ), simptomi v predvidenem Ëasu ne popustijo ali se stanje celo poslabša, se simptomi ponavljajo, je bolnik že jemal eno ali veë ustreznih zdravil, vendar se stanje ni izboljšalo, se ob jemanju izdelkov ali zdravil brez recepta pojavijo sumljivi neželeni uëinki, ima bolnik soëasne psihiatriëne težave (anksioznost, depresija, otrplost, tresenje, pretirana razdražljivost). Skrb za zdravje bolnika»e je farmacevtski tehnik v dvomih, kako naj kupcu svetuje, se mora v lekarni posvetovati z magistrom ali inženirjem farmacije, v specializirani prodajalni naj bolnika napoti v lekarno ali k zdravniku. Osnovno vodilo pri njegovem delu mora biti skrb za zdravje bolnika. Razmislite Kakšno vlogo so imeli pri samozdravljenju magister farmacije, inženir farmacije in farmacevtski tehnik v lekarni, kjer ste bili na praksi? Kako je potekal razgovor pri samozdravljenju? Pri dojenëkih in majhnih otrocih imunski sistem še ni popolnoma razvit, zato so zapleti infekcijskih bolezni pogostejši, presnova zdravilnih uëinkovin je drugaëna kot pri odraslih, izloëanje prek ledvic pa poëasnejše, zato se zdravilne uëinkovine lahko kopiëijo v telesu. Zdravilne uëinkovine, ki jih zaužijejo noseënice, veëinoma prehajajo prek posteljice v plod in lahko delujejo škodljivo. NajveËje okvare nastanejo v prvem trimeseëju, ko se razvijajo otrokovi organi. Skoraj vse zdravilne uëinkovine, ki jih zaužije dojeëa mati, prehajajo v mleko in lahko povzroëajo neželene uëinke ali preobëutljivostno reakcijo pri otroku. Pri starostnikih (osebe, starejše od 65 let) sta presnova in izloëanje zdravilnih uëinkovin prek ledvic lahko upoëasnjeni, to pa lahko privede do toksiënega kopiëenja zdravilnih uëinkovin v telesu. Pogostejši so zapleti bolezni. Nekatere zdravilne uëinkovine imajo pri starostnikih drugaëen uëinek kot pri mlajših osebah.»e bolnik že jemlje kakšne izdelke ali zdravila, ki se izdajajo na recept ali brez njega, lahko pride do medsebojnega uëinkovanja z zdravili za zdravljenje trenutnih bolezenskih težav. Posledica tega so lahko manjši ali veëji uëinek zdravil