Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA OBVEZNI PREDMET 70 ur
|
|
- Ines Čuk
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA OBVEZNI PREDMET 70 ur
2 Posodobljeni učni načrt ZGODOVINA PLESA Obvezni predmet (70 ur) Posodobljeni učni načrt so pripravili: Predsednica predmetne skupine: Vesna Cestnik Tehovnik, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Člana: mag. Anja Gral, prof., Konservatorij za glasbo in balet Maribor Matej Selan, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Vodja in koordinator predmetnih skupin za balet, klasično podržko in repertoar, karakterne plese, stilne plese in zgodovino plesa: Matej Selan, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Vodja področne skupine za glasbeno šolstvo: dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo Vsebinsko prenovo srednjega glasbenega šolstva je pripravila in izvedla nacionalna komisija za glasbeno šolstvo v mandatu Recenzentki: Jasna Čerič Alenka Tomc Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo Za zavod: mag. Gregor Mohorčič Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Tomaž Faganel Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Objava na spletnem naslovu: e_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/ Prva izdaja Ljubljana 2013 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana :793.3(091)( ) CESTNIK Tehovnik, Vesna Posodobljeni učni načrt. Zgodovina plesa [Elektronski vir] : obvezni predmet : 70 ur / [pripravili Vesna Cestnik Tehovnik, Anja Gral, Matej Selan] izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport : Zavod RS za šolstvo, (Umetniška gimnazija - plesna smer. Modul A, Balet) ISBN (pdf, Zavod RS za šolstvo) 1. Gl. stv. nasl. 2. Gral, Anja 3. Selan, Matej, Posodobljeni učni načrt za predmet zgodovina plesa je pripravila predmetna skupina za posodabljanje učnega načrta za zgodovino plesa. Pri posodabljanju je izhajala iz učnega načrta za predmet zgodovina plesa, določenega na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 7. maja Posodobljeni učni načrt je posledica sprememb in novosti v pedagoški praksi na področju plesnega pouka. Posodobljeni učni načrt je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 161. seji 19. decembra
3 VSEBINA 1 OPREDELITEV PREDMETA 4 2 SPLOŠNI CILJI 4 3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE 5 4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA 10 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Preverjanje in ocenjevanje znanja Medpredmetne povezave 13 6 MATERIALNI POGOJI 14 7 ZNANJA IZVAJALCEV 14 3
4 1 OPREDELITEV PREDMETA Predmet zgodovina plesa je strokovni teoretični predmet v programu umetniške gimnazije plesne smeri, modul A: balet, v skupnem obsegu 70 ur. Predmet zgodovina plesa dijake * seznanja z razvojem klasičnega baleta, ki ima svoje korenine v začetku plesa. Predmet obravnava razvojno pot plesa od prazgodovine do sedanjosti, s poudarkom na razvoju baletne umetnosti. Predmet na pregleden in strukturiran način dijake seznanja z značilnostmi posameznih umetnostnih obdobij in pri tem povezuje klasični balet kot samostojno umetniško zvrst z drugimi umetniškimi zvrstmi in družbenimi ter političnimi spremembami v zgodovini človeštva. Na ravni srednjega izobraževanja daje predmet nepogrešljivo podporo predmetoma klasični balet ter klasična podržka in repertoar, saj dijakom omogoča pridobitev znanja o različnih baletnih slogih, ki je nujno za pravilno izvedbo variacij ali pas de deuxov iz baletov različnih umetnostnih obdobij. Predmet tako skupaj z drugimi predmeti plesnega programa vzgaja in izobražuje plesne talente in jim omogoča nadgradnjo njihovega praktičnega znanja. Dijake usposablja za samostojno analizo baletnih in plesnih del in razvija kritično refleksijo. Dijake navaja na samostojno iskanje zahtevanega gradiva. Pri tem dijaki pridobijo temeljno znanje o pisanju seminarskih nalog in referatov ter hkrati razvijajo kognitivne sposobnosti. Dijaki se razvijajo v celovito razgledane plesalce klasičnega baleta, ki imajo zaradi poznavanja preteklih in sedanjih razmer na plesnem področju pri nas in v tujini več možnosti za nadaljevanje plesne kariere. Pouk predmeta zgodovina plesa je tako mnogo več kot samo seznanjanje s preteklimi dogodki. Neposredno vpliva na razvoj mladih plesalcev. 2 SPLOŠNI CILJI Dijaki pri predmetu zgodovina plesa: spoznavajo nastanek in razvoj plesa s poudarkom na razvoju klasičnega baleta; primerjajo razvoj plesa in klasičnega baleta z razvojem drugih umetnostnih zvrsti: glasbe, likovne umetnosti, gledališča; povezujejo razvoj umetnosti z razvojem družbe; spoznavajo značilnosti in sloge plesne umetnosti v različnih umetnostnih obdobjih; se seznanijo z vodilnimi osebnostmi svetovne plesne umetnosti in njihovimi deli; * V tem učnem načrtu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, veljajo za oba spola (dijak za dijaka in dijakinjo, učitelj za učitelja in učiteljico). 4
5 spoznavajo vodilne osebnosti slovenske plesne umetnosti in slovensko plesno dediščino; se zavedajo pomena plesne umetnosti v družbenem dogajanju; izostrijo občutek za vrednotenje plesnih predstav; razvijajo sposobnost besednega izražanja v opisovanju plesnih predstav; sodelujejo v projektnem delu in na različne načine predstavljajo svoje izdelke (pisno, večpredstavno); se učijo pravilne uporabe virov in iskanja ter vrednotenja informacij; spoznavajo razmere na plesnem področju pri nas in v tujini; osveščajo in razvijajo sposobnost samostojnega učenja; razvijajo odgovornost za svoje znanje; izostrijo občutljivost do preteklih zamisli in stvaritev; se sporazumevajo v slovenskem jeziku in skrbijo za večji besedni zaklad slovenskega izrazoslovja. 3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih. 3.1 OPERATIVNI CILJI spoznajo teorije o nastanku plesa (gib kot odgovor na izziv, izraz čustva, odvečne energije); primerjajo človekove plesne rituale s plesom pri živalih; se seznanijo z vlogo šamanov kot posrednikov med ljudmi in demoni; se seznanijo z rituali v pradavnini (rojstvo, smrt, spolna zrelost, iniciacija, zdravljenje, plesi za rodovitnost, plesi za ugodno vreme, falični plesi); usvojijo pojma ekstravertiran in introvertiran tip plesa; se seznanijo z oblikami plesov kot posledico družbenega razvoja (krog, kača, vrsta, vijuga); se seznanijo s tedanjo glasbeno spremljavo. usvojijo pojma profani in sakralni tip plesa; se seznanijo z razvojem plesa na področju med Evfratom in Tigrisom; se seznanijo z načini plesa v starem Egiptu; VSEBINE Razvoj in začetki plesa Ples v starih civilizacijah 5
6 spoznajo značilnosti plesa v Indiji; izvejo za razvoj plesa na Japonskem in japonsko gledališče; se seznanijo z začetki plesa na Kitajskem; izvejo za ples v Judeji; se seznanijo z razvojem grškega gledališča in rimsko pantomimo se seznanijo z glasbili, ki so spremljala ples v starih kulturah. se seznanijo z likovno in glasbeno starokrščansko umetnostjo; izvejo za odnos krščanske vere do telesa in do plesa; usvojijo in uporabijo pojme: liturgične igre, misteriji, pasijon, Vidov ples; izvejo za razvoj večglasja v liturgični in v posvetni glasbi, ki so jo ohranjali glumači; se seznanijo s spremembami družabnega življenja, ki so jih v Evropo prinesle križarske vojne; se seznanijo s trubadurskimi pesnitvami; spoznajo razvoj prvih družabnih plesov. izvejo za značilnosti renesanse in prepoznajo značilnosti tega obdobja v različnih umetnostnih zvrsteh; se seznanijo z značilnostmi renesančnih plesov in s priporočili in navodili o vedenju pri plesu; se seznanijo z glasbili, ki so spremljala renesančne plese; se seznanijo s plesno suito; lahko prepoznajo in poimenujejo renesančne plese; znajo opredeliti razliko med plesi ljudskega izročila in družabnimi plesi. se seznanijo z značilnostmi baročne umetnosti; se seznanijo z značilnostmi baročnih družabnih plesov; prepoznajo in poimenujejo baročne plese; povezujejo značilnosti baročnih plesov z baročno glasbo, slikarstvom in kiparstvom; se seznanijo s prireditvami na italijanskih dvorih; izvejo za dvorni balet in Kraljičin balet; izvejo za plesno teorijo in takratne plesne učitelje ter njihova dela; se seznanijo s prevlado baleta na francoskem dvoru; se seznanijo z Velikim kraljevim baletom in vplivom Ludvika XIV. na razvoj poklicnega baleta; izvejo za ustanovitev Kraljevske akademije Starokrščanska umetnost in ples v srednjem veku Družabni plesi v renesansi Družabni plesi v baroku in ločitev baletne umetnosti od dvornih svečanosti 6
7 za ples (Pierre Beauchamp, Jean-Baptiste Lully); se seznanijo s pojmom gledališko-odrski ples; izvejo, da je balet postal samostojna odrska umetnost; se seznanijo z razvojem plesne pisave (Raoul-Auger Feuillet); ločijo med dvornim in odrskim baletom in lahko poimenujejo prve profesionalne baletne plesalce 18. stoletja. opredelijo pojem Ballet d'action; izvejo za teoretika in koreografa Jean- Georgesa Noverra in njegove reforme; izvejo za reforme Noverrovega učenca Jeana Daubervala in njegovo delo La Fille Mal Gardée (Navihanka); si ogledajo balet Navihanka in v njem prepoznavajo koreografove reforme; izvejo za vzroke za zastoj razvoja baleta kot samostojne umetnosti v klasicizmu. se seznanijo s splošnimi značilnostmi romantike; se seznanijo z razvojem romantičnega baleta; lahko umestijo obdobje romantike v časovni okvir; se seznanijo s spremembo plesne tehnike (ples na konicah prstov); izvejo za novosti, ki jih je prinesel prvi romantični balet La Sylphide (Silfida); si ogledajo balet Silfida in razčlenjujejo značilnosti romantičnega obdobja; se seznanijo z delom dinastije Taglioni in z drugimi velikimi imeni romantičnega baleta (Fanny Elssler, Carlotta Grisi, Fanny Cerrito, Lucile Grahn, Jules Perrot, August Bournonville); si ogledajo balet Giselle in so sposobni prepoznati prvine romantike ter našteti podatke o premieri baleta; se seznanijo s pojmom ballet blanc (beli balet); izvejo podatke o baletu Pas de Quatre; se seznanijo z baletnimi pedagogi in koreografi iz 19. in zgodnjega 20. stoletja; se seznanijo z zatonom baleta v Franciji in Evropi; izvejo za baleta Coppélia in Sylvia; si ogledajo balet Coppélia (ali Sylvia); opredelijo pojem en travestie. Ballet d' Action Balet v romantiki 7
8 3.2 se seznanijo s podatki o prvih baletnih predstavah v Rusiji; izvejo za razvoj ruskega baleta v 18. stoletju; se seznanijo z razcvetom ruskega baleta na prehodu iz 18. v 19. stoletje; spoznajo imena pomembnejših koreografov in baletnih mojstrov tedanjega časa. se seznanijo z deli koreografa Mariusa Petipaja; vrednotijo pomen Petipajevih del; si ogledajo balete Labodje jezero, Trnuljčica in Don Kihot ter razčlenjujejo značilnosti Petipajevih koreografij; lahko naštejejo podatke o premierah videnih baletov; izvejo za Leva Ivanova in njegovo delo; vrednotijo pomembne reforme Petra Iljiča Čajkovskega v baletni glasbi; se seznanijo z glasbo in s skladatelji tedanjih baletov; se seznanijo z imeni Petipajevih naslednikov. izvejo za Sergeja Djagileva in za skupino Ballets Russes ter njene koreografe in plesalce; si ogledajo baleta La Spectre de la Rose (Duh vrtnice) in Prélude à l'après midi d'un Faune (Preludij k Favnovem popoldnevu) in prepoznavajo reforme Mihaela Fokina in Vaclava Nižinskega; si ogledajo balet Petruška in prepoznavajo Fokinove reforme; si ogledajo balet Les Noces (Svatba) ali katerega izmed baletov skupine Les Ballets Russes in spoznajo slog koreografinje Bronislave Nižinske ali drugih koreografov. izvejo za teoretika Françoisa Delsarta in Emila Jaquesa Dalcroza ter za njune ideje o načinu gibanja; se seznanijo z delom Isadore Duncan in z njenim vplivom na razvoj sodobnega plesa. se seznanijo z začetki in razvojem sodobnega plesa v Nemčiji; spoznavajo dela Rudolfa von Labana, Mary Wigman in Kurta Joossa; usvojijo pojme ekspresionizem, korevtika, evkinetika, ikosaeder, labanotacija, agogika, dinamika, Bewegungschöre. se seznanijo z baletom na Švedskem in s skupino Ballets Suedois; Razvoj baleta v Rusiji, s poudarkom na prvi polovici 19. stoletja Balet v Rusiji v drugi polovici 19. stoletja Les Ballets Russes Nova iskanja v plesu na prelomu iz 19. v 20. stoletje Razvoj sodobnega plesa v Evropi, nemški ekspresionizem v 20. stoletju Balet v Evropi in Sovjetski zvezi v 20. stoletju 8
9 se seznanijo z razvojem baleta in sodobnega plesa v Angliji; izvejo za razvoj baleta in plesa po drugi svetovni vojni v Franciji; izvejo za odnos do baleta v Sovjetski zvezi v povezavi z družbenimi spremembami po oktobrski revoluciji; se seznanijo z deli pomembnih koreografov in plesalcev v Sovjetski zvezi; si ogledajo balet Plamen Pariza z revolucionarno tematiko. se seznanijo z razvojem plesa v Ameriki; izvejo za razvoj ameriškega baleta pod vplivom evropskega baleta; se seznanijo z delom Mihaila Mordkina in Georga Balanchina, zaslužnih za razvoj ameriškega baleta; si ogledajo balet Jewels (Dragulji) in prepoznavajo prvine, značilne za Balanchinov slog koreografiranja; izvejo za prvi ameriški balet Billy the Kid in so sposobni navesti podatke o njegovi premieri; se seznanijo z deli Jeroma Robbinsa; spoznajo razvoj ameriškega sodobnega plesa in vlogo Ruth St. Denis in Teda Shawna (Denishawn); razčlenjujejo značilnosti del Marthe Graham, Doris Humphrey in Charlesa Weidmana; si ogledajo posnetke koreografij Marthe Graham in se seznanijo s slogom njenega načina koreografiranja; se seznanijo s pomembnejšimi plesalci in koreografi sodobnega plesa v Ameriki; raziskujejo dela plesalcev ameriškega klasičnega baleta in sodobnega plesa na svetovnem spletu. izvejo za razvoj muzikala; se seznanijo z imeni uspešnejših muzikalov; si ogledajo primer muzikala, npr. Cats (Mačke); izvejo za broadwayske revije, prirejene za filme; spoznajo velika imena filmskih muzikalov. opredelijo glavne značilnosti plesnega gledališča; se seznanijo z delom plesalke in koreografinje Pine Bausch. se seznanijo z razvojem baleta v drugi polovici 20. stoletja do danes; se seznanijo z vodilnimi baletnimi skupinami, koreografi in plesalci. Razvoj baleta in sodobnega plesa v Ameriki Ples v muzikalu in filmu Plesno gledališče Balet v drugi polovici 20. in začetku 21. stoletja 9
10 se seznanijo s podatki o gledališkem plesu pri nas od 17. do 19. stoletja; izvejo za prvi slovenski balet Možiček in so sposobni navesti podatke o njem; se seznanijo z rojstvom slovenskega poklicnega baleta; izvejo za imena vodij in za razvoj baletnega ansambla v Ljubljani; spoznajo imena nekaterih odmevnejših baletnih predstav; spoznajo imena pomembnejših slovenskih baletnih plesalcev in koreografov; izvejo za vlogo Pie in Pina Mlakarja v slovenskem baletu v povezavi z razvojem sodobnega plesa pri nas; si ogledajo balet Vrag na vasi, se seznanijo z njegovimi posebnostmi in so sposobni navesti podatke o njem; se seznanijo z razvojem baletnega ansambla v Mariboru in vlogo Ika Otrina; sodelujejo v pogovoru o trenutnem položaju baleta v Sloveniji in izmenjavajo mnenja. se seznanijo z začetki sodobnega plesa pri nas in tedanjo uprizoritveno prakso; izvejo za dela pionirjev s poudarkom na delu Mete Vidmar, Lidije Wisiak, Pie in Pina Mlakarja ter Katje Delak; interpretirajo in vrednotijo dela sodobnih avtorjev in njihove uprizoritve. Razvoj baleta v Sloveniji Razvoj sodobnega plesa v Sloveniji Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine. 4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA Standardi znanja so določeni z obvladovanjem posameznih sklopov predpisanih vsebin. Dijaki po zaključenem šolanju obvladajo temeljna znanja, potrebna za nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev. Naučene vsebine predmeta zgodovina plesa znajo dijaki povezovati z drugimi predmeti iz programa in se tako razvijejo v splošno razgledane mlade plesalce. Pridobljene veščine znajo dijaki uporabiti tudi za nadaljnji osebni razvoj. Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (količina in kakovost znanja, spretnosti in veščin), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno) in so tista kakovost in količina znanja, ki sta nujni za nadaljnje učenje in razvoj pri določenem predmetu. 10
11 Minimalni standardi znanja iz predmeta zgodovina plesa so navedeni v vsebinah po letnikih. 3. letnik: dijak zna določiti časovni okvir, v katerega spada določeno umetnostno obdobje od prazgodovine do konca romantike; dijak zna navesti značilnosti posameznih umetnostnih obdobij od prazgodovine do konca romantike in prepoznati razlike med njimi; dijak zna primerjati značilnosti plesa z drugimi umetnostnimi zvrstmi, predvsem z glasbo; dijak zna poimenovati pomembnejše plesne in baletne umetnike iz posameznih obdobij do konca romantike; dijak zna prepoznati, razčleniti, interpretirati ter ovrednotiti dela plesne in baletne umetnosti, ki so nastala do konca romantike. 4. letnik: dijak zna določiti časovni okvir, v katerega spada določeno umetnostno obdobje od druge polovice 19. stoletja do danes; dijak zna navesti značilnosti posameznih umetnostnih obdobij od druge polovice 19. stoletja do danes in prepoznati razlike med njimi; dijak zna primerjati značilnosti plesa z drugimi umetnostnimi zvrstmi, predvsem z glasbo; dijak zna poimenovati pomembnejše plesne in baletne umetnike iz posameznih obdobij od druge polovice 19. stoletja do danes; dijak zna prepoznati, razčleniti, interpretirati ter ovrednotiti dela plesne in baletne umetnosti od druge polovice 19. stoletja do danes. 5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Pouk predmeta zgodovina plesa z dejavnostmi in vsebinami prispeva k razvoju dijakov v celovite plesalce in pri njih razvija zmožnosti vseživljenjskega učenja. Pouk zgodovine plesa lahko izvajamo v različnih učnih oblikah in ob uporabi različnih metod. Učitelj je v vlogi mentorja in moderatorja, ki pomaga dijakom, da dosežejo učne cilje. Pomembno je, da učitelj dijake usmerja k povezovanju pridobljenega teoretičnega znanja z 11
12 izkušnjami, ki jih že imajo, in jih spodbuja k razvijanju mišljenja, ki je pomembno za njihovo splošno razgledanost. Temeljni cilj poučevanja zgodovine plesa je, da dijaki usvojijo ključne vsebine, posredovane z ustreznim gradivom (videoposnetki, zvočni posnetki, slikovno in besedilno gradivo). Učitelj je pri izbiri gradiva, metod dela in učnih oblik avtonomen. Slediti mora temeljnim ciljem, sicer pa lahko izvedbo učne ure prilagaja potrebam, zmožnostnim in zanimanju dijakov. Pri predmetu zgodovina plesa dijaki usvojijo predpisane učne vsebine z metodičnimi postopki poslušanja, opazovanja, opisovanja, povzemanja, primerjanja, razvrščanja, razlaganja in pisanja. Učenje in poučevanje predpisanih vsebin bo uspešno, če bo celostno, dejavno in ustvarjalno. Dijaki dejavno sodelujejo pri pouku z referati, s seminarskimi nalogami ali z vrednotenjem videnih predstav. Tak pristop spodbuja samostojno učenje in dijake navaja na samostojno delo in na iskanje ter pravilno uporabo različnih virov, pri čemer se dijaki naučijo kritično iskati in vrednotiti ključne informacije. V sklopu pouka se dijaki učijo gledati in kritično ocenjevati plesne in baletne predstave in spremljati tekoče uprizoritve v Sloveniji, tako domačih kot tujih avtorjev. Zato so za pouk zgodovine plesa izredno pomembni ogledi plesnih predstav in spremljanje kritik v medijih. S tem dijakom ponudimo dodatna znanja in razvijamo pozitiven odnos do umetniškega ustvarjanja. Hkrati pa dijaki ob obiskovanju plesnih in baletnih predstav spoznavajo zakonitosti dela poklicnih plesalcev in koreografov. 5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja Pomembno je, da ločimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. Preverjanje Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo moč dojemanja, raven znanja in zmožnosti, dijaku pa daje tudi povratne informacije o njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov in znanja ter morebitnih pomanjkljivosti lahko ustvarja kar najbolj celovito in stvarno sliko o napredku in morebitnih zagatah posameznega dijaka; na tem temelju učinkoviteje pripravimo načrt dela in dajemo jasnejše napotke za učenje. Preverjati je treba redno in na različne načine, na področjih, kot so navedena. Preverjanje znanja poteka sproti in ni nujno identično obliki, ki jo uporabimo pri ocenjevanju, vendar se mora nanašati na iste cilje. Učitelj preverja znanje pri pouku. 12
13 Ocenjevanje Glede na naravo pouka predmeta zgodovina plesa dijakovo znanje v tretjem letniku ocenjujemo glede na poznavanje snovi iz točke 3.1 in v četrtem letniku glede na poznavanje snovi iz točke 3.2. Učitelj ocenjuje znanje pri pouku. Dijak v četrtem letniku pri predmetu zgodovina plesa pripravi vsaj eno seminarsko nalogo, ki jo predstavi pred razredom. Vsebino naloge dijak izbere sam (ali pa jo izbere skupaj z učiteljem), nanaša pa se na opis, razlago, pojasnjevanje nekega procesa; pri tem gre lahko za povzetek članka o zanimivi temi ali problemu, za predstavitev članka iz strokovne revije (tudi v tujem jeziku) ipd. 5.2 Medpredmetne povezave Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada z različnimi izzivi v stroki in v življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj in spretnosti pa hkrati prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika. Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasnejše obravnave sorodnih vsebin ipd. Učitelj se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa. Predmet zgodovina plesa se tesno povezuje s predmeti balet, klasična podržka in repertoar, sodobne plesne tehnike, karakterni plesi, stilni plesi in klavir. Balet Snov se popolnoma navezuje na predelano in usvojeno tehnično vsebino klasičnega baleta in se tudi dopolnjuje in razvija vzporedno s tem predmetom. Klasična podržka in repertoar Znanje, pridobljeno pri pouku klasične podržke in repertoarja, dijaki uporabijo pri zgodovini plesa in obratno. Znanje o značilnostih določenega umetnostnega obdobja dijaki potrebujejo za pravilno interpretacijo sloga variacij in koreografij iz tega obdobja. 13
14 Sodobne plesne tehnike Pri predmetu zgodovina plesa se dijaki seznanjajo z deli sodobnih plesalcev in pridobljeno snov navezujejo na interpretacijo giba pri predmetu sodobne plesne tehnike. Karakterni plesi Pri učenju karakternih plesov upoštevamo slogovno umeščenost posameznih plesov, ki so jo dijaki usvojili pri predmetu zgodovina plesa. Stilni plesi Znanje, pridobljeno pri predmetu stilni plesi, je v pomoč pri razumevanju snovi predmeta zgodovina plesa. Klavir Glasbeno znanje, pridobljeno pri pouku klavirja, dijaki uporabijo pri učenju o značilnostih posameznih umetnostnih obdobij, predvsem pri primerjavi plesa z glasbo. Posredno se predmet zgodovina plesa smiselno povezuje z vsemi predmeti umetniške gimnazije. 6 MATERIALNI POGOJI Cilji vzgojno-izobraževalnega procesa za predmet zgodovina plesa zahtevajo za uresničevanje primerno veliko učilnico, skladno s predpisi. Opremljena mora biti z mizami in s stoli za dijake in učitelja, s tablo in avdiovizualnimi sredstvi, ki omogočajo tudi računalniško projekcijo. Zaradi dostopa do informacij je smotrno, da imajo dijaki in učitelj dostop do svetovnega spleta. Za uspešno delo dijakov je pomemben dostop do ustrezne strokovne literature, dosegljive v šolski knjižnici ali/in v drugih zbirkah. 7 ZNANJA IZVAJALCEV Izvajalec Učitelj Znanja s področja - visokošolskega izobraževanja baleta ali muzikologije - srednješolskega ali višješolskega izobraževanja baleta po določilih 93. člena ZOFVI 14
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
2 M62-6--2 2 3 4 5 6 7 3 pas jeté battu battement fondu renversé en dehors sissonne fermée entrechat-cinq failli, grand assemblé, failli, grand assemblé, contretemps, piqué, chassé, saut de basque, chassé,
Prikaži večUmetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur
Umetniška gimnazija plesna smer Modul A: balet Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE OBVEZNI PREDMET 210 ur Posodobljeni učni načrt SODOBNE PLESNE TEHNIKE Obvezni predmet (210 ur) Posodobljeni
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večOSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17
OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD VODNIK PO NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH V ŠOLSKEM LETU 2016/17 NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 4., 5. in 6. razred V skladu z 20. a členom ZOsn (Uradni list RS, št. 63-2519/2013
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večMicrosoft Word - Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo -SLO.doc
Številka: 350-8/2009-1 Datum: 14. 4. 2009 DRŽAVNE SMERNICE ZA KULTURNO- UMETNOSTNO VZGOJO V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Ljubljana, april 2009 Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo so pripravili
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večMicrosoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda
Prikaži večPONUJENI IZBIRNI PREDMETI ZA 8. RAZRED Etnologija srečanje s kulturami in načini življenja (Albina Kukovec) 35 ur Glasbena dela (Aleš Pevec) 35 ur Lik
PONUJENI IZBIRNI PREDMETI ZA 8. RAZRED Etnologija srečanje s kulturami in načini življenja (Albina Kukovec) 35 ur Glasbena dela (Aleš Pevec) 35 ur Likovno snovanje 2 (Boštjan Rihtar) 35 ur Obdelava gradiv
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večNEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]
STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večOsnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/202
Osnovna šola Benedikt PONUDBA IN PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV učencem 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Benedikt za šolsko leto 2019/2020 April 2019-1 - Spoštovani starši in učenci. Poleg
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - LIKOVNI_3.doc
likovna vzgoja SPLOŠNI razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti bogate in ohranjajo zmožnost za likovno
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večPowerPoint Presentation
Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večKULTURNI DNEVNIK
KULTURNI DNEVNIK ŠOLSKO LETO 2016/2017 Že deveto leto izvedbe! Zakaj je zaživel KULTURNI DNEVNIK, kulturno izobraževalni abonma za učence OŠ? Ideja in nastanek: - leto 2007, - priprava elaborata za EPK
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večVir IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2019/2020
Vir IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2019/2020 Spoštovani starši, dragi učenci! Izbirni predmeti omogočajo učencem, da poglobijo in razširijo znanje predmetnih področij, ki jih posebej zanimajo. Učenci
Prikaži več3
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2017/2018 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Karmen Plavec 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju
Prikaži večPredmetnik 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje Sam. delo študen ta Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj ECTS 1. Os
Predmetnik 1. semester študen ta skupaj ECTS 1. Osnove solfeggia Tomaž Svete 30 30 120 180 6 2. Osnove dirigiranja Tadeja Vulc 30 30 15 105 180 6 3. Elementi glasbenega stavka Tomaž Svete 45 15 120 180
Prikaži večPredlog letne učne priprave za glasbeno vzgojo za 4
OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, Šentjanž 88, 2373 Šentjanž KRITERIJI Z OPISNIKI ZA OCENJEVANJE GLASBENA UMETNOST 5. RAZRED PODROČJE odlično 5 prav dobro 4 dobro 3 zadostno 2 nezadostno 1 Pozna, pravilno razume,
Prikaži večOŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA
OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 8. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV ZA ŠOLSKO LETO 2018/2019 Izbirni predmeti 2018/2019 OŠ OLGE MEGLIČ Prešernova ulica 31, 2250 Ptuj Tel.:02/749 20 10 http://www.olgica.si/ E-pošta: group1.osmbom@guest.arnes.si
Prikaži več3
NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA SSI-PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2016/2017 Letnik/oddelek: 2. a Razredničarka: Tanja Galun Založnik 1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Predlog Načrta ocenjevanja znanja (v nadaljevanju
Prikaži večPRVA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA
DRUGA SLOVENSKA GLASBENA OLIMPIJADA PISNI TEST 1. kategorija ime in priimek tekmovalca/tekmovalke Ljubljana, 10. marec 2013 SPLOŠNI PODATKI SPOL M Ž STAROST ŠOLA SEM ČLAN ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA DA NE
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večBrezno 78, 2363 Podvelka, tel.: 02/ , fax.: 02/ Davčna št.: NEOBVEZNI IZBIRNI PREDM
NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI 2015/2016 V naslednjem šolskem letu lahko učenci, poleg obveznih predmetov, izberejo tudi pouk pri NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETIH. Šola lahko oblikuje skupine in ponuja neobvezne
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večUntitled-1
-$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne
Prikaži večZa Uk Net - Marec 2009.indd
za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večUČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska sm
UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Magistrsko delo-kompozicija in glasbena teorija Course title: Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večRazred: 1
Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večMicrosoft Word - Glasbena pedagogika - predstavitveni zbornik 3 september 2008.doc
PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GLASBENA PEDAGOGIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA GLASBO 1. Podatki o študijskem programu ime programa: Prvostopenjski univerzitetni študijski program
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večMicrosoft Word - Dnevi dejavnosti na razredni stopnji
Dnevi dejavnosti na razredni stopnji 1. Simfonična matineja Simona Trtnik april Baletna predstava Klara Jerina februar Obisk knjižnice Simona Trtnik oktober Lutkovna predstava Mojca Avbelj december Tabor
Prikaži večAleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin
Aleksander Sergejevič Puškin: Jevgenij Onjegin OBDOBJE ROMANTIKA Romantika je umetnostna smer v Evropi iz prve polovice 19. stoletja. Razvila se je iz predromantike konec 18.stol. Izražanje čustev Osrednja
Prikaži večKRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA
KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,
Prikaži večUčni načrt GIMNAZIJA BALET
Učni načrt GIMNAZIJA BALET Učni načrt GIMNAZIJA BALET Umetniška gimnazija Plesna smer; Modul B: Sodobni ples OBVEZNI PREDMET (315 UR) 2 Učni načrt BALET UMETNIŠKA GIMNAZIJA-PLESNA SMER; MODUL B: SODOBNI
Prikaži večCenacolo Arabesque endas a.s.d 18 Corso internazionale di perfezionamento estivo VACANZE CON LA DANZA Grado agosto Mednarodni baletni se
Cenacolo Arabesque endas a.s.d 18 Corso internazionale di perfezionamento estivo VACANZE CON LA DANZA Grado 22-28 agosto 2009 18 Mednarodni baletni seminar VACANZE CON LA DANZA Od 22. do 28. avgusta 2009
Prikaži večUvod v makedonsko-slovenske gledališke vezi ( ) 31 Aldo Milohnić in Ana Stojanoska Prispevki v pričujoči skupni številki revij Amfiteater in A
Uvod v makedonsko-slovenske gledališke vezi (1990 2015) 31 Aldo Milohnić in Ana Stojanoska Prispevki v pričujoči skupni številki revij Amfiteater in Ars Academica so nastali v okviru bilateralnega projekta
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt
E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večMicrosoft Word - N M-mod.docx
Državni izpitni center *N18157132M* 9. razred GLASBENA UMETNOST Sreda, 9. maj 2018 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N181-571-3-2M
Prikaži večNa podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne sprejel Št
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 197. člena Statuta UL (Ur. l. RS, št. 4/2017) je Senat Univerze v Ljubljani na 39. seji dne 27. 6. 2017 sprejel Študijski red Univerze v Ljubljani 1 SPLOŠNA DOLOČILA
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večSREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec:
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Izobraževalni program.. NAČRT IZVAJANJA VAJENIŠTVA (NIV) za šolska leta:,, Delodajalec: Datum: Podpis in žig: Vajenec: Datum: Podpis: Šola: Datum: Podpis in žig: Pristojna
Prikaži večOBUDIMO KULTURNO ŽIVLJENJE V LOKAVCU
Predstavitev študijskega krožka Obudimo kulturno življenje na vasi Mentorica Alenka Furlan Obudimo kulturno življenje v Lokavcu Lokavec - vas pod Čavnom LOKAVEC razpotegnjena vas 13 zaselkov ljudje se
Prikaži večDBUS Društvo baletnih umetnikov Slovenije Župančičeva Ljubljana Datum: 12. september 2012 Župančičeva Ljubljana Tel
DBUS Društvo baletnih umetnikov Slovenije Župančičeva 1 Datum: 12. september 2012 Župančičeva 1 Tel. 040 465160 e-mail: dbus.dbus@gmail.com Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS Spoštovani
Prikaži večUradni list RS - 14/99, Uredbeni del
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: info@uradni-list.si Št. 14 Ljubljana, petek 12. 3. 1999 Cena 1120 SIT ISSN 1318-0576 Leto IX DRŽAVNI SVET 681. Spremembe in dopolnitve
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži več1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.
1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži več