FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE PREKRŠKOVNI POSTOPEK POLICIJE ZOPER TUJE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE DIPLOMSKO DELO ROBERT BRGLEZ Kranj, 2015

Transkripcija

1 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE PREKRŠKOVNI POSTOPEK POLICIJE ZOPER TUJE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE DIPLOMSKO DELO ROBERT BRGLEZ Kranj, 2015

2

3 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE PREKRŠKOVNI POSTOPEK POLICIJE ZOPER TUJE FIZIČNE IN PRAVNE OSEBE DIPLOMSKO DELO Kandidat: Robert Brglez Vpisna št.: Štud. program: Univerzitetni študijski program Javna uprava - I. stopnja Mentor: prof. dr. Gorazd Trpin Kranj, 2015

4

5 ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali z nasveti in me spodbujali pri izdelavi diplomskega dela. Zlasti bi se rad zahvalil mentorju prof. dr. Gorazdu Trpinu za nasvete in napotke, ki so mi bili v pomoč pri izdelavi diplomskega dela ter ne nazadnje tudi predavateljem Akademskega zbora fakultete. Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je v času študijskih obveznosti stala ob strani, me spodbujala ter s svojim odrekanjem pripomogla k uspešnemu zaključku študija. Hvala!

6

7 POVZETEK V diplomski nalogi bom preučil in predstavil dejansko problematiko neenakega prekrškovnega postopka med državljani Slovenije in tujci v postopkih cestnoprometnih prekrškov. Predstavil bom zgodovinski oris nastanka prekrškovnega prava v treh različnih obdobjih ter dal posebni poudarek tretjemu, zadnjemu in trenutno aktualnemu obdobju. V svoji več kot dvajsetletni karieri policista prometnika sem bil pri delu na področju cestnoprometnih prekrškov deležen vseh dosedanjih sprememb prekrškovnega prava po letu V diplomskem delu bom predstavil kazenski vidik obravnavanja cestnoprometnih prekrškov in njihovo obravnavanje v prekrškovnem postopku kot delu kazenske zakonodaje. Predstavil bom prekrškovni postopek v pristojnosti policije in pri tem poudaril ključno razliko v postopkovnem delu obravnavanja državljanov Republike Slovenije, oziroma oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter tujci. V delu bom poglobljeno opisal specifičen prekrškovni postopek policije zoper fizične, odgovorne in pravne osebe. Ključne besede: prekrškovno pravo, kazensko pravo, hitri postopek, plačilni nalog, odločba o prekršku, državljani Republike Slovenije, tujci, fizična oseba, odgovorna oseba, pravna oseba ii

8

9 ABSTRACT In my graduation thesis I will ehamine and present actually issues of not equal violation procedure between citizens of Slovenia and foreigners in legal procedures of traffic violation. I will present the history outline of beginnings of misdemeanor law in three different periods and I will give a special focus to the third, latest-current period. In my more than twenty years long career of traffic police officer, I have witnessed all previous changes in the field of misdemeanor law since In my graduation thesis I will present criminal law proceedings of traffic violations and treatment of traffic violations in violations procedures as part of criminal law. I will present violations procedure in police competence and I will emphasize the key procedure difference of treatment between citizens of Republic of Slovenia or citizens with permanent residence in Republic of Slovenia and foreigners. In my thesis I will in details describe specific police violations procedure against private, responsible and juridical persons. Key words: misdemeanor law, criminal law, quick procedure, payment order, violation penalty, citizens of Republic of Slovenia, foreigners, private person, responsible person, juridical person iii

10

11 KAZALO POVZETEK... ii ABSTRACT... iii KAZALO... iv 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJI NALOGE HIPOTEZE METODE DELA KRATEK PREGLED RAZVOJA PREKRŠKOVNEGA PRAVA V SLOVENIJI SPLOŠNO O PREKRŠKI IN SANKCIJAH ZA PREKRŠKE SPLOŠNO O PREKRŠKIH SANKCIJE ZA PREKRŠKE Glavna sankcija Nadomestne sankcije Stranske sankcije Opozorilo kot ukrep Razlika med opominom in opozorilom ter zaključkom postopka iz razloga smotrnosti UDELEŽENCI PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA OPREDELITEV POJMOV KRŠITELJ, OBDOLŽENEC, STORILEC, OŠKODOVANEC AKTIVNI SUBJEKTI PREKRŠKA Fizična oseba Mladoletniki Imuniteta Pravna oseba Domača pravna oseba Tuja pravna oseba Odgovornost odgovorne osebe POVEZANOST PREKRŠKOV Z DRUGIMI PREDPISI V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU UPORABA DOLOČB ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU V POSTOPKU ZA PREKRŠKE PREKRŠKOVNEGA ORGANA (HITRI POSTOPEK) Jezik v postopku UPORABA KAZENSKEGA ZAKONIKA V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU UPORABA DOLOČIL ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU V REDNEM SODNEM POSTOKU UPORABA ZAKONA O SODNIH TAKSAH V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU POVEZAVA DIREKTIVE EVROPSKE UNIJE IN SVETA EVROPSKE UNIJE Z ZAKONOM O PREKRŠKIH iv

12 5.6 UPORABA ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE Priznavanje in izvrševanje odločb, izdanih s strani prekrškovnih organov drugih članic EU v Republiki Sloveniji Posredovanje odločb domačih prekrškovnih organov v priznanje in izvrševanje drugim državam članicam EU EUCARIS kot evropski informacijski sistem podatkov o vozilih in vozniških dovoljenjih POLICIJA KOT PREKRŠKOVNI ORGAN POSTAJA PROMETNE POLICIJE KOT PREKRŠKOVNI ORGAN ODLOČANJE O PREKRŠKIH V HITREM POSTOPKU PREKRŠKOVNEGA ORGANA POLICIJE ODLOČBA O PREKRŠKU Glavne sestavine pisne odločbe o prekršku so: PLAČILNI NALOG V POLICIJI OBVESTILO O PREKRŠKU POSEBNOSTI ODLOČANJA PREKRŠKOVNEGA ORGANA POLICIJE OB KRŠITVAH TUJIH FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB POSEBNOST V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU S TUJCEM POSEBNOSTI V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU S TUJO PRAVNO OSEBO ANALIZA PODATKOV POSTOPKOV POLICIJE KOT PREKRŠKOVNEGA ORGANA S TUJCI V CESTNEM PROMETU SKLEP LITERATURA IN VIRI SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE ČLANKI V ZBORNIKU ČLANKI V REVIJI PRAVNI VIRI SODNA PRAKSA SPLETNI VIRI KAZALO SLIK KAZALO TABEL SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IZJAVA O AVTORSTVU v

13 1 UVOD Zaradi potreb po uskladitvi prekrškovnega prava z ustavno ureditvijo in zakonodajo, zahtev Evropske skupnosti ter preobremenjenih sodnikov za prekrške in posledično velikih sodnih zaostankov v odločanjih o prekrških je bila potrebna sistemska ureditev področja prekrškov, s katero bi bilo prekrškovno področje dokončno umeščeno v kazensko pravo. 1 V Državnem zboru je bil in v Uradnem listu RS objavljen nov Zakon o prekrških (nadalje ZP-1), njegova uporaba pa se je pričela s Z novim zakonom je bilo v slovensko prekrškovno prakso vnesenih vrsto novosti, zato je bil tudi razumljiv zamik med sprejemom in dejanskim začetkom uporabe zakona, predvsem z namenom, da se organi izvršilne veje oblasti lahko čim bolje pripravijo na njegovo uporabo. Največja novost je bila ustanovitev prekrškovnih organov in s tem prenos odločanja o odgovornosti za prekršek na prvi stopnji s sodne veje oblasti na izvršilno. Sam zakon je bil do danes zaradi nenehnega spreminjanja postopkovnih pravil in prilagajanja slovenskega pravnega reda evropski zakonodaji deležen že deset sprememb in dopolnitev. Prekrške kot upravno kazensko kategorijo teorija in judikati Evropskega sodišča za človekove pravice uvrščajo kot kazenske zadeve, zato je potrebno zlasti v skladu z določbami šestega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) v prekrškovnih postopkih zagotoviti ustrezne standarde in garancije. 2 Policija je s svojimi policijskimi enotami postala prekrškovni organ. ZP-1 3 določa, da so policisti s peto stopnjo izobrazbe kot pooblaščene uradne osebe pridobili pravico za vodenje postopka in izdajo plačilnega naloga, za izdajo odločbe o prekršku pa je zakon predpisal najmanj sedmo raven izobrazbe, dodatno pa tudi opravljen preizkus znanja. Ta zajema izvrševanje pooblastil po zakonu o prekrških in poznavanje predpisov, katerih izvrševanje nadzoruje, določba pa je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H) 4 znižana na stopnjo izobrazbe 6/2. Tujcev ZP-1 posebej ne omenja, so pa smiselno obravnavani v členih zakona skupaj z osebami, ki nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in bi se lahko z odhodom v tujino izognile plačilu kazni za prekršek, zato se postopek plačila kazni razlikuje od oseb s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. 1 A. Koman, 2006, str N. Orel in P. Čas, 2014, str ZP-1, 49. člen. 4 ZP-1H, Uradni list RS št. 21/2013 z dne

14 1.1 OPREDELITEV PROBLEMA Sprememba zakonodaje na področju prekrškov je z novim Zakonom o prekrških prinesla bistvene novosti na področju obravnavanja prekrškov. Zakon je uvedel pojem prekrškovni organ ter za večino prekrškov, ki jih obravnava policija, uvedel hitri prekrškovni postopek z izdajo odločbe ali plačanega naloga kot odločbo o prekršku. S to spremembo so policisti za večino kršitev prenehali podajati obdolžilne predloge zoper kršitelja za obravnavo prekrška na pristojno okrajno sodišče. Upoštevajoč nov zakonodajni postopek osebam, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in bi se lahko z odhodom v tujino izognili plačilu kazni za prekršek v postopku zaradi podaje predloga zoper njih in zagotovitve navzočnosti pri sodniku, začasno ne odvzemajo dokumentov ter jih skupaj z dokumenti pošiljajo na okrajno sodišče. Njihova pristojnost je, da se za večino kršitev odločijo sami, ali za plačilni nalog ali za izdajo odločbe v hitrem postopku. V primeru, da tujec kot storilec prekrška kazni ne plača na kraju prekrška, se mu zaradi tega, ker bi se z odhodom v tujino lahko izognil plačilu kazni, s sklepom o odvzemu listin začasno odvzamejo dokumenti in listine, ki jih po plačilu izrečene globe dobi vrnjene nazaj na sedežu prekrškovnega organa. 1.2 NAMEN IN CILJI NALOGE Namen diplomskega dela je predstaviti postopek po izdaji plačilnega naloga ali izdaji odločbe policije kot prekrškovnega organa zoper osebe, ki nimajo prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (predvsem tujce) in bi se z odhodom v tujino lahko izognile plačilu kazni. Ob tem je ključen opis pravice in dolžnosti osebe, ki je plačilni nalog prejela, oziroma njene pravice v prekrškovnem postopku s predstavitvijo neenakega postopka z osebami, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti izdajo plačilnega naloga in izdajo odločbe o prekršku policije kot prekrškovnega organa, opisati neenako obravnavo oseb z in brez prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ki bi se zaradi prebivanja v tujini z odhodom v tujino lahko izognile plačilu globe za prekršek. 1.3 HIPOTEZE Prekrškovno pravo kot del kaznovalnega prava na območju Republike Slovenije na njenem območju velja za vse, tako za njene državljane kakor tudi za tujce, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Sankcije za kršitve predpisov so za vse praviloma enake, čeprav se razlika kaže v načinu zavarovanja izvršitve plačila kazni. Tujci so po ZP-1 izenačeni z osebami, ki nimajo prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, zato se od njih terja takojšnjo izvršitev odločbe oziroma plačilo globe. Takšna izvršitev ukrepa velja tudi za 2

15 državljane držav Evropske unije (nadalje EU), saj na območju EU med državami ni sodelovanja pri posredovanju podatkov o lastništvu vozil in na področju izterjave plačila kazni za prekrške, storjene v drugi državi članici. V diplomskem delu sem ugotovitve, do katerih sem prišel z raziskovanjem in lastnimi delovno poklicnimi izkušnjami, preizkusil z naslednjimi hipotezami: državljani Republike Slovenije, državljani EU, državljani tretjih držav ter pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji in pravna oseba s sedežem v tujini v prekrškovnem postopku niso enako obravnavani, zavarovanje izvršitve plačila kazni v prekrškovnem postopku cestnoprometnega kazenskega prava državljana Republike Slovenije ni sorazmerno zavarovanju izvršitve kazni državljana držav EU, na ravni držav članic EU ni potrebnega sodelovanja pristojnih organov pri posredovanju podatkov o lastnikih vozil, s katerimi so storjeni prekrški. 1.4 METODE DELA V diplomskem delu sem uporabil opisno oziroma deskriptivno metodo dela. Za analizo posameznih določb zakonov in predpisov sem uporabil normativno metodo, za kratek pregled zgodovine razvoja slovenskega prekrškovnega prava in njegovih sprememb pa je bila uporabljena zgodovinska metoda. V delu sem z metodo opazovanja opravil analizo podatkov kršitev tujcev v postopkih policistov Postaje prometne policije Maribor, kjer sem zaposlen, ob tem pa sem uporabil tudi lastne izkušnje s področja prekrškovnega prava. 3

16 2 KRATEK PREGLED RAZVOJA PREKRŠKOVNEGA PRAVA V SLOVENIJI Za razvoj in nastajanje prekrškovnega prava v Republiki Sloveniji so značilna tri obdobja. V prvem obdobju, od leta 1945 do leta 1971, je bilo področje prekrškovnega prava urejeno na ravni Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ). Takratni Temeljni zakon o prekrških je bil 17. decembra 1947 objavljen v 107. številki Uradnega lista FLRJ in je pričel veljati 16. januarja Bil je sistemski zakon, ki je samostojno uredil in opredelil prekrške za področje celotne federacije, obravnaval pa je zgolj lažje, za družbo manj nevarne kršitve pravnega reda. Te lažje kršitve pravnih predpisov, imenovane prekrški, ki so bili ločeni od sodno preganjanih kaznivih dejanj, so se imenovale upravne kazni. Upravnih kazni niso izrekala sodišča, temveč z zakonom določeni upravni organi v posebnem upravnem kazenskem postopku. Prekrške je zakon delil na prekrške, storjene z naklepom, torej z zavedanjem protipravnega ravnanja, in kot milejšo obliko prekrške, ki so nastali kot posledica malomarnosti, za katere je predpisal milejšo obliko kazni. Zakon je poznal upravni kazenski postopek, katerega namen je bil ugotoviti dejansko resnico in pravilno uporabo upravne kazni ter s tem državljanom zagotoviti varstvo ustavnih pravic. Organu je nalagal, da se je moral natančno držati zakonodajnih predpisov, prizadevati si je moral resnično in popolno preučiti za odločbo pomembne okoliščine ter z enako skrbjo preiskati vse, kar je obdolženca obremenjevalo in tudi vse, kar mu je lahko koristilo. Organ je bil primoran zbrati vse dokaze o okoliščinah, ki so bile bistvenega pomena za ugotovitev dejanske resnice, zbrane dokaze pa je lahko ocenil po svojem prostem preudarku. 5 Takratni Temeljni zakon o prekrških je poznal tudi izredni postopek, mandatni postopek, ki se je smel uporabiti za lahke prekrške, za katere je bila predpisana zgolj denarna kazen v natančno določeni višini in ni smela presegati vsote 50 dinarjev. V mandatnem postopku so lahko miličniki in uslužbenci inšpekcijskih organov na kraju prekrška izterjali kazen od storilca prekrška, ki je bil zaloten pri prekršku. V primeru plačila kazni na kraju prekrška zoper prekršek ni bila mogoča pritožba, če pa storilec prekrška kazni na kraju ni hotel ali mogel plačati, je bila zoper njega podana ovadba državnemu organu, ki je bil pristojen za izdajo odločbe o prekršku v rednem upravnem kazenskem postopku na prvi stopnji. Zoper takšno odločitev državnega organa na prvi stopnji je bila možna pritožba neposredno pri višjemu državnemu organu. Zakon je natančno določal, kateri organi v primeru pritožbe prevzamejo odločanje na višji stopnji. Zraven opomina, ukora, denarnih kazni in odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek, je zakon predpisoval tudi hujši kazenski sankciji, in sicer izgon iz prebivališča od enega do največ šest mesecev, od enega dneva do največ treh mesecev pa je predpisoval poboljševalno delo in odvzem prostosti. Sam zakon je bil deležen večkratnih sprememb, leta 1951 pa je bil uveden poseben organ, na prvi stopnji sodnik za prekrške, na drugi stopnji pa je bil uveden senat za prekrške. Leta 1953 so bili uvedeni gospodarski postopki in v ta namen so bila 5 M. Perovšek, 1948, str

17 ustanovljena posebna, tako imenovana gospodarska sodišča. Novela zakona 1958 leta je uvajala novo poimenovanje sodišč, in sicer občinskih in okrajnih sodišč, novela iz leta 1965 pa je upravne kazni preimenovala v kazni za prekrške. Za začetek drugega obdobja lahko štejemo uveljavitev tridesetega ustavnega amandmaja leta 1971, s katerim so bile prenesene pristojnosti odločanja s federacije na republiško raven, na ravni federacije je ostalo zgolj določanje odgovornosti in sankcij za prekrške. Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je sprejela Zakon o prekrških 6, ki je določal kršitve zveznih predpisov, teh pa niso več v celoti obravnavali zvezni organi. Pristojnost o njihovem odločanju so imeli tudi republiški organi in organi avtonomnih pokrajin. Republike so pridobile pristojnost za izdajo svoje zakonodaje in tako je 29. junija 1983 Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela republiški Zakon o prekrških, ki je pričel veljati 1. januarja 1984 in ostal v veljavi z veliko spremembami in dopolnitvami do leta V tretje obdobje prekrškovnega prava štejemo sprejetje novega Zakona o prekrških (ZP-1), ki je pričel veljati leta 2003, uporabljati pa se je pričel leta Od osamosvojitve v letu 1991 Republika Slovenija ni sprejemala nove zakonodaje za področje prekrškov, temveč se je uporabljal večkrat noveliran in dopolnjen zakon o prekrških iz leta 1983, kateri ni zadostil obravnavi prekrškov, ki so jih prinašali novi materialni predpisi. Pojavljati so se pričeli vse večji sodni zaostanki, ki so privedli do sprejetja Zakona o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora 7, ki je pričel veljati S tem zakonom so se ustavili postopki o prekrških (lažji prekrški), ki so jih storili posamezniki in pravne osebe do vključno 31. decembra 2004 ob upoštevanju, da odločba o prekršku do uveljavitve tega zakona še ni bila izdana ali še ni pravnomočna. Ustavljenih in odpravljenih je bilo več kot lažjih prekrškov, ki še niso bili pravnomočno zaključeni. Prekrškovno pravo je bilo potrebno uskladiti z ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, z zahtevami mednarodne skupnosti in potrebne umestitve prekrškov v sistem kazenskega prava. Zaradi nenehnega spreminjanja materialne zakonodaje na področju prekrškovnega prava je bil opisani zakon do danes že devetkrat noveliran, zaradi dinamike spreminjanja zakonodaje na področju prekrškov pa bo zagotovo deležen sprememb tudi v prihodnje. 6 Uradni list SFRJ, št. 14/ ZUDPPKZ, Uradni list RS, št. 35/

18 3 SPLOŠNO O PREKRŠKI IN SANKCIJAH ZA PREKRŠKE 3.1 SPLOŠNO O PREKRŠKIH Splošne pogoje za predpisovanje prekrška in sankcije za prekrške, odgovornosti za prekrške, izrekanje in izvrševanje sankcij za prekrške ter sam postopek za prekrške določa ZP-1. Ta tudi določa organe in sodišča za odločanje o prekrških. V Republiki Sloveniji se lahko predpisi, ki določajo prekrške, uporabljalo samo v skladu z ZP-1, prekrški pa so lahko določeni: 8 z zakonom, z uredbo Vlade Republike Slovenije, za katero se lahko določijo prekrški in sankcije za kršitev določb uredbe in za kršitve določb pravnih aktov Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno, z odlokom samoupravne lokalne skupnosti, ki za prekrške lahko določa zgolj globe v določenem znesku in samo za prekrške zoper prepise, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti pod pogojem, da takšna kršitev še ni sankcionirana z zakonom ali uredbo. Če določeno dejanje ni bilo opredeljeno v enem izmed teh predpisov kot prekršek, zoper takšno dejanje ni mogoče izreči sankcije za prekršek. Ob večkratnem spreminjanju materialnopravnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekrške, se uporablja predpis, ki je za storilca milejši. Posameznikova odgovornost za prekršek je ugotovljena šele s pravnomočno odločbo in za prekršek, ki je bil storjen iz malomarnosti ali z naklepom, pri čemer lahko posamezni predpis določi, da je storilec odgovoren za prekršek samo, če je bil storjen z naklepom. Prekršek je lahko storjen s storitvijo ali opustitvijo nekega dejanja, ki bi ga moral storiti (podan primer je določba 110. čl. ZPrCP, ki nalaga udeležencu, da po prometni nesreči ustavi, nudi oškodovancu svoje osebne podatke, podatke o vozilu in zavarovanju ). 3.2 SANKCIJE ZA PREKRŠKE Za storjen prekršek se po ZP-1 lahko izreče sankcija ali opozorilo. Zakon predpisuje sankcije, ki jih razvršča v tri skupine Glavna sankcija Globa. Je glavna sankcija, ki jo lahko prekrškovni organ ali sodišče izreče storilcu, predpisana 8 ZP-1, 3.člen. 6

19 je v določenem znesku ali v razponu, je prihodek države ali pa lokalne samoupravne skupnosti (občine), v kolikor je kazen izrekel prekrškovni organ samoupravne lokalne skupnosti zaradi kršitve predpisa (odloka) izdanega s strani samoupravne lokalne skupnosti Nadomestne sankcije Opomin. Zakon predpisuje, da se opomin lahko izreče namesto globe, prekrškovni organ in sodišče pa ga sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. 9 Izreči se sme tudi za prekršek, ko določena predpisana obveznost ni bila izpolnjena ali pa je ta bila pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku izpolnjena oziroma je storilec škodo popravil ali povrnil povzročeno škodo Stranske sankcije Kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja; prepoved vožnje motornega vozila; izgon tujca iz države; odvzem predmetov; izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti; izločitev iz postopkov javnega naročanja; vzgojni ukrepi. 10 Zakon predpisuje, da se ob globi ali opominu sme izreči ena ali več stranskih sankcij Opozorilo kot ukrep ZP-1 določa, da se lahko ob pogojih in na način, določen z zakonom namesto uvedbe postopka o prekršku oziroma izdaje odločbe o prekršku storilcu prekrška izreče opozorilo. 11 Ob seznanitvi s prekrškom lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega 9 ZP-1, 1 odst. 21. člena. 10 ZP-1, 4.člen. 11 ZP-1, 4. člen. 7

20 pomena 12 in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. 13 Pri tem je potrebno poudariti, da opozorilo ni sankcija, temveč alternativa vsem sankcijam za prekrške, ki so določene v drugem odstavku 4. člena ZP-1. Drugače od opomina, ki se lahko izreče zgolj namesto globe, se opozorilo lahko izreče namesto vseh sankcij za prekršek. Za izrek opozorila ni potrebno izvesti nobenega postopka, ker ZP-1 izrecno določa, da se le-ta v primeru izreka opozorila ne uvede. 14 Prekrškovni organ lahko vodi zgolj evidenco opozoril, ne sme pa obdelovati osebnih podatkov. Po mnenju Senčarja:»Glede na to zakonsko določbo je jasno, da zakonodajalec ni dal popolnoma prostih rok pooblaščenim uradnim osebam, da bi kar tako izrekale opozorila, ampak jih je omejil«. 15 Poudariti velja, da na nekaterih področjih v pristojnosti policije ni mogoče izreči opozorila, ker je s storitvijo prekrška že nastala posledica. Izpostaviti velja tudi omejitve izrekanja opozoril s področja varnosti cestnega prometa, kjer Zakon o pravilih cestnega prometa določa za hujšo kršitev prekršek, za katerega je predpisana globa najmanj 300 in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja 16 oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.»ker je v materialnem predpisu natančno določeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške, pooblaščene uradne osebe prekrškovnih organov nimajo možnosti, da bi za take prekrške izrekale opozorila« Razlika med opominom in opozorilom ter zaključkom postopka iz razloga smotrnosti Razlika med opominom in opozorilom se kaže v tem, da se opozorilo lahko izreče namesto vseh sankcij za prekrške, medtem ko se opomin lahko izreče le namesto globe, lahko pa ga izreče prekrškovni organ za prekrške, za katere hitri postopek ni izključen. Opomin sme izreči tudi sodišče v rednem sodnem postopku, tako kot prekrškovni organ pa ga lahko izreče tudi v postopku z Zahtevo za sodno varstvo. Poleg tega se poudarja, da se opomin lahko izreče namesto vseh prekrškov, ki so storjeni v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in ne zgolj za prekrške neznatnega pomena, katerim se daje večji poudarek pri opozorilu. Pri opominu se ob okoliščinah daje poudarek tudi na storilčevo ravnanje po storjenem prekršku. 12 ZP-1, 6a. člen (za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica ali je ta neznatna). 13 ZP-1, 53. člen 14 Odločba USRS, opr. št. UP-847/10, U-I-253/10, A. Senčar, 2011, str ZPrCP, 23. člen. 17 Senčar, 2011, str

21 Razlika med opozorilom in zaključkom postopka iz razloga smotrnosti postopka se kaže predvsem v dosegljivosti kršitelja prekrška prekrškovnemu organu. Policist lahko v primeru, ko zaloti storilca prekrška na kraju kršitve v okviru zakonskih možnosti tudi odloči, da bo kršitelja za prekršek opozoril. Ko je prekršek ugotovljen z napravami in sredstvi (npr. meritev hitrosti z radarjem) in policist ni prisoten ob kršitvi, storilec prekrška pa se ugotavlja po pridobitvi podatkov lastnika vozila, s katerim je bil storjen prekršek, lahko prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn ZP-1, 4 alineja 4. odst. 51. člena. 9

22 4 UDELEŽENCI PREKRŠKOVNEGA POSTOPKA 4.1 OPREDELITEV POJMOV KRŠITELJ, OBDOLŽENEC, STORILEC, OŠKODOVANEC Zakon o prekrških v določilih 48. člena, opredeljuje, da je kršitelj tisti, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom, in obdolženec tisti, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog. Storilec je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek. Kot oškodovanca pa zakon opredeljuje tistega, čigar premoženjska ali osebna pravica je bila s prekrškom prekršena ali ogrožena AKTIVNI SUBJEKTI PREKRŠKA Iz določb zakona izhaja, da so aktivni subjekti prekrška: fizična oseba kot posameznik, pravna oseba, odgovorna oseba pravne osebe Fizična oseba V prekrškovnem postopku se definicija za fizično osebo ne opredeljuje posebej, zato se smiselno uporabljajo določila Kazenskega zakonika, kjer velja, da je fizična oseba posameznik, ki ima pravno sposobnost, da s svojim ravnanjem pridobiva pravice in dolžnosti ter prevzema odgovornost za svoje vedenje in ravnanje. Pravno sposobnost posameznik pridobi z rojstvom in izgubi s smrtjo. Aktivni subjekt prekrška je vsakdo, ki je dopolnil 14 let. Storilec prekrška je kot fizična oseba lahko državljan Republike Slovenije, oseba, ki prebiva v RS ter drugi državljani članic EU ali državljani tretjih držav oziroma tudi osebe brez državljanstva. Zakon o tujcih določa, da je tujec vsakdo, ki nima državljanstva Republike Slovenije, državljan EU kot tujca z državljanstvom druge države članice Evropske unije, kot tretje države pa državo, ki ni članica Evropske unije Mladoletniki Proti mladoletniku (otroku), ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let, se ne sme voditi postopka in izrekati sankcij za prekrške. 21 Mladoletniku, ki je v času prekrška že dopolnili 19 ZP-1, določbe 48. člena. 20 ZTuj-2, 2 člen. 21 ZP-1, določbe 30. člena. 10

23 14 let, ni pa še dopolnil 16 let (mlajši mladoletnik), je mogoče izreči le vzgojni ukrep, zoper mladoletnika, ki je v času prekrška že dopolnil 16 let, ni pa še dopolnil 18 let (starejši mladoletnik), pa se sme izreči le vzgojni ukrep, izjemoma se mu sme izreči tudi globa. Mladoletniku se lahko zraven vzgojnega ukrepa in globe izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov in izrek kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ter prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja Imuniteta Imuniteta osebam, ki uživajo imunitetno pravico po mednarodnem pravu, omogoča, da se zoper njih ne uvede postopek o prekršku in tudi ne izreka sankcij za prekrške. Podeljena je predvsem predsednikom držav, predsednikom vlad, diplomatskim predstavnikom tujih držav, konzularnim predstavnikom tujih držav ter osebam, ki so zaposlene na tujih predstavništvih v državi gostiteljici. Takšne osebe morajo prav tako na podlagi Mednarodne konvencije na področju diplomatskih oziroma konzularnih imunitet spoštovati zakone in predpise države gostiteljice. Zakon o prekrških določa 23, da se zoper tujce, ki v Republiki Sloveniji uživajo imuniteto po mednarodnem pravu, postopek o prekršku vodi le za kršitve, ki niso obsežene s to imuniteto, izreče pa se jim lahko zgolj globa oziroma opomin. V primeru, da nastane dvom, ali gre za osebo oziroma za kršitev, ki je zajeta v imuniteto, zakon napotuje prekrškovni organ za dodatna pojasnila na Ministrstvo za zunanje zadeve, katero tudi obvesti o prekršku, ki ga je storil tujec, ki uživa imuniteto po mednarodnem pravu. V primeru, da mu je bila izrečena sankcija, obvestilu priloži tudi odločbo o prekršku. Osebam, ki imajo imuniteto, tako ni mogoče izreči sankcij izgona tujca iz države, odvzem predmetov, prepoved vožnje motornega vozila ter v skladu z zakonom, ki predpisuje tudi kazenske točke, se tem osebam ne izrekajo kazenske točke, temveč se jim izreče zgolj globa.»procesna imuniteta v prekrškovnem pravu se ne priznava poslancem državnega zbora, poslancem državnega sveta, sodnikom Ustavnega sodišča in sodnikom, temveč izključno samo osebam, ki so do procesne imunitete upravičene po mednarodnem pravu« Pravna oseba Zakon o prekrških ne opredeljuje pojma pravne osebe, zato se le-ta povzema iz Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki določa 25, da je gospodarska družba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost, torej vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Pravna oseba pridobi lastnost pravne osebe z vpisom v register. 26»Bistvo pravne osebe je, da deluje tudi 22 ZP-1, določbe 31. člena. 23 ZP-1, določbe 12. člena. 24 N. Orel, 2009, str ZGD-1, določbe 3. člena. 26 ZGD-1, določba 5. člena. 11

24 navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Neka socialna tvorba se zato šteje za pravno osebo le, če velja za nosilca pravic in obveznosti. S tem, ko postane subjekt prava, postane tudi zanjo pravo obvezno, da postane odgovorna in s tem sposobna prevzemati sankcije za kršitev predpisov«. 27 Zakon določa 28, da je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki je storjen v njenem imenu ali na njen račun oziroma v njeno korist ter z njenimi sredstvi. Prav tako je pravna oseba odgovorna za prekršek, če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali ni odgovoren za prekršek ali če se v postopku ugotovi, da je do kršitve prišlo zaradi tega, ker je vodstveni ali nadzorni organ pravne osebe opustil dolžno nadzorstvo, s katerim bi lahko prekršek preprečil. Odgovornost pravne osebe je izključena, če se dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovati tej pravni osebi in z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodila ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. 29 Pod istimi pogoji sta za prekršek odgovorna tudi samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ga je storil storilec pri opravljanju njune dejavnosti. 30 Za prekrške, ki jih pri opravljanju svoje dejavnosti storita sama, pa odgovarjata, če je prekršek storjen iz malomarnosti ali z naklepom. Vodstvene in nadzorstvene organe vsake pravne osebe določajo in opredeljujejo pravni predpisi in akti. Ti določajo, da»gre za organe, ki na podlagi zakona ali drugega akta zastopajo pravno osebo in imajo pooblastilo za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ter za izvajanje nadzorstvene funkcije v pravni osebi, pri čemer lahko gre za eno osebo ali več«. 31 Pravno osebo v postopku zastopa njen zastopnik, ki je upravičen za vsa dejanja, za katera je upravičen obdolženec 32. Vsaka pravna oseba sme imeti le enega zastopnika. V postopku sodnik preveri identiteto zastopnika in njegovo upravičenost zastopanja pravne osebe v postopku. Pravne osebe se delijo na pravne osebe javnega in pravne osebe zasebnega prava. Razliko med njima določa ustanovni akt, ki je pri osebi javnega prava zakon ali drugi oblastni akt z namenom delovanja v javnem interesu, zasebnopravni akt pa tisti, ki določa status osebe zasebnega prava, te pa delujejo za uresničevanje zasebnih interesov Domača pravna oseba Zakon o gospodarskih družbah 33 določa za sedež družbe kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register. Tako lahko vse družbe, ki imajo sedež družbe vpisan v registru v 27 N. Orel, 2009, str ZP-1, določbe 14. člena. 29 ZP-1, 14. člen. 30 ZP-1, določba 14. a člena. 31 S. Gril in R. Viltužnik, 2011, str ZP-1, določbe 91. člena. 33 ZGD-1, določba 29. člen. 12

25 Republiki Sloveniji, imenujemo gospodarske družbe s statusom domače pravne osebe. Takšen status imajo zavodi, zadruge, skladi, društva, gospodarska interesna združenja, itd. Prav tako imajo status pravne osebe tudi Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti, ki na podlagi določila zakona ne odgovarjajo za prekršek, zakon pa lahko določi, da za prekršek odgovarja odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti Tuja pravna oseba Zakon o gospodarskih družbah določa kot tuje podjetje fizično ali pravno osebo, ki opravlja pridobitno dejavnost in ima prebivališče ali sedež zunaj Republike Slovenije v državi članici (v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje iz ES) ali v državi, ki ni država članica (v nadaljnjem besedilu: tuje podjetje iz tretje države). 35 Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah smejo tuja podjetja na območju Republike Slovenije ustanavljati svoje podružnice, ki se vpišejo v register na območju Republike Slovenije. Pri tem mora podružnica nastopati v imenu in za račun tujega podjetja, uporabljati firmo matičnega podjetja, njen sedež in svojo firmo. Podružnica mora v skladu z zakonodajo na vseh sporočilih, uradnih dopisih, naročilnicah in drugih listinah podružnice zraven podružnice navesti tudi register, v katerem so shranjene listine o podružnici, skupaj s številko podružnice v tem registru. Tuje podjetje lahko na območju Republike Slovenije ustanovi več podružnic, mora pa v registru navesti, katera podružnica je glavna na območju Republike Slovenije. Vsaka podružnica mora imeti najmanj enega zastopnika, ki zastopa tuje podjetje, katero pa za obveznosti, nastale iz njihovega poslovanja, odgovarja z vsem svojim premoženjem. Če pravno osebo ali podružnico tuje pravne osebe zastopa kolektivno več oseb, te izmed sebe določijo zastopnika. Zastopnik tuje pravne osebe, obdolžene za prekršek, je tisti, ki vodi njeno podružnico v Republiki Sloveniji, če ni za njenega zastopnika določen kdo drug, oziroma tisti, ki je upravljal prevozno sredstvo, s katerim je bil storjen prekršek. 36 S tem voznik tuje pravne osebe, ki nima podružnice v Republiki Sloveniji, postane v postopku tudi zastopnik pravne osebe Odgovornost odgovorne osebe Z novelo ZP-1G, ki se je začela uporabljati se glede odgovorne osebe določa osebo, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti ter osebo, ki je pri vseh teh subjektih pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek. 37 Za izvajanje dolžnosti nadzorstva je v vseh subjektih pooblaščen 34 ZP-1, določba 13. a člena. 35 ZGD-1, določba 674. člen. 36 ZP-1, določbe 92. člena. 37 ZP-1, določba 15 člena. 13

26 vodstveni organ, katerega nadzira nadzorstven organ, razen če v postopku dokaže, da je bila ta odgovornost s pravnim aktom prenesena na drugo osebo ali organ. Kjer je v vodstvenih ali nadzorstvenih organih več oseb, je za izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, če odgovornost s pravnim aktom ni bila prenesena na posameznega člana ali ožjo skupino članov. V postopku morajo tak prenos odgovornosti na posamezne člane dokazati, pri čemer je breme dokazovanja na strani storilca prekrška. Odgovornost odgovorne osebe lahko nastane s storitvijo ali opustitvijo, odgovornost za prekršek pa ne preneha niti, če ji je prenehala zaposlitev pri delodajalcu ali če je subjekt, pri katerem je delovala kot odgovorna oseba, prenehal obstajati ali opravljati dejavnost ali če ni več pogojev za ugotavljanje njegove odgovornosti za prekršek. Njena odgovornost je zakonsko izključena le, če je ravnala po odredbi nadrejene odgovorne osebe ali vodstvenega ali nadzornega organa subjektov in je storila vse, kar je bila po zakonu, drugem predpisu ali po notranjem aktu tega subjekta dolžna storiti, da bi preprečila prekršek. 38»Odgovorne osebe so pooblaščene za izvajanje volje pravne osebe ali drugega subjektov v pravnem ali poslovnem prometu«. 39 Z novelo ZP-1G pojem odgovorne osebe ne pomeni več opravljanje poslov, temveč opravljanje dela, kar pomeni, da se za odgovorno osebo šteje vsakdo, ki opravlja kakršnokoli delo na kakršnikoli veljavni pravni podlagi pri opravljanju dejavnosti, za katero je posamezni subjekt registriran ter pod pogojem, da se delo opravlja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe ali drugega subjekta. 40 Kot odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika lahko nastopi tudi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi voznik, ki v času prekrška vozi vozilo. Pri tem pa je Vrhovno sodišče v sodbi 41 povedalo, da se v primeru, ko voznik nastopi kot odgovorna oseba in voznik in ko področni zakon v primerih zanju določa različno sankcijo za prekršek, se storilca obravnava po določbah, ki veljajo za voznika. 38 ZP-1, 15.a člen. 39 S. Gril in R. Viltužnik, 2011, str Sodba VSRS, opr. št. IV Ips 113/2013, , 36. točka obrazložitve. 41 Sodba VSRS, opr. št. IV Ips 113/2013, , 36. točka obrazložitve. 14

27 5 POVEZANOST PREKRŠKOV Z DRUGIMI PREDPISI V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU 5.1 UPORABA DOLOČB ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU V POSTOPKU ZA PREKRŠKE PREKRŠKOVNEGA ORGANA (HITRI POSTOPEK) Posamezne določbe v ZP-1 napotujejo na neposredno in na smiselno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) 42 v postopku za prekrške prekrškovnega organa. Tako ZP-1 določa, da se za določitev pristojnosti prekrškovnih organov in spore o pristojnosti med prekrškovnimi organi 43, vročitvi plačilnega naloga, ki ga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška 44, neposredno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku. Če v ZP-1 ali drugem zakonu ni drugače določeno, pa se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku Jezik v postopku Zahteve glede uporabe jezika v postopku se med zakonoma razlikujejo. Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da se postopek vodi v slovenskem jeziku, razen na območjih, kjer sta poleg slovenskega uradna še italijanski in madžarski jezik. Organ, ki vodi postopek, je dolžan stranke, ki v postopku ne razumejo jezika, v katerem poteka postopek, poučiti o pravici do tolmača. 46 Pri tem pa določa, da stroški tolmača bremenijo tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek, ki se začne po uradni dolžnosti bremeni stranke, če se je postopek za njih končal neugodno, ali se izkaže, da ga je stranka povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Postopki, ki se končajo za stranko ugodno, bremenijo organa, razen osebnih stroškov stranke, kot so stroški prihoda, izguba časa in zaslužka stranke. Do pravice privlačila stroškov mora biti stranka opozorjena s strani uradne osebe, povračilo pa mora stranka zahtevati še pred izdajo odločbe. Zakon o prekrških samostojno ureja stroške postopka ter določa, da se stroški prevajanja ne zaračunajo obdolžencu, če ne razume ali ne govori jezika, v katerem teče postopek o prekršku. 47 Glede jezika v postopku prekrška je evropski parlament in svet v 42 Zakon o splošnem upravnem postopku. Uradni list RS, št. 24/ uradno prečiščeno besedilo, 105/ ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 8/10 in 82/ ZP-1, 1 odst. 49. člena. 44 ZP-1, 4 odst. 57. člena. 45 ZP-1, 1 odst. 58. člena. 46 ZUP, določbe 62. člena. 47 ZP-1, določbe 143. člena. 15

28 direktivi 2010/64/EU 48 z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih zapisal, da v državah članicah od organov, ki ni sodišče in je pristojen za relativno manjše kršitve (prometni prekrški), ne bi smelo zahtevati zagotovitev spoštovanja vseh pravic iz te direktive. Tako v primeru, ko pravo države članice omogoča tem organom izrekanje sankcij za prekrške, za katere je mogoča pritožba na sodišče za kazenske zadeve, direktiva napotuje na spoštovanje pravice do tolmača pred sodiščem po vloženi pritožbi. Direktiva dopušča tudi uporabo komunikacijske tehnologije (videokonference, telefon, internet) 49, kar omogoča uradnim osebam, da z uporabo pripomočkov (predvsem telefona in uporabo Google prevajalnika preko spletne povezave) na kraju prekrška tujce v postopku seznanijo v njihovem jeziku o kršitvi in sankciji za prekršek ter njihovimi pravicami. 5.2 UPORABA KAZENSKEGA ZAKONIKA V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU Prekrški so skozi zgodovino bili del upravno kazenskega postopka, s sprejetjem ZP-1 in zadnjimi spremembami KZ-1 RS 50 pa je prekrškovno pravo v skladu z zahtevami mednarodnega prava postalo del kazenskega prava. Po ZP-1 je prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija za prekršek. 51 Medtem ko KZ- 1 določa, da je kaznivo dejanje človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. 52 Glede na definicijo kaznivega dejanja lahko poudarimo, da nujnost varstva pravnih vrednot v slovenskem prostoru kazniva dejanja razmejuje od prekrškov. 53 Medtem ko storilec prekrška ni odgovoren za poskus prekrška 54, je poskus storitve kaznivega dejanja kazniv 55, oboji pa se lahko storijo zgolj s protipravnim ravnanjem. Povezanost prekrškovnega in kazenskega prava se kaže v ZP-1 56 tudi v poglavju prekrški in kazniva dejanja, ki določa, kdaj se za storilca, zoper katerega teče kazenski postopek za kazniva dejanja, ki imajo tudi elemente prekrška, lahko kljub kazenskemu postopku uvede tudi prekrškovni postopek in kdaj se takšen postopek ne uvede. Za prekršek je storilec odgovoren, če je bil storjen z naklepom ali iz malomarnosti, predpis, ki določa prekršek, pa lahko določi, da je storilec odgovoren le, 48 Direktiva je zakonodajni akt z določenim ciljem, ki ga morajo doseči države EU, pri tem pa državam pušča izbiro načina njenega uresničevanja. 49 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 64/EU z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih. UL L 280, 6. točka 2. odstavka. 50 Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2). Uradni list RS, št. 50/2012 z dne ZP-1, 6. člen. 52 KZ-1-UPB2, 16. člen. 53 Gril in Viltužnik, 2011, str ZP-1, 10 člen. 55 KZ-1-UPB2, 34. člen. 56 ZP-1, 11a. člen. 16

29 če je prekršek storil naklepno. 57 ZP-1 ne določa vsebine pojma naklepa in malomarnosti, zato določa, da v kolikor v njem ni določeno drugače, se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika glede silobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja. 58 Za prekrške je pomemben način storitve, zato do prekrška lahko pride s storitvijo ali z opustitvijo. Zaradi določitve pristojnosti organa odločanja in predpisa je za prekršek pomembna določitev kraja prekrška, čas prekrška je pomemben za določitev odgovornosti (mladoletniki) ter za zastaranje pregona. 5.3 UPORABA DOLOČIL ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU V REDNEM SODNEM POSTOKU V rednem sodnem postopku 59 odločanja o prekršku ZP-1 določa smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku 60 glede jezika v postopku, vlogah in zapisnikih, rokih, zaslišanju obdolženca, zasliševanju prič, izvedenstvu, hišni in osebni preiskavi, zasegu in preiskavi elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, razen če gre za poseg v tajnost pisem in drugih občil, zasegu in odvzemu predmetov, glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, hrambi in upravljanju zaseženih predmetov in začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, prenosu krajevne pristojnosti. 61 Prekrškovni organi morajo v hitrem postopku smiselno uporabljati določbe rednega sodnega postopka tudi glede zastopanja tuje pravne osebe, postopka zoper pravno in odgovorno osebo, pravic oškodovanca v postopku, združitve in izločitve postopka, prekinitve in ustavitve postopka, osebne in hišne preiskave, zasega in odvzema predmetov, zasega in preiskave elektronskih ter z njimi povezanih naprav in nosilcev elektronskih podatkov, privedbe, pridržanja, odločanja o varščini in stroških postopka UPORABA ZAKONA O SODNIH TAKSAH V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU V prekrškovnih postopkih se plačujejo takse po taksnih tarifah, ki so sestavni del Zakona o sodnih taksah (ZST-1) 63 in v skladu s 143. členom ZP-1. Sodno takso, ki v postopku reševanja zahteve za sodno varstvo pomeni neke vrste strošek postopka, izreče 57 ZP-1, 9 člen. 58 ZP-1, 8 člen. 59 ZP-1, deseto poglavje. 60 Zakon o kazenskem postopku. Uradni list RS, št. 32/ uradno prečiščeno besedilo in 47/ ZP-1, 67. člen. 62 ZP-1, 67. do 94. člen. 63 ZST, 34a. člen. 17

30 prekrškovni organ kot prvostopenjski organ s sklepom. Zanj znaša kot tarifa za zavrženo zahtevo za sodno varstvo 50,00, za zavrnjeno zahtevo za sodno varstvo 150,00, za izrečen opomin, ki ga lahko prekrškovni organ izreče s pisno odločbo v hitrem prekrškovnem postopku pa 30,00. Prekrškovni organ pošlje kršitelju skupaj s sklepom poziv za plačilo sodne takse, kršitelj pa je sodno takso dolžan plačati v petnajstih dneh po vročitvi, sicer se ta prisilno izterja. Neplačana sodna taksa se v 15 dneh po izvršljivosti pošlje v izterjavo pristojnemu davčnemu organu za izterjavo na podlagi 35. člena ZST-1. Za izterjavo sodne takse je pristojna Finančna uprava RS, Carinski urad Maribor. Postopek izterjave poteka na enak način kakor izterjava plačilnega naloga. Zoper sklep prekrškovnega organa, s katerim je bila izrečena sodna taksa, je dovoljena zahteva za sodno varstvo v osmih dneh po vročitvi sklepa. 5.5 POVEZAVA DIREKTIVE EVROPSKE UNIJE IN SVETA EVROPSKE UNIJE Z ZAKONOM O PREKRŠKIH Zaradi lažje čezmejne izmenjave informacij je bilo v zakon vključeno tudi poglavje, s katerim so se v slovenski pravni red prenesle zahteve direktive 2011/82/EU. 64 V direktivi, katere glavni cilj je večja varnost v cestnem prometu je določeno, da države članice zaradi preiskovanja prometnih prekrškov, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, v zvezi s kršitvami prekoračitve hitrosti, neuporabo varnostnega pasu, vožnje skozi rdečo luč, vožnje pod vplivom alkohola, vožnje pod vplivom mamil, vožnje brez zaščitne čelade, uporabe prepovedanega voznega pasu in nezakonite uporabe prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo 65 za namen izmenjave podatkov vzpostavijo nacionalno kontaktno točko. Slovenija bo pravno vzpostavitev take točke in tak vpogled v register vozil omogočila z Zakonom o spremembah Zakona o motornih vozilih. 66 Glede na določbe zakona o prekrških bo preko teh točk moč iz registra vozil pridobiti podatke o vozilu ter podatke o lastnikih ali imetnikih vozila izključno pod naslednjimi pogoji: če je bil prekršek storjen z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije, za katero je Direktiva 2011/82/EU zavezujoča, če na kraju storitve prekrška ni bilo mogoče ugotoviti storilca prekrška, pridobiti njegovo izjavo o prekršku oziroma storilcu izdati in vročiti odločbo o prekršku in če storilec prekrška nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije. Postopek o prekršku se v teh prekrškovnih zadevah začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, 64 Direktiva 2011/82/EU z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. UL L 288, str Direktiva 2011/82/EU z dne 25. oktobra 2011 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. UL L 288, str. 1, 2. člen. 66 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih (ZMV-A). 18

31 osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz priloge, ki je sestavni del zakona. Pisno obvestilo mora ob podatkih, ki so navedeni v prilogi, vsebovati še sledeče podatke: v rubriki o denarni kazni znesek za prekršek predpisane globe, če je globa določena v razponu in se izvede hitri postopek najnižjo, če se izvede redni sodni postopek, pa tudi najvišjo za prekršek predpisano mero globe, navedbo računa, na katerega se lahko plača globa, navedbo za prekršek predpisane stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja oziroma stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila in pojasnilo o pravnih posledicah izreka teh sankcij, pouk o pravici do dostopa do osebnih podatkov, pravici do popravka in izbrisa osebnih podatkov, o najdaljšem zakonitem obdobju hrambe podatkov in o pravici do popravka netočnih osebnih podatkov in takojšnjega črtanja nezakonito zabeleženih podatkov. Obrazec za odgovor pa ob podatkih, ki so navedeni v prilogi, mora vsebovati še: glede na vrsto postopka, ki je določen za prekršek, zaradi katerega se postopek vodi osnovne podatke o poteku hitrega postopka, pogojih za izdajo odločbe oziroma plačilnega naloga ali o poteku rednega sodnega postopka o prekršku, z opisom načina uveljavitve pravice do izjave v hitrem postopku oziroma zagovora v rednem sodnem postopku ter pravice do vložitve pravnega sredstva zoper odločbo oziroma sodbo o prekršku, pravni pouk, da oseba lahko odgovor na obvestilo pošlje v svojem jeziku. Obrazec za odgovor v hitrem postopku pa mora obsegati tudi: pravne pouke iz drugega odstavka 55. člena ZP-1 in pojasnilo, da bo pristojni organ v primeru, če bo nadaljeval postopek, odgovor osebe štel za njeno pisno izjavo o prekršku, če gre za prekršek, za katerega se lahko izda plačilni nalog, tudi pouk o pravici do polovičnega plačila izrečene globe, s pojasnilom, da bo pristojni organ, če bo tako plačilo opravljeno pred iztekom roka za odgovor, obvestilo štel za plačilni nalog, plačilo globe za priznanje prekrška, za odpoved pravici do vročitve plačilnega naloga in pravici do zahteve za sodno varstvo glede odgovornosti za prekršek, izrečene globe in kazenskih točk v cestnem prometu. Obrazec za odgovor v postopku zaradi prekrška, za katerega se izvede redni sodni postopek o prekršku, mora obsegati tudi: pravne pouke iz prvega, tretjega, četrtega in šestega odstavka 114. člena ZP-1, pouk, da bo sodišče v primeru, če bo zoper osebo vložen obdolžilni predlog, odgovor osebe štelo za pisni zagovor osebe v rednem sodnem postopku oziroma ugovor osebe v skrajšanem postopku. Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne razume slovenskega jezika, in z 19

32 mednarodno pogodbo ni določeno drugače, mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Ne glede na izid postopka stroški prevajanja bremenijo proračun Republike Slovenije. Oseba lahko odgovori na obvestilo o prekršku v 60 dneh od dneva vročitve obvestila o prekršku na naslov organa, ki je poslal obvestilo. Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prejšnjega odstavka organ, ki je pristojen za prekršek, za katerega se izvede hitri postopek, odloči o prekršku. Po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka organ, ki je ugotovil prekršek, za katerega se izvede redni sodni postopek, odloči o vložitvi obdolžilnega predloga, pristojno sodišče pa odloči o prekršku po določbah zakona. Pri tem je potrebno izpostaviti, da Direktiva 2011/82/EU ni zajemala vseh članic. Direktiva se ni uporabljala za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, zato je te države tudi niso prenesle v svojo zakonodajo. Sta pa Evropski parlament in Svet Evropske unije 11. februarja 2015 sprejela novo direktivo, ki je zajemala tudi te tri države, vendar direktiva tem državam, ker niso usklajevale direktive 2011/82/EU, rok uskladitve z nacionalno zakonodajo podaljšuje do 6. maja ZP-1 določa 67, da je izključno Okrajno sodišče v Celju pristojno za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije ter za odločanje o prekrških, ki so bili storjeni z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici Evropske unije in zanje ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, pridobiti njegovo izjavo o prekršku oziroma storilcu odločbo o prekršku ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška, lastnik, imetnik ali drugače identificirana oseba, za katero obstaja sum, da je storilec prekrška, pa nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije. 5.6 UPORABA ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE Sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in pristojnimi organi drugih članic Evropske unije ureja Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z drugimi članicami Evropske unije 68, ki obsega: 1. Medsebojno priznavanje in izvrševanje: odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi, odločb sodišč ali drugih pristojnih organov za pridobitev predmetov, dokumentov 67 ZP-1, določbe 214. člena. 68 ZSKZDČEU, določbe 1. člena. 20

33 in podatkov za uporabo v kazenskih postopkih ter postopkih za prekrške, odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti, odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, odločb sodišč oziroma pristojnih organov, s katerimi so izrečene pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, pogojne odložitve izreka kazni, alternativne sankcije ter odločbe o pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom, odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije; 2. odstop in prevzem kazenskega pregona; 3. pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov; 4. druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in njenih državah članicah. Domači in tuji organi lahko komunicirajo neposredno, če pa je država določila centralni organ, poteka komunikacija organov preko njega. Pri ugotavljanju pristojnega organa pa lahko organi zaprosijo za poizvedbo pri EUROJUST 69, kontrolnih točkah Evropske pravosodne mreže, ali ministrstvo, pristojno za pravosodje. Zakon podrobno opredeljuje prijetje in predajo oseb med državami članicami na podlagi naloga ter razloge za zavrnitev predaje zahtevane osebe Priznavanje in izvrševanje odločb, izdanih s strani prekrškovnih organov drugih članic EU v Republiki Sloveniji 70 Slovensko sodišče izvrši odločbo, izdano s strani tujih prekrškovnih organov v primerih, ko dobi predloga za priznanje in izvršitev: odločbe sodišča, s katero je bila izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje po pravu države izdaje, odločbe drugega organa, s katero je bila izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje po pravu države izdaje, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišče, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, odločbe drugega organa, s katero je bila izrečena denarna sankcija za dejanje, ki je po pravu države izdaje prekršek ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišče, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, odločbe sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, v zvezi s pravnim sredstvom zoper odločbo iz prejšnje točke. 69 Eurojust (e-vir). 70 ZSKZDČEU, 18. poglavje. 21

34 Denarna sankcija je obveznost plačila denarne kazni ali denarne globe, premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, ki je z učinkom pravnomočno razsojene stvari v celoti ali deloma prisojen v odločbi iz prejšnjega odstavka, stroškov postopka, v katerem je bila izdana odločba iz prejšnjega odstavka, denarnega prispevka, ki je z odločbo iz prejšnjega odstavka naložen v korist javne ustanove, v dobrodelne namene ali za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj. Kot denarna sankcija pa se ne morejo izvršiti odločbe o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, odločbe o odvzemu predmetov, namenjenih za kazniva dejanja ali pridobljenih s kaznivim dejanjem, odločbe o prisojenih civilnopravnih odškodninskih zahtevkih in vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki so izvršljive v skladu z veljavno Uredbo Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Sodišče zavrne priznanje in ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če: denarna sankcija ne dosega zneska 70 ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe, je bilo dejanje, na katerem temelji odločba, storjeno v celoti ali delno na ozemlju Republike Slovenije ali zunaj ozemlja države izdaje, če za taka dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, po pravu Republike Slovenije pregon ni dopusten, je bila zoper isto osebo zaradi istega dejanja izdana pravnomočna odločba v Republiki Sloveniji ali če je bila taka pravnomočna odločba izdana in izvršena v drugi državi članici, dejanje, za katero je bila izrečena denarna sankcija, ne glede kateri so njegovi znaki in kako je v odločbi opisano, po pravu Republike Slovenije ni kaznivo dejanje niti prekršek, razen če gre za eno od kršitev iz 188. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, je dejanje, za katero je bila izrečena denarna sankcija, storila oseba, ko še ni bila stara štirinajst let, je zastarala izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je kaznivo oziroma je prekršek po pravu Republike Slovenije, je bila oseba za isto dejanje v Republiki Sloveniji ali v državi izdaje deležna amnestije ali pomilostitve, bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti Republike Slovenije, glede na obrazec iz Priloge 10 Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, oseba v pisnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, v skladu s pravom države izdajateljice ni bila osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščena o pravici, da izpodbija odločbo, in o rokih za takšno pravno sredstvo, glede na obrazec iz Priloge 10 Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen če so podani pogoji, kot jih ta zakon določa za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti 22

35 (prvi odstavek 13. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije), obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bila odločba izdana z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi oseba lahko bila iz teh razlogov v slabšem položaju; bi bila izvršitev odločbe v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije o zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, o pravici do združevanja ali svobodi izražanja, pristojni organ države izdaje ne pošlje ali ustrezno ne dopolni potrdila ali ne posreduje dodatnih podatkov, potrebnih za odločitev Posredovanje odločb domačih prekrškovnih organov v priznanje in izvrševanje drugim državam članicam EU 71 Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije določa, da je denarno sankcijo, ki je bila s strani pristojnega organa izrečena v Republiki Sloveniji fizični ali pravni osebi, moč izvršiti v drugi državi članici, v kateri ima oseba prebivališče ali sedež pravne osebe. Tako sodišče, ki je izreklo sankcijo na prvi stopnji pristojnemu izvršitvenemu organu druge članice, posreduje predlog za priznanje in izvršitev odločbe. Prekrškovni organi pristojnemu okrajnemu sodišču podajo obrazloženo pobudo za priznanje in izvršitev odločbe, sodišče pa na njihovo pobudo posreduje predlog izvršitvenemu organu druge članice. Sodišče pred vložitvijo predloga upošteva tudi možnost uspešne izterjave, glede na višino kazni ali je izterjava smotrna, ter ostopnji kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine. Okrajno sodišče pristojnemu organu pošlje odločbo, ki jo je potrebno izvršiti, izpolnjen in potrjen obrazec, ki je priloga 72 zakona, ter prevod v uradni jezik države izvršiteljice ali drug jezik, ki ga ta država sprejme. V kolikor je oseba na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, to že plačala, ali je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija ali njena izvršljivost naknadno razveljavljena, spremenjena ali pa je bil znesek denarne sankcije zmanjšan ali pa se izvrševanje zaradi drugih razlogov ne zahteva več, mora domače sodišče nemudoma obvestiti pristojni organ države izvršitve o umiku predloga izvršitve. V kolikor je bil vložen predlog izvršitve drugi državi članici, ni dopustno izvrševanje v Republiki Sloveniji, lahko pa se to nadaljuje, če je bil pristojni organ države izvršiteljice obveščen, da se izvrševanje ne zahteva več, ter če druga država zaradi pomilostitve ali amnestije ustavila izvrševanje, če v državi zaradi neizterljivosti izvršitev ni možna ali država izvršiteljica izvršitev brez opravičljivega razloga zavrne. Z izvrševanjem pridobljen denarni znesek, ki ne presega oziroma protivrednosti 71 ZSKZDČEU, 19. poglavje. 72 ZSKZDČEU, priloga

36 tega zneska, je v celoti prihodek proračuna Republike Slovenije, znesek nad to vrednostjo pa se razdeli med državi tako, da vsaki pripada polovico izterjanega zneska. Grilova pojasnjuje:«da zoper tujce iz držav EU, ki so v svoj pravni red implementirale ustrezne prepise EU, ki urejajo izvrševanje denarnih sankcij na področju kazenskih in prekrškovnih zadev, pa se lahko uporabljajo določbe o mednarodni pravni pomoči v zvezi z izterjavo izrečenih glob, ki presegajo 70, zaradi česar takšnim kršiteljem ni treba plačati globe takoj na kraju prekrška« EUCARIS kot evropski informacijski sistem podatkov o vozilih in vozniških dovoljenjih EUCARIS je informacijski sistem, ki zagotavlja možnost za države, da preko tega sistema delijo podatke o lastništvu vozil ter vozniških dovoljenjih oseb, ki jih imajo v svojih nacionalnih sistemih z drugimi državami v sistemu.»za ugotavljanje identitete storilca prekrška sta pomembna t. i. prümska sklepa Sveta 2008/615/ PNZ in 2008/616/PNZ z dne , ki v registrih motornih vozil omogočata meddržavno avtomatizirano iskanje podatkov o lastnikih ali upravljalcih vozil ter vozilih«. 74 Pri tem je potrebno poudariti, da EUCARIS ni baza podatkov, iz katere bi se lahko neposredno pridobivalo podatke o lastništvu vozila in o vozniških dovoljenjih, temveč povezovalni sistem za izmenjavo podatkov. Tako države članice ob pristopu v sistem objavijo kontaktno točko, osebo, oziroma internetno stran, na katero se lahko ostale članice sistema obrnejo za pridobivanje podatkov iz nacionalnih sistemov o lastništvu vozil ter podatkov o vozniških dovoljenjih oseb. EUCARIS je bil ob nastanku leta 1990 namenjen predvsem za izmenjavo podatkov med članicami o izvoženih vozilih oziroma uvoženih vozilih iz drugih članic ter preprečevanju kraj vozil na območju članic. Ob uveljavitvi prümske pogodbe 8. avgusta 2007, h kateri je pristopila in jo 9. marca 2007 tudi ratificirala Republika Slovenija, pa je med drugim EUCARIS-ov sistem omogočil tudi izmenjavo podatkov o registraciji oziroma lastništvu vozil. Ob prenosu prümske pogodbe v pravo Evropske unije je EUCARIS postal del pravnega okvirja Evropske unije. V ta sistem je trenutno pristopilo 35 držav, ki pa še niso vse povezane v sistem. Tako za 21 držav še ni podatkov o kontaktni osebe oziroma točki za pridobivanje podatkov o vozilih in lastništvu vozil ter podatkih o vozniških dovoljenjih oseb. Slovenija je v sistem EUCARIS pristopila s pogodbo leta 2009, pričakovati je bilo, da bo v sistem povezana v letu 2013, vendar na spletni strani EUCARIS še v začetku leta 2015 ni podatkov o kontaktni osebi za izmenjavo podatkov. 73 Gril in Viltužnik, 2011, str Avbelj, 2012, str

37 6 POLICIJA KOT PREKRŠKOVNI ORGAN Z uveljavitvijo ZP-1 so v skladu z določil 45. člena tega zakona policijske enote postale prekrškovni organi. 75 Omenjeni člen določa, da o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča ter da so prekrškovni organi upravni organi, drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Ker Zakon o državni upravi 76 določa, da upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote, je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve postala prekrškovni organ. 6.1 POSTAJA PROMETNE POLICIJE KOT PREKRŠKOVNI ORGAN Postaja prometne policije Maribor je notranja organizacijska enota Policijske uprave Maribor in kot takšna v skladu z ZP-1 samostojni prekrškovni organ. Trenutno na policijski postaji opravlja naloge 58 policistov, od tega je 53 policistov s peto stopnjo izobrazbe. Vsi ti policisti vodijo prekrškovni postopek z izdajo plačilnega naloga. Najmanj šesto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, ki zajema izvrševanje pooblastil po ZP-1 in poznavanje predpisov, katerih nadzor izvršuje, ima pet policistov. Ti izdajajo odločbe o prekršku in vodijo postopek o zahtevi za sodno varstvo na izdan plačilni nalog oziroma izdano potrdilo o plačani globi. 75 ZP-1, 45. člen. 76 ZDU, 14. člen. 25

38 7 ODLOČANJE O PREKRŠKIH V HITREM POSTOPKU PREKRŠKOVNEGA ORGANA POLICIJE V hitrem postopku prekrškovni organ policije tako kot drugi prekrškovni organi (razni inšpektorati, Davčna uprava RS, občinska redarstva) lahko izda plačilni nalog ali pisno odločbo o prekršku. Odločitev, ali bo prekrškovni organ izdal pisno odločbo ali plačilni nalog, je bila do novele ZP-1H v domeni prekrškovnega organa. Novela ZP-1H je opredelila pogoje za izdajo plačilnega naloga in določila primere, kdaj je obvezna izdaja pisne odločbe ODLOČBA O PREKRŠKU Odločba o prekršku mora biti napisana v slovenskem jeziku, na območjih priznanih narodnostnih manjšin, kjer se uporablja dvojezičnost, pa se postopek na zahtevo kršitelja vodi tudi v madžarskem ali italijanskem jeziku Glavne sestavine pisne odločbe o prekršku 78 so: uvod: obsega naziv prekrškovnega organa in osebno ime uradne osebe, ki odločbo izdaja, osebno ime kršitelja in morebitnega zagovornika; izrek: zajema osebne podatke kršitelja (osebno ime, EMŠO, za tujce rojstne podatke, državljanstvo, stalno in začasno prebivališče), kratek opis prekrška (kraj in čas, način storitve, odločilne okoliščine) in izrek oziroma pravno opredelitev prekrška (zakon in člen oziroma predpis, ki je bil kršen), znesek globe in stroškov postopka, rok za plačilo, morebitne izrečene stranske sankcije, odločitev o odvzemu premoženjske koristi, opozorila o pravici do obročnega odplačevanja, o prisilni izterjavi neplačane globe, o uklonilnem zaporu, če globa ne bo plačana, in o možnosti njegove nadomestitve z opravitvijo določenih nalog; obrazložitev: kjer se kratko navedejo izjava kršitelja o dejanju, dejstva in dokazi; pravni pouk: pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve; številka, datum, podpis pooblaščene uradne osebe in uradni pečat prekrškovnega organa. Pisna odločba o prekrških se izda v naslednjih primerih 79 : če predpis, ki določa prekršek, poleg globe predpisuje obvezen odvzem predmetov; če je treba odvzeti premoženjsko korist; 77 Jenull, 2013, str ZP-1, 56. člen. 79 ZP-1, 1. odstavek 56. člena. 26

39 če prekrškovni organ namesto globe izreče opomin; če prekrškovni organ izreče globo, ki je višja od najnižje predpisane mere globe (tretji odstavek 52. člena); če je za prekrške s področja davkov, trošarin in carin ter javnega naročanja predpisana globa v večkratniku ali v odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta oziroma naročila, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek; za prekrške s področja varstva konkurence, deviznega poslovanja in bančništva; v primeru kršitev iz šestega odstavka 17. člena tega zakona; v drugih primerih, ko niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga. Prekrškovni organ, ki hkrati obravnava prekrške, za katere je predpisana različna vrsta odločb, lahko z odločbo o prekršku odloči tudi o prekrških, za katere se sicer izda plačilni nalog PLAČILNI NALOG V POLICIJI ZP-1 določa, da pooblaščena uradna oseba izda plačilni nalog ob osebni zaznavi prekrška ali pa ob ugotovitvi prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen, mora pred izdajo in vročitvijo takšnega plačilnega naloga kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku. 81 Plačilni nalog mora vsebovati kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku in kratek opis prekrška. Zakon določa, da plačilni nalog velja kot odločba o prekršku, če vsebuje 82 : osebno ime in naslov, EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, za odgovorno osebo tudi zaposlitev, za pravno osebo pa naziv in sedež ter matično številko, kraj in čas storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe in stroškov postopka ter rok za njihovo plačilo, opozorilo o pravici do plačila globe in stroškov postopka na obroke, da bodo izrečeni globa in stroški postopka, ki ne bodo pravočasno plačani, prisilno izterjani, lahko pa tudi druge podatke v skladu s predpisi. plačilni nalog, izdan za prekrške zoper varnost cestnega prometa, mora vsebovati tudi število izrečenih kazenskih točk v cestnem prometu, navedbo vrste voznika in kategorijo vozila, s katerim je bil storjen prekršek, če so bile izrečene kazenske točke ali gre za kršitev, ki je povezana z veljavnostjo vozniškega 80 ZP-1, 55a. člen. 81 ZP-1, določba 55. člena. 82 ZP-1, 3. odstavek 57. člena. 27

40 dovoljenja, pa tudi številko izdanega vozniškega dovoljenja, navedbo organa, ki je izdal dovoljenje in datuma izdaje, če teh podatkov ni, pa tiste, ki so bili ugotovljeni v postopku, pravni pouk obsega pouk o pravici do pravnega sredstva, roku in načinu vložitve ter navedbo prekrškovnega organa, pri katerem se pravno sredstvo vloži. Izpolnjen plačilni nalog, obrazec JV/PROM-1, ki ga izda policist kot pooblaščena uradna oseba vsebuje vse zahteve za odločbo o prekršku in je, v kolikor ga izda pristojna oseba lahko tudi odločba o prekršku. Plačilni nalog sam po sebi ni odločba o prekršku, temveč podlaga za plačilo globe oziroma dokaz o tem, da je bila globa plačana. 83 Obrazci plačilnega naloga so tiskani in jih policist zgolj izpolnjuje. V zgornjem desnem kotu prve strani prvega lista so obrazci označeni s trinajstmestno serijsko številko, ki hkrati predstavlja številko plačilnega naloga in tudi številko odločbe o prekršku. V kolikor se plačilni nalog izdaja kot odločba, številka predstavlja tudi referenco za plačilo. V levem zgornjem kotu je naveden prekrškovni organ in njegov sedež. Pod serijsko številko se nahaja rubrika, kjer se označi, kakšen obrazec predstavlja: osebna zaznava ali ugotovitev s tehničnimi sredstvi se označi, ko policist prekršek zazna sam (voznik ni bil pripet z varnostnim pasom) ali pa je prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi (merilniki hitrosti); ugotovitev na podlagi zbranih obvestil in dokazov; primer prometne nesreče, kjer se vzrok prometne nesreče ugotavlja na podlagi zbiranja dokazov, kot so: položaja vozil, zavornih sledi ter na podlagi izjav udeležencev; potrdilo o plačani globi; v primeru, ko se globa za prekršek izvrši takoj oziroma jo je kršitelj plačal na kraju prekrška (tudi tujci). 83 Sklep VSRS, opr. št. IV Ips 142/2010, , sedma točka. 28

41 Slika 1: Obrazec JV/PROM-1, prvi list Vir: PA-CRSV, 2015 Novela ZP-1H je dodala tudi podatek o datumu izdaje plačilnega naloga, ki ga policist vpiše ob izpolnjevanju plačilnega naloga na vrhu obrazca. Datum izdaje plačilnega naloga je pomemben v tistih primerih, ko je bil prekršek ugotovljen s tehničnimi sredstvi in kršitelj s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju prekrška (primer meritev hitrosti s stacionarnim radarjem). Zakon o prekrških tako ne dopušča, da bi bil postopek o prekršku pričet po preteku 30 dni od dneva prekrška. 84 Gre za rok, v katerem mora prekrškovni organ z dejanjem pričeti postopek o prekršku, ne pa za rok, v katerem bi moral biti kršitelj obveščen o kršitvi oziroma bi mu moral biti vročen plačilni nalog oziroma odločba. Prekrškovni organ že s samim ugotavljanjem lastništva vozila, s katerim je bila storjena kršitev pričenja s postopkom o prekršku, s čimer je izpolnjena dolžnost prekrškovnih organov, da postopek začnejo v tridesetih dneh od storitve prekrška. 85 Ustrezni datum policisti vpišejo v rubriko izdaje plačilnega naloga. Na plačilnem nalogu so podatki o kršitelju: priimek, ime, EMŠO, državljanstvo in zaposlitev (ta podatek ni obvezen), podatki o stalnem in morebitnem začasnem naslovu (kraj, ulica, hišna številka, upravna enota, država). Podatki o prekršku obsegajo datum in čas prekrška, točno lokacijo, podatke o vozilu, s 84 ZP-1, 42. člen. 85 Sodba VSRS, opr. št. IV Ips 117/2013,

42 katerim je bil prekršek storjen ter podatke o vozniškem dovoljenju. Podatki o prekršku zajemajo izrek prekrška, s plačilnim nalogom pa je mogoče izreči največ sedem sankcij za kršitve. Kvalifikacija posameznega prekrška se vpiše po danem zaporedju: kratica predpisa, ki je bil kršen (primer ZPrCP) 86, člen, odstavek, točka, alinea, zveza, na koncu vrstice sledi znesek izrečene globe v EUR in število kazenskih točk, če so te bile izrečene. Pred zaključkom skupnega zneska izrečenih glob policist v primeru odrejenega pridržanja v posebni rubriki označi, da se od skupnega zneska odšteje 20 (pridržanje do 12 ur), oziroma 40 (pridržanje nad 12 ur). Pravnemu pouku sledi opomba in potrdilo o vročitvi, ki vsebuje podatke o podpisu kršitelja, datum vročitve z besedo, žig prekrškovnega organa, izpisana ime in priimek policista ter njegov podpis. Pod opombe se vpisuje morebitni razlog odklonitve podpisa plačilnega naloga in način vročitve plačilnega naloga. Kljub temu da je obrazec JV/PROM-1 sestavljen iz dveh listov, se pravni pouk nahaja na prvi in zadnji strani prvega lista, drugi list se v primeru osebne zaznave prekrška policista ne izpolni in se kršitelju ne vroča. V pravnem pouk se kršitelja seznani z možnostjo vložitve rednega pravnega sredstva, opozori na plačilne roke ter posledice neplačila. Opozori se ga na možnost takojšnje izvršitve plačilnega naloga ter na možnosti znižanja števila že izrečenih kazenskih točk. Drugi list plačilnega naloga (slika 2) je sestavljen iz zapisnika o izjavi kršitelja in kratkega opisa dejanskega stanja z navedbo dokazov. Pred pridobitvijo izjave mora policist kršitelja v skladu z določilom ZP-1 seznaniti s pravnim poukom. 87 V zapisniku je potrebno zabeležiti datum, čas in kraj pridobljene izjave, ki jo kršitelj in policist podpišeta. V kratkem opisu dejanja se navedejo dokazi in okoliščine očitanega prekrška. Pod opombe o vročitvi se vpišejo morebitne zaznambe ob vročitvi, kot npr. nezmožnost vročitve na kraju in način vročitve (naknadno vročanje na naslovu bivanja ali vročitev v skladu z ZUP po pošti). Vročitev na kraju prekrška kršitelj potrdi s podpisom, ob podpisu se datum vročitve napiše z besedo. 86 Zakon o pravilih cestnega prometa. Uradni list RS, št. 109/ ZP-1, 55. člen. 30

43 Slika 2: Obrazec JV/PROM-1, drugi list Vir: PA-CRSV, OBVESTILO O PREKRŠKU V primeru nepravilnega ustavljanja in parkiranja, ko kršitelja na kraju ni bilo mogoče seznaniti s prekrškom 88, se v nepremočljivi ovojnici na primerno mesto na vozilu (stransko steklo na voznikovi strani) pritrdi obvestilo o prekršku, obrazec JV/PROM-22 (Slika 3). Obvestilo o prekršku vsebuje podatke o kraju in času prekrška, registrsko številko vozila, pravno opredelitev prekrška, višino predpisane globe ter pravni pouk. Obvestilo za kršitelja nima nobenih pravnih posledic in zoper njega ni mogoče vložiti pravnega sredstva. Pravni pouk takšnega obvestila o prekršku kršitelja seznanja: z možnostjo plačila polovičnega zneska izrečene globe v osmih dneh od dneva izdaje, v primeru plačila v predpisanem roku se prekršek ne bo vpisal v evidenco o prekrških in bo postopek o prekršku s tem zaključen, s pravočasnim plačilom se odpoveduje ugovoru, zato je s plačilom plačilni nalog postal pravnomočen, v primeru neplačila po preteku roka za plačilo se bo postopek o prekršku nadaljeval z izdajo plačilnega naloga. V primeru, da lastnik vozila, kateremu je bilo izdano obvestilo o prekršku, globo plača v 88 ZP-1, 8. člen. 31

44 predpisanem roku, se v evidencah policije vodi zgolj izrečena globa brez podatkov kršitelja. V kolikor globa ni plačana v predpisanem roku, se lastniku vozila pošlje plačilni nalog, na katerega ni mogoče podati zahteve za sodno varstvo. Lastnik vozila, ki mu je bil poslan plačilni nalog, lahko globo na izdanem plačilnem nalogu plača oz. poda ugovor na plačilni nalog pri organu, ki ga je izdal. Prekrškovni organ lahko ugovoru ugodi, neutemeljen ugovor pa lahko zavrne ali zavrže ter plačilni nalog odpravi in izda odločbo o prekršku. Pri tem ugovor predstavlja izjavo kršitelja o dejstvih in okoliščinah prekrška, na odločbo pa je mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo. Pri tem je potrebno poudariti pomen obratnega dokaznega bremena, ki se v prekrških uporablja pri uporabi določil ZPrCP 89, predvsem pri izdanih obvestilih o prekršku, kjer voznika v času izdaje obvestila o prekršku ni na kraju prekrška. Ta lastniku oz. imetniku pravice uporabe vozila nalaga predložitev dokazov, v kolikor storjenega prekrška ni storil on, saj v tem primeru ne zadošča zgolj zatrjevanje njegovega alibija. Če želi lastnik v postopku uspeti, mora za svoje trditve predlagati tudi dokaze, s katerimi dokaže, da prekrška ni storil sam. Obdolžencu z dokazi ni potrebno prepričati sodišče oziroma prekrškovni organ o tem, da ni storilec prekrška, temveč se lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila zgolj nalaga, da predloži razbremenilne dokaze. Po predložitvi dokazov mora sodišče in prekrškovni organ v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali z njimi izkazuje razumen dvom glede domnevanega dejstva. 90»ESČP je o tem institutu podalo dokončno oceno, ki je še vedno nespremenjena, sprejelo jo je s polpilotsko odločbo v zadevi O'Halloran in Francis, ki jo brez lažne skromnosti štejemo za doktrino. Pritožnika sta v postopku zagovarjala stališče, da sta pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo absolutna in zato kot temeljni komponenti pravice do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP ne trpita nikakršne prisile, ki bi osebo v postopku kazenske narave prisilila k podajanju inkriminatornih izjav zoper sebe. S tem se ESČP ni strinjalo, saj poštenost sojenje ne more biti talec enega, nespremenljivega pravila, ampak je odvisna od okoliščin posameznega primera, predvsem pa razlogov, ki morda upravičujejo uporabo prisile, ki naslovnika sili k dajanju potencialno inkriminatornih izjav« ZPrCP, 8. člen v prvem odstavku govori, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. 90 Odločba USRS, opr. št. U-I-295/05, 24. točka, Z. Skubic, 2012, str

45 Slika 3: Obvestilo o prekršku JV/PROM-22 Vir: PA-CRSV,

46 8 POSEBNOSTI ODLOČANJA PREKRŠKOVNEGA ORGANA POLICIJE OB KRŠITVAH TUJIH FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB ZP-1 ne določa posebnega postopka s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami, vendar je iz podatkov ukrepov policije razvidno 92, da se določbe zakona, ki določajo zavarovanje izvršitve v primerih, ko storilec ne more dokazati identitete ali nima stalnega prebivališča ali če bi se z odhodom zaradi prebivanja v tujini lahko izognil odgovornosti za prekršek 93 uporablja predvsem zoper tujce. Kršitelj, ki bi se lahko z odhodom zaradi prebivanja v tujini izognil plačilu globe, mora plačati globo takoj na kraju prekrška. Če kršitelj globe ne plača, pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje izvršitve. 94 ZP-1določa, da se lahko odločba o prekršku, izdana na prvi stopnji, izvrši takoj, tudi v primeru zahteve za sodno varstvo oziroma pritožbo. Policist v primeru, ko storilec globe ne plača na kraju, s sklepom o zavarovanju izvršitve (slika 4), kršitelju odvzame vse dokumente za ustrezno zavarovanje izvršitve plačila kazni. Slika 4: Sklep o zavarovanju izvršitve JV/PROM-6 Vir: PA-CRSV, POSEBNOST V PREKRŠKOVNEM POSTOPKU S TUJCEM Postopek o prekršku zoper tujce poteka povsem enako kot za državljane Republike Slovenije in za osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Razlikuje se po izdaji plačilnega naloga oziroma po izdani odločbi o prekršku. Zakon določa, da so 92 Glej tabelo št ZP-1, 201. člen. 94 ZP-1, 7. točka 57. člen. 34