Microsoft Word - dipz6.doc
|
|
- Izidor Kaučič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Smer: Informatika v organizaciji in managementu ODLOČITVENI MODEL ZA POMOČ PRI IZBIRI KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Mentor: zasl. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Zvonimir Ipavec Kranj, december 2010
2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, zasl. prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za strokovno pomoč pri zasnovi in izdelavi diplomske naloge. Lepo se zahvaljujem sodelavcem za spodbudo in motivacijo. Posebno pa se zahvaljujem družini za potrpežljivost in pomoč.
3 POVZETEK Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je slovenski sistem kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ) načrtoval v letih V slovensko zdravstvo in zdravstveno zavarovanje v vsej državi pa je bil sistem uveden junija leta KZZ je postala edini veljavni dokument za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Da se zagotovi kontinuiteta sedanje ureditve, hkrati pa se ureditev prilagodi spremembam, tehničnim in pravnim, ter omogoči nove aplikacije, ki jih sedanja ureditev ne omogoča je bil sprožen projekt prenove kartice. Razprave, analiza novih zahtev in izkušnje s sistemi v drugih državah so pokazale, da je najustreznejši razvojni cilj prehod s sedanjega kartičnega sistema na kartični sistem, ki bi omogočal neposreden dostop do podatkovnih baz. Predlagani so bili štirje različni scenariji: "Konzervativni" scenarij, Scenarij "postopnega prehoda", Scenarij "polnih on-line storitev" in "Vizionarski" scenarij. V diplomski nalogi sem predstavil te štiri scenarije in se s pomočjo večparametrskega odločitvenega modela odločil za najugodnejšo varianto. KLJUČNE BESEDE - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - kartica zdravstvenega zavarovanja - odločanje - večparametrski odločitveni model - dexi ABSTRACT Health Insurance Institute of Slovenia planned slovenian Health Insurance Card (HIC) system in years The system was introduced in slovenian health and insurance system in in June Hic became the onlyvalid document to obtain rights fromcompulsory and voluntary health insurance. To ensure continuation of the current scheme, yet still adapt to new developments, both technically and regulatory, and to provide new applications not possible with the current scheme the card renovation project was initiated. The discussion process, the analysis of new requirements and the experiences from schemes operated in other countries indicate, that the migration of the current offline card system into a system that allows dirrect access to data bases is a desired target. Four different scenarios were proposed: The Conservative" scenario, the "Gradual Migration" scenario, the "Full-Online" scenario and the "Visionary" scenario.
4 In my work I described this four scenarious and with help of multi atribute decision making system chosed the best variant. KEYWORDS - Health Insurance Institute of Slovenia - Health Insurance Card - decision making - multi atribute decision model - dexi
5 KAZALO 1 Uvod Predstavitev problema Predstavitev okolja Nove zahteve Prenova sistema kartice zdravstvenega zavarovanja Nova platforma mikroprocesorske kartice Ažurnost podatkov o zavarovanju in drugih podatkov Infrastruktura za nove aplikacije Zahteve, ki izhajajo iz novega zakona o varovanju podatkov Dodatne zahteve Fleksibilnost procesa personalizacije Zmanjšanje stroškov za omrežje samopostrežnih terminalov Razpoložljivost prenosnih čitalnikov Informacijski sistemi s pacientom v središču Elektronski podpisi Kartica državljana Predlagane razvojne strategije Konzervativni scenarij Scenarij postopnega prehoda Scenarij polnih on-line storitev Vizionarski scenarij Odločanje Odločanje Večparametrsko odločanje Računalniško podprto odločanje DEXi računalniški program za večparametrsko odločanje Faze odločitvenega procesa Identifikacija problema Identifikacija kriterijev Definicija funkcij koristnosti Opis variant Vrednotenje in analiza variant Izgradnja odločitvenega modela Identifikacija kriterijev Kratek opis kriterijev Struktuiranje kriterijev Merske lestvice Funkcije koristnosti Vrednotenje in analiza variant Zaključek...24 Literatura...25 Seznam slik in tabel...26 Priloge...27
6 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Slovenski sistem zdravstvenega zavarovanja združuje obvezno in prostovoljno (PZZ) zdravstveno zavarovanje. Obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) krije celotno prebivalstvo. Prispevke za zdravstveno zavarovanje plačujejo delodajalci, delojemalci in drugi zavezanci. OZZ v celoti krije stroške zdravstvenih storitev za otroke, preventivnih ukrepov, nujnega zdravljenja in pri določenih boleznih. Pri vseh drugih storitvah je potrebno doplačilo, ki ga krije bodisi pacient sam ali pa PZZ. Sedaj v Sloveniji delujejo en izvajalec OZZ in trije izvajalci PZZ. Leta 2000 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na nacionalni ravni uvedel sistem kartice zdravstvenega zavarovanja (KZZ). KZZ je bila izdana približno dvema milijonoma zavarovancev. Profesionalne kartice (PK) in potrebni informacijski sistemi so bili zagotovljeni približno 20 tisoč zdravstvenim delavcem. Od začetka delovanja se sistem postopno širi z novimi aplikacijami, ki so bile predvidene že ob uvedbi. Značilnost sedanjega sistema KZZ je, da gre za off-line sistem pametne kartice, v katerem kartica služi kot nosilec podatkov o zdravstvenem zavarovanju in za shranjevanje nekaterih občutljivih medicinskih podatkov. PK je ključ za dostop do podatkov na KZZ. Podatke se bere in vpisuje na KZZ z opremo, nameščeno pri izvajalcih zdravstvenih storitev (primarno zdravstvo, bolnišnice, lekarne, dobavitelji tehničnih pripomočkov in drugi), izvajalcih zdravstvenega zavarovanja in na samopostrežnih terminalih (SST). Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 1
7 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Računalniška izmenjava podatkov Datoteka za paketno obdelavo OpenUTM ZZZS baza podatkov Personalizacija OpenUTM Vzajemna baza podatkov OpenUTM Hišna rešitev Varnostni Strežnik Pošta Pošta Adriatic-Slovenica baza podatkov OpenUTM Transakijsko Komunikacijski Strežnik OpenUTM Triglav baza podatkov SST Omrežje Samopostrežni Terminal KZZ Računalniška izmenjava podatkov Internet Računalniška izmenjava podatkov lzvajalec Zdravstvenih Storitev CT-API Čitalnik Kartic PK Slika 1: Tehnični oris Sedanji sistem KZZ podpira sistem za obdelavo podatkov v ozadju, ki hrani matične datoteke vseh podatkov, shranjenih na karticah. Podatki na karticah in podatki v sistemu za obdelavo v ozadju se usklajujejo (sinhronizirajo) preko samopostrežnih terminalov (SST). Ti terminali so nameščeni po vsej državi in jih zavarovanci obiskujejo redno, saj sami odgovarjajo za ažuriranje podatkov na svojih karticah. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 2
8 Off-line spremembe podatkov na karticah, ki jih vnese izvajalec zdravstvenih storitev (npr. splošni zdravnik, farmacevt ali dobavitelj tehničnih pripomočkov) ali delavec zdravstvenega zavarovanja, se v sistemu za obdelavo podatkov v ozadju obdelujejo paketno. Off-line spremembe se vnašajo v sistem za obdelavo podatkov v ozadju preko računalniške izmenjave podatkov (RIP z EDIFACT in XML). To se ne dogaja vedno takoj, pač pa v predvidenih časovnih intervalih (npr. enkrat na mesec). Sčasoma se bodo podatki na KZZ in v sistemu za obdelavo podatkov v ozadju sinhronizirali s pomočjo algoritmov sistema v ozadju, prilagojenih posameznim aplikacijam. Nove in nadomestne kartice se personalizirajo z najnovejšimi podatki, ki so na voljo v sistemu za obdelavo podatkov v ozadju. Ker so predelave personalizacijske programske opreme drage in težavne, se danes ob izdaji kartice v postopku personalizacije nanjo vpiše le (velik) del podatkov. Preostali podatki se zapišejo na kartico ob prvem obisku SST. Sistem za obdelavo v ozadju sestavljajo informacijski sistemi v ZZZS in informacijski sistemi pri izvajalcih PZZ, vsi povezani preko zasebnega omrežja. Omrežje SST upravlja ZZZS. Osveženi podatki za polja, za katera odgovarjajo izvajalci PZZ, se usmerjajo v omrežje preko telekomunikacijskega strežnika na ZZZS. Za primere, ko ni mogoča uporaba stacionarnih osebnih računalnikov izvajalcev zdravstvenih storitev (npr. za obiske na domu), so zagotovljeni prenosni čitalniki kartic. Aplikativna programska oprema teh čitalnikov samo prebere podatke s KZZ in tako zbrane podatke kasneje prenese v stacionarni računalnik. Sedanji kartični sistem je polno operativen in deluje, kakor je bilo predvideno. Vsi uporabniki sistema so zelo zadovoljni s sedanjo ureditvijo in lahko z njo zagotovijo zavarovancem boljše storitve. Projekt prenove kartice je bil sprožen za to, da se zagotovi kontinuiteta sedanje ureditve, hkrati pa se ureditev prilagodi spremembam, tehničnim in pravnim, ter omogoči nove aplikacije, ki jih sedanja ureditev ne omogoča. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 3
9 2 NOVE ZAHTEVE 2.1 PRENOVA SISTEMA KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Mikroprocesorske kartice uporabljajo tehnologijo, ki se zelo hitro razvija (čipi in operacijski sistemi). Značilna življenjska doba teh produktov je okoli 5 let. Napredek na področju standardizacije in stalni razvoj novih aplikacij zahtevajo od proizvajalcev stalna vlaganja v nove produkte, zato je podpora starim produktom smotrna le, kadar je trg za te produkte velik. Za daljše obdobje so običajno na voljo mikroprocesorske kartice za velike tržne segmente, kot so SIM kartice za mobilne telefone. Dobavitelj mikroprocesorskih kartic (GEMALTO), ki se uporabljajo v sedanjem sistemu KZZ je v začetku leta 2006 ukinil podporo uporabljenega produkta (GEMXCOS). Zaradi tega je moral Zavod pričeti razmišljati o nadaljnjem razvoju sistema KZZ. Najbolj pereča zahteva je bila najti in uvesti nov sistem mikroprocesorskih kartic, ki bi omogočal nadaljnje delovanje sedanje dobre ureditve. Pred uvedbo novega sistema mikroprocesorskih kartic je bilo potrebno skrbno ovrednotenje razvojnih strategij za celotni sistem, da bi potrebna vlaganja prinesla kar največ koristi. Sedanji sistem KZZ je bil zasnovan ob doslednem upoštevanju različnih standardov. Nekateri elementi sedanjega sistema pa bodisi temeljijo na konkretnem produktu (npr. varno sporočanje), ali pa se je usmeritev standardizacije v vmesnem času spremenila. Zato je uvedba novega kartičnega produkta zahtevala spremembe nekaterih področij sedanje ureditve in dosledno upoštevanje identificiranih zahtev za prenovo sistema kartice zdravstvenega zavarovanja Nova platforma mikroprocesorske kartice Na trgu pametnih kartic danes prevladujeta dve usmeritvi. Razvoj Native kartičnih operacijskih sistemov na osnovi serije standardov ISO in razvoj operacijskih sistemov na podlagi interpreterja, kakršna sta JavaCard in MULTOS Ažurnost podatkov o zavarovanju in drugih podatkov Veljavnost podatkov o zavarovanju na sedanji KZZ je običajno tri mesece. Pri nekaterih skupinah zavarovancev (otroci, upokojenci), podatki veljajo eno leto. Obdobje veljavnosti podatkov začne teči na dan posodobitve podatkov KZZ na samopostrežnem terminalu, konča pa se ob preteku določenega obdobja, razen v primeru, ko je datum prenehanja zavarovalnega kritja znan vnaprej.veljavnost zavarovanja na kartici je zato zanesljiva samo v času neposredno po posodobitvi podatkov o zavarovanju. Izvajalci zdravstvenih storitev pa priznavajo veljavnost zavarovanja celotno obdobje veljavnosti, tudi če se je zavarovanje v vmesnem času izteklo. To omogoča posamezniku neupravičeno uveljavljati zavarovalno kritje do takrat, ko je že potrebna naslednja posodobitev podatkov na kartici. Pri nadaljnjem razvoju ureditve je bilo potrebno upoštevati zahtevo po večji ažurnosti podatkov o Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 4
10 zavarovanju, zlasti za izbrane osebne zdravnike in izvajalce dražjih zdravstvenih storitev (npr. bolnišnice) Infrastruktura za nove aplikacije Izbira nove kartične platforme odpira možnosti za pripravo na razširjeno infrastrukturo za prihodnje aplikacije. Leta 1999 platforme pametnih kartic še niso nudile dobre podpore asimetrični kriptografiji, s pojavom aplikacij elektronskega podpisa pa je asimetrična kriptografija postala standard v današnjih sistemih pametnih kartic. Nova kartična platforma mora strateško podpirati mehanizem za generično identifikacijo, avtentifikacijo, podpisovanje in enkripcijo (IASE), ki se lahko uporablja za uvedbo aplikacij, ki zahtevajo elektronsko podpisovanje (npr. erecept, soglasje pacienta), aplikacij, ki zahtevajo identifikacijo in avtentifikacijo zdravstvenega delavca ali zavarovanca (npr. prijava v omrežne storitve) ter zaupne in zasebne elektronske komunikacije med zdravstvenimi delavci, zavarovalnicami in zavarovanci. Ti kartični mehanizmi zahtevajo podporo s strani Trust-Centra in novo aplikativno programsko opremo Zahteve, ki izhajajo iz novega zakona o varovanju podatkov Zakon o varovanju podatkov predpisuje sledenje dostopov do vseh osebnih podatkov. Dostop do osebnih podatkov v bazah z nešposrednim dostopom do podatkov zahteva ureditev, v kateri se mora uporabnik enoznačno identificirati in avtentificirati. Tako ureditev je mogoče vzpostaviti s tradicionalno shemo imen/gesel uporabnikov. V velikih sistemih pa je gospodarneje uporabljati že izdane identifikacijske kartice, kakršne so PK ali KZZ. Nova ureditev mora omogočati boljšo identifikacijo zdravstvenih delavcev in nadzor pooblastil, ki so jim dodeljena. 2.2 DODATNE ZAHTEVE Fleksibilnost procesa personalizacije Proces personalizacije v sedanjem sistemu izvaja zunanji izvajalec. Vsaka sprememba procesa personalizacije zahteva dolgotrajne in drage spremembe personalizacijskih vmesnikov in programske opreme. Do sedaj je dodajanje novih aplikacij na kartico zahtevalo spremembe v sistemu personalizacije. To zahtevo se je v določeni meri lahko zaobšlo z uvedbo delne personalizacije podatkov preko samopostrežnih terminalov. Pri delni personalizaciji se na kartico v procesu proizvodnje zapiše le del podatkov. Preostanek podatkov se prenese na kartico ob prvem obisku samopostrežnega terminala. Uvedba nove kartice bi vsekakor zahtevala spremembe v sedanjem procesu personalizacije. Te spremembe bi lahko v idealnem primeru odpravile pomanjkljivosti sedanje rešitve Zmanjšanje stroškov za omrežje samopostrežnih terminalov Kljub sedanjemu obsegu omrežja samopostrežnih terminalov se še vedno pojavljajo zahteve po novih lokacijah. Novi terminali se nameščajo na zahtevo lokalnih Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 5
11 skupnosti, po presoji prioritet lokacij. Sedanje omrežje terminalov zahteva obsežno vzdrževanje, zlasti zato, ker se oprema in tehnologija starata. Oskrba z nadomestnimi deli bo vedno težja in draga, kar bo dvigalo skupne obratovalne stroške. Vsaka sistematična sprememba ureditve, ki bo omogočila zmanjšanje števila terminalov, bo zmanjšala ali vsaj umirila stroške omrežja Razpoložljivost prenosnih čitalnikov Prenosni čitalniki, ki se sedaj uporabljajo v sistemu KZZ, so zastareli in niso več v proizvodnji. Razvoj ureditve KZZ v prihodnje bi moral to dejstvo upoštevati in predvideti novo strojno platformo Informacijski sistemi s pacientom v središču Omogočiti pacientu dostop in vzdrževanje svoje zdravstvene zgodovine v informacijskem sistemu s pacientom v središču velja za ključ za dvig kakovosti in znižanje stroškov zdravstvenih storitev. S tem, ko daje informacije na razpolago vsem izvajalcem zdravstvenih storitev, ki sodelujejo v procesu zdravljenja, obeta tudi zmanjšati obseg nepotrebnih/podvojenih pregledov. V središču take ureditve bi bil pacient, ki bi upravljal in odobraval dostop do podatkov, shranjenih v sistemu. Izvajalec zdravstvenih storitev bi pripravljal elektronske dokumente različnih vrst (odpustnice, recepte itd.), uporabljal elektronski podpis za avtentifikacijo, jih šifriral za pacienta kot prejemnika, in jih pošiljal v on-line sistem. Pacient bi prejel taka sporočila ob prijavi v sistem. Take dokumente bi nato lahko shranil v sistemu in po lastni presoji omogočal drugim dostop do teh podatkov, bodisi s pošiljanjem dokumentov drugim prejemnikom ali z odobritvijo neposrednega dostopa do določenih območij v svojem informacijskem sistemu. Za tak informacijski sistem bi odgovarjal sistem zdravstva. Sektor zdravstvenega zavarovanja pa bi k takemu sistemu prispeval osnovne mehanizme identificiranja akterjev v taki ureditvi. V takem sistemu bi bili podatki iz sektorja zdravstva in sektorja zdravstvenega zavarovanja dostopni zavarovancu in, na zahtevo ter po odobritvi, tudi izvajalcu zdravstvenih storitev. Na kratki in srednji rok taka ureditev ni realna, saj standardi za elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov še niso dovolj razviti. Taka ureditev bi tudi zahtevala informacijsko osveščenost pacientov ter spremembo konservativnih pogledov izvajalcev zdravstvenih storitev glede sprejemljivih načinov ravnanja z zdravstvenimi podatki. Za sprejem take ureditve bi bila očitno potrebna nova generacija izvajalcev zdravstvenih storitev in pacientov. Prav tako je jasno, da tak sistem centraliziranih zdravstvenih podatkov odpira vrsto vprašanj glede zasebnosti podatkov. S širitvijo rabe elektronskega podpisa, tehnologij enkripcije in pametnih kartic pa bi bilo mogoče vprašanja zasebnosti ustrezno rešiti. Strateško je smotrno predvidevati razvoj v taki smeri in omogočiti oblikovanje take ureditve v dolgoročni perspektivi Elektronski podpisi Leta 1999 je Evropski parlament z direktivo o elektronskem podpisovanju [EUSIG] vzpostavil pravni okvir za elektronski podpis v Evropski skupnosti. Vse države članice so prenesle zahteve v svoje nacionalne zakonodaje v 18 mesecih po Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 6
12 sprejemu direktive. Slovenija je uveljavila zahtevane zakonske spremembe z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu [ZEPEP] leta 2000; leta 2004 pa je bila sprejeta dopolnitev zakona. Ko bo uveljavljena ta ureditev, bo lastnoročni podpis lahko nadomeščen z enakovrednim elektronskim. Potrebne pametne kartice, certifikate in storitve nudijo komercialni Trust-Centri v Sloveniji in v EU. Sprejemljivost elektronskega podpisa je še skromna, saj je razvitih šele malo aplikacij, ki med seboj niso povezane. Vlaganja v pametno kartico in certifikate uporabniku zaenkrat še ne odtehtajo koristi elektronskih transakcij. Brez razširjenih podpisnih kartic se razvoj novih aplikacij ne izplača, brez aplikacij pa uporabnikove koristi niso zadostne, da bi se mu izplačalo vlaganje v podpisno kartico. Zaradi občutljivosti in pravnih ozirov sta uvajanje in uporaba elektronskega podpisa strogo regulirana, kar povečuje skupne stroške uvajanja. Po drugi strani pa bo ta regulacija na koncu pripeljala do standardiziranih produktov in storitev, kar bo dolgoročno znižalo ravni cen Kartica državljana Več evropskih držav preučuje možnosti zamenjave nacionalnih identifikacijskih dokumentov z elektronskimi dokumenti, ki v virtualnem svetu omogočajo enako raven identifikacije in avtentifikacije, kot jo v aplikacijah v realnem svetu zagotavljajo identifikacijske kartice. Najpogosteje jih izdajajo certifikacijski organi skupaj z aplikacijami kvalificiranega elektronskega podpisa in za vključitev v aplikacije e- uprave. Certifikacijski organi so usposobljeni za take dejavnosti, saj že imajo infrastrukturo za registracijo, identifikacijo in proces izdaje kartic. Nekatere države so opravile že tudi zadnji korak integracije, z uvedbo novega nacionalnega identifikacijskega dokumenta z vključeno funkcijo kartice državljana. Izstopajoči primeri so finska identifikacijska kartica ( estonska identifikacijska kartica ( in belgijska identifikacijska kartica ( Druge države trenutno pripravljajo zakonodajo za uvedbo takih dokumentov (npr. britanski zakonski predlog o identifikacijski kartici). Interoperabilnost takih sistemov je zaenkrat zelo omejena, saj vsi temeljijo na nacionalnih strategijah. Standardizacija na evropski ravni pa se krepi z razvojem evropskih specifikacij za kartico državljana [ECC-1] in [ECC-2]. Na evropske specifikacije za kartico državljana močno vplivata Nemčija (industrijska skupina DIF) in Francija (industrijska skupina GIXEL). Specifikacije združujejo specifikacije ICAO za logično strukturo podatkov (Logical Data Structure, LDS) za strojno čitljiv potni dokument [ICAOMRTD] s specifikacijami s-signk za aplikacije elektronskega podpisa [esign-1] in [esign-2]. Dolgoročno lahko pričakujemo, da bo država izdajala identifikacijske kartice, ki bodo vsebovale elektronsko identifikacijo, avtentifikacijo in morda tudi aplikacijo podpisovanja (IAS). Taka aplikacija bi se nato integrirala v nacionalno ureditev registracije in identifikacije z uporabo identifikacijske številke državljana, izdane za vse življenje, ali celo kake druge kompleksnejše ureditve s enoznačno identifikacijsko številko, kakršna je "Personenbindung", ki jo uporabljajo avstrijske specifikacije "Bürgerkarte" [BUERGERK]. Taka nacionalna aplikacija IAS bo skupaj z on-line storitvami končna rešitev za vse vrste aplikacij na področju uprave, socialnega skrbstva ali zasebnega sektorja. Uvedba kartice državljana pa je vsekakor naloga javne uprave, ne pa zdravstvenega zavarovanja. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 7
13 3 PREDLAGANE RAZVOJNE STRATEGIJE Razprave, analiza novih zahtev in izkušnje s sistemi v drugih državah so pokazale, da je najustreznejši razvojni cilj prehod s sedanjega kartičnega sistema na kartični sistem, ki bi omogočal neposreden dostop do podatkovnih baz. V študiji so bili predlagani štiri različni scenarij, po katerih bi se lahko razvijal nov sistem KZZ. Ti scenariji so bili: "Konzervativni" scenarij, ki predvideva uvedbo novega tipa kartice, združljivega s sedanjima KZZ in PK. Ne predvideva pa dodatnih nastavkov za prihodnje aplikacije. Scenarij "postopnega prehoda", predvideva uvedbo novega tipa kartice, ki je združljiv s sedanjima karticama in nudi razširjeno funkcionalnost za prihodnje aplikacije. Scenarij "polnih on-line storitev", temelji na pristopu, naj sistem KZZ v celoti preide v on-line sistem, brez zahtev po povratni združljivosti za nove kartice in ob polni zamenjavi vseh kartic v obtoku. "Vizionarski" scenarij, temelji na radikalnem pristopu, saj predvideva določene spremembe v okolju, na katere zdravstveno zavarovanje nima odločilnega vpliva. Predvideva tesno sodelovanje med javno upravo, zdravstvom in zdravstvenim zavarovanjem z delitvijo stroškov vzpostavitve univerzalne on-line infrastrukture za informacijsko družbo. Vsak od naštetih scenarijev je bil v študiji temeljito preučen ter določene njegove glavne značilnosti glede na sedanji sistem KZZ. 3.1 KONZERVATIVNI SCENARIJ "Konzervativni" scenarij bi ohranil funkcionalnost sedanjega sistema KZZ ob uvedbi novih kartičnih platform za KZZ in PK. Ne bi pa pripravil sistema na prihodnji razvoj, šlo bi zgolj za podaljšuje delovanje sedanjega sistema. Izvedba tega scenarija bi omogočala kasnejše proženje katerega koli drugega integracijskega scenarija. Omogoča odložitev strateških odločitev na čas, ko bodo jasneje poznane zahteve v prihodnje. Značilnosti tega scenarija so bile: Razvije se nov tip KZZ in PK za izdaja imetnikom, ki potrebujejo novo kartico. Nova kartica bi bila združljiva s kartico, ki je v uporabi sedaj, in deluje v poljubni kombinaciji nove/stare KZZ in nove/stare PK. API programska oprema za kartične storitve v informacijskih sistemih izvajalcev zdravstvenih storitev se bi morala nadgraditi tako, da bi podpirala tudi nova tipa kartic. Te spremembe bi bile manjšega obsega, saj bi lahko pričakovali, da bodo razlike med starimi in novimi karticami zelo majhne (ATR, ukaz SELECT, INTERNAL / EXTERNAL AUTHENTICATE). Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 8
14 Omrežje samopostrežnih terminalov bi bilo potrebno nadgraditi tako, da io podpiralo tudi novo kartico. Zaradi starosti opreme bi bilo treba v okviru scenarija predvideti tudi zamenjavo strojne opreme. Proces personalizacije bi bilo potrebno nadgradi tako, da bi podpiral tudi nova tipa kartic. Po tem scenariju se ne bi izrabilo zagona, ki ga ustvarja potreba po uvedbi nove kartične platforme. Možno je, da bo razvoj v prihodnje zastal, saj ne bo mogoče trdno upravičiti vlaganj v novo tehnologijo. 3.2 SCENARIJ POSTOPNEGA PREHODA Scenarij "postopnega prehoda" bi uvedel nov, povratno združljiv tip kartice KZZ. Njegov cilj bi poleg tega bil tudi zamenjava sedanje kartice PK z novo kartico, ki bo z infrastrukturo javnih ključev (IJK) podpirala podpisovanje. Nova PK bi vsebovala povratno združljivo funkcijo avtentifikacije za dostop do podatkov na KZZ. Scenarij bi ohranil funkcionalnost sedanjega sistema, nudil pa bi storitve čvrste identifikacije, avtentifikacije, podpisovanja in enkripcije za zdravstvene delavce. Novo PK bi izdajal Trust-Center pod nadzorom ZZZS. Vsaka PK bi vsebovala par ključev in nekvalificiran certifikat za funkcije identifikacije, avtentifikacije in enkripcije. Zdravnikova PK bi vsebovala še dodatni kvalificirani certifikat za elektronsko podpisovanje v skladu s slovenskim zakonom o elektronskem podpisu. Poklicni status izvajalca zdravstvenih storitev se bo presojal z atributnim certifikatom, ki se bo izdajal skupaj z nekvalificiranim in kvalificiranim certifikatom. Nova kartična platforma za KZZ bi morala omogočati uvedbo elektronskega podpisa na podlagi kvalificiranega certifikata, čeprav se ta funkcija takoj po uvedbi kartic še ne bi uporabljala. To bi omogočilo kasnejšo uvedbo elektronskega podpisovanja s kvalificiranim ključem brez zamenjave kartične platforme. Zavarovanec, ki bi zahteval KZZ s funkcijo elektronskega podpisa s kvalificiranim certifikatom, bo prejel nadomestno kartico ali pa PIN za aktivacijo in uporao že implementiranega certifikata. Z uvedbo nove kartične platforme za KZZ bo mogoče postopoma uvesti zahtevnejše na IJK temelječe funkcije identifikacije. V okviru scenarija "postopnega prehoda" bodo razvite in uvedene nove storitve za zdravstvene delavce, ki bodo omogočale neposredne on-line dostop do podatkovnih baz. Te storitve bodo uporabljale sedanje funkcije identifikacije in avtentifikacije KZZ (na podlagi simetričnega ključa) in bodo omogočene za zmogljivejše funkcije IASE na novi PK. Prva on-line storitev v tem sklopu bo storitev on-line preverjanja veljavnosti zavarovanja, ki daje izvajalcu zdravstvenih storitev tekoče podatke o zavarovanju, kakor so zapisani v sistemu za obdelavo podatkov v ozadju pri ZZZS in prostovoljnih zavarovalnicah. Ta on-line storitev bo nadomestila off-line podatke o zavarovanju na kartici. V prehodnem obdobju bo veljavnost zavarovanja še vedno zapisana na kartici, tako kot sedaj. Ko bodo imeli do te nove on-line storitve dostop vsi izvajalci Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 9
15 zdravstvenih storitev, bo potreba po posodabljanju veljavnosti zavarovanja preko SST odpravljena. Značilnosti tega scenarija so bile: Razviti bi bilo potrebno nov tip KZZ za izdajo imetnikom, ki potrebujejo novo kartico ali zamenjavo kartice. Nova kartica bi bila združljiva s karticama, ki sta v uporabi sedaj, in bi delovala v poljubni kombinaciji z novo/staro PK. Nova kartična platforma za KZZ je primerna za elektronsko podpisovanje s kvalificiranim certifikatom, vendar kartice na začetku izdajanja ne bodo vsebovale takega kvalificiranega certifikata, mogoče pa ga bo nanje naložiti kasneje. Vsem zdravstvenim delavcem se bo izdala nova PK namesto sedanje. Nova kartica bo vsebovala aplikacijo IASE in bo del nove infrastrukture javnih ključev za zdravstvene delavce. Zdravnikova PK bo vsebovala dodatni kvalificirani certifikat za elektronsko podpisovanje e-receptov. Novo PK bo izdajal Trust-Center pod nadzorom ZZZS. Trust-Center bo upravljal IJK za nekvalificirane funkcije IASE in IJK za kvalificirano elektronsko podpisovanje. Nova PK, ki jo bo izdal Trust-Center, bo vsebovala tudi funkcijo avtentifikacije za dostop do podatkov na KZZ. Uvedlo se bo novo centralno omrežje on-line storitev, ki bo povezovalo izvajalce obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Dostop do tega internega omrežja se odobrava identificiranim zdravstvenim delavcem preko avtentifikacijskega prehoda, ki povezuje omrežje on-line storitev z internetom. Izda se nova profesionalna kartica, ki služi kot fizični žeton za dostop v to omrežje. On-line storitve se uvajajo postopoma. Prva med temi storitvami je možnost preverjanja veljavnosti obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Dostop do te on-line storitve se postopoma razširi na vse izvajalce zdravstvenih storitev. Ko so priključeni vsi izvajalci zdravstvenih storitev, ni več potrebe po rednem posodabljanju veljavnosti zavarovanja preko omrežja samopostrežnih terminalov. Implementacija API za kartične storitve se nadgradi tako, da podpira nove tipe kartic, saj lahko pričakujemo, da bodo med novimi in starimi karticami rahle razlike (ATR, ukaz SELECT, INTERNAL / EXTERNAL AUTHENTICATE). Proces personalizacije KZZ se nadgradi tako, da podpira tudi novo kartico. Uvede se nov API za kartične storitve ali odjemalec IJK za integracijo novih kartičnih funkcij v obstoječi sistem. Potrebna bo nadgradnja informacijskih sistemov pri izvajalcih zdravstvenih storitev za uporabo on-line storitve preverjanja veljavnosti zavarovanja. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 10
16 Scenarij dopušča terminsko načrtovanje brez pritiska, saj uvedba nobene od naprednih kartičnih funkcij ni vezana na predviden končni rok. Nove on-line storitve se lahko razvijajo po lastni dinamiki in brez pritiskov v smislu neprekinjenosti delovanja sistema. Vsak korak na poti prehoda je mogoče posamično ovrednotiti in utemeljiti. V kasnejših fazah projekta lahko pride do sprememb zahtev. Zdravstveno omrežje se lahko uvaja v mnogo manjšem obsegu in pri tem je lahko sproti upoštevan napredek na področju interneta, varnosti in rabe. 3.3 SCENARIJ POLNIH ON-LINE STORITEV Scenarij "polnih on-line storitev" pomeni zamenjavo vseh obdelav v sedanjem sistemu z on-line storitvami. KZZ ni več nosilec podatkov, pač pa ključ za dostop do on-line storitev in podatkov. Ta scenarij ne zahteva povratne združljivosti na ravni kartic, saj so vse kartice zamenjane v kratkem časovnem obdobju. Značilnosti tega scenarija so bile: Uvedba nove KZZ, ki bi imela samo funkcije identifikacije, avtentifikacije in podpisovanja, kvalificirani certifikat bi bilo mogoče opcijsko naložiti na kartico tudi po izdaji imetniku, ne bi pa bil obvezen za začetni nabor aplikacij. Uvedba nove profesionalne kartice s funkcijami identifikacije, avtentifikacije in elektronskega podpisa na podlagi kvalificiranega certifikata. Uvedba infrastrukture javnih ključev za zdravstvo s certifikacijskim organom (Certification Authority oz. Trust-Center). Nacionalna uvedba zdravstvenega omrežja, ki povezuje vse izvajalce zdravstvenih storitev s centralnimi on-line storitvami. Poln prehod vseh off-line aplikacij na on-line sistem. Opustitev sedanjega sistema po kratkem prehodnem obdobju. Uvedba sistema IJK omogoča uvedbo aplikacij na podlagi storitev identifikacije, avtentifikacije in podpisovanja. On-line sistem olajšuje uvajanje novih aplikacij, saj so vsi izvajalci zdravstvenih storitev povezani z on-line storitvami. 3.4 VIZIONARSKI SCENARIJ "Vizionarski" scenarij je predvideval najbolj radikalne spremembe glede na sedanji sistem. Pri tem scenariju so bila vsa prizadevanja namenjena temu, da zdravstvo razvije informacijski sistem s pacientom v središču. Poleg medicinskih podatkov sistem hrani tudi pomembne podatke o zdravstvenem zavarovanju. Čvrsto identifikacijo in avtentifikacijo akterjev v sistemu zagotavlja kartica državljana, ki jo izdaja javna uprava. Vse pomembne transakcije bi bile elektronsko zavarovane z elektronskim podpisom in enkripcijo na podlagi kvalificiranega certifikata. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 11
17 Ta scenarij odpravlja sedanji kartični sistem in predvideva prehod vseh sedanjih kartičnih aplikacij v on-line storitve. Zahteval bi medresorsko sodelovanje zdravstvenega zavarovanja, zdravstva in javne uprave. Nosilec izdaje kartic državljanov bi bila javna uprava. Zdravstvo bi bilo nosilec uvedbe in delovanja informacijskega sistema s pacientom v središču ter akreditacije izvajalcev zdravstvenih storitev v sistemu PK. Sektor zdravstvenega zavarovanja bi zagotavljal vse storitve v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem. Značilnosti tega scenarija so bile: Uvedba samostojnega on-line informacijskega sistema s pacientom v središču, ki pokriva vse administrativne in medicinske podatke. Nacionalna uvedba zdravstvenega omrežja, ki povezuje vse izvajalce zdravstvenih storitev s centralnimi on-line storitvami. Nacionalna uvedba infrastrukture kartice državljana s funkcijami identifikacije, avtentifikacije, podpisovanja in enkripcije. Uvedba profesionalne kartice s funkcijami identifikacije, avtentifikacije, podpisovanja in enkripcije na podlagi infrastrukture kartice državljana, a s posebnimi atributnimi certifikati, ki jih izdajajo strokovne zbornice. Poln prehod vseh off-line aplikacij na on-line sistem. Opustitev sedanjega sistema po kratkem prehodnem obdobju. Radikalnost tega scenarija omogoča uvedbo novih načinov dela, ki danes niso izvedljivi. Lahko zviša kakovost javnih storitev in spodbudi razvoj novih tehnologij in storitev na nacionalnem nivoju. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 12
18 4 ODLOČANJE 4.1 ODLOČANJE Odločanje je proces, v katerem je potrebno izmed več variant (različic, možnosti, alternativ) izbrati tisto, ki najbolj zadovoljuje cilje in zahteve, ki smo si jih zastavili (slika 2). Odločanje je običajno del splošnega reševanja problemov in nastopa kot pomembna mentalna aktivnost na vseh področjih človekovega delovanja (Rajkovič, Bohanec, Jereb, 2003). Variante lahko tudi rangiramo od najboljše do najslabše, pri čemer morajo biti variante enakega oziroma primerljivega tipa (French, 1986; Hammond, Keeney, Raiffa, 2000). Pri strateškem planiranju so variante lahko različni razvojni ali investicijski scenariji, pri nakupu avtomobila pa različni tipi avtomobilov. Slika 2: Odločitveni proces Težavnost odločitvenih problemov je zelo raznolika in sega od enostavnih osebnih odločitev, ki so večinoma rutinske in se jih večinoma niti ne zavedamo, do težkih, zelo kompleksnih, problemov skupinskega odločanja, kot na primer odločitve pri vodenju, planiranju in upravljanju v podjetjih. Poglavitni problemi, ki nastopajo pri odločitvah (Rajkovič, Bohanec, Jereb, 2003), predvsem težkih, izvirajo iz: velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, številnih oziroma slabo definiranih ali poznanih variant, zahtevnega in pogosto nepopolnega poznavanja odločitvenega problema in ciljev odločitve, obstoja več skupin odločevalcev z nasprotujočimi si cilji, omejenega časa in drugih virov za izvedbo odločitvenega procesa. Racionalno odločanje pomeni, da razumno in logično razmišljamo in sklepamo. S tem pridemo do optimalne rešitve in posledično do optimalne odločitve. Danes je Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 13
19 priti do optimalne rešitve in odločitve zelo težko, kajti okolica, v kateri odločitve sprejemamo, se zelo hitro spreminja. Lahko pa bi se ji približali, če bi: cilje odločitvenega sistema lahko jasno definirali, poznali vse variante odločitvenega modela, poznali in objektivno ovrednotili vse spremenljivke, ki nastopajo v sistemu. Ker težko zadovoljimo vsem pogojem optimalne rešitve, pridemo le do zadovoljive odločitve in s tem le do zadovoljive rešitve. Poznamo individualne in skupinske odločitve. Pri individualnih se ob posvetovanju s sodelavci in strokovnjaki odloča posameznik. Prednost je hitrost sprejemanja odločitve, saj ponavadi ni dolgotrajnih debat in sestankov. Odgovornost v tem primeru nosi tisti, ki se odloča. Pri skupinskem odločanju se odloča skupina, vendar se mora vsak posameznik v skupini zavedati odločitve in zanjo tudi odgovarjati. Je dražje in zahteva več časa. Težko je sestaviti dobro skupino, v kateri ne pride do manipulacije in zunanjih vplivov. Ko je skupina izbrana, je potrebno med člani zagotoviti komunikacijo in pretok znanja, uskladiti pa je potrebno tudi nivo znanja. Najti kvalitetno rešitev ni vedno enostavno. V ta namen so bili razviti razni sistemi za podporo odločanju (Decision Support Systems), ki pomagajo tistemu, ki se odloča. 4.2 VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Večparametrsko odločanje temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih glede na vsak parameter ločeno ocenimo. Končno oceno dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. Slika 3: Večparametrski odločitveni model (Vir: Bohanec, Rajkovič,Jereb, 2003) Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 14
20 Vrednotenje variant poteka pri večparametrskem odločanju na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki ga sestavljajo parametri, funkcija koristnosti in končna ocena ali koristnost variante. Parametri Xi (atributi, kriteriji) so spremenljivke, ki predstavljajo podprobleme odločitvenega problema in opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis ali zakonitost, ki združuje vrednosti posameznih parametrov v spremenljivko Y, ki predstavlja končno oceno variante. Variante opišemo na podlagi osnovnih parametrov z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti določi funkcija koristnosti končno oceno vsake posamezne variante. Varianta z najvišjo končno oceno je praviloma najboljša. 4.3 RAČUNALNIŠKO PODPRTO ODLOČANJE Sistemi za podporo odločanju (SPO) olajšajo odločitve, ne morejo pa se odločiti namesto odločevalca. Od SPO pričakujemo enostavnost, prilagodljivost, neobčutljivost na majhne spremembe vhodnih atributov, obvladljivi ter zmožni ponovljivosti postopkov. So splet modelod, algoritmov, programskih orodij, podatkovnih zbirk in tehnik, ki z ustrezno računalniško podporo pomagaju tistemu, ki se odloča v posameznih fazah odločanja. Kot pomoč pri sprejemanju odločitev je bilo razvitih precej metod in programske opreme (Decision Support Systems DSS), najpogosteje uporabljane pa so: DEXi, DEX, Vredana, Decaid, DECISION PRO, DECISION PAD, HI VIEW, EXPERT CHOICE, DSS, MADM, PROMETHEE. 4.4 DEXI RAČUNALNIŠKI PROGRAM ZA VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Program DEXi je bil razvit v okviru sodelovanja RO - računalniškega opismenjevanja Ministrstva za šolstvo in šport v sodelovanju med Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede in Institutom Jožef Štefan, Ljubljana. DEXi je računalniški program za večparametrsko odločanje. Gre za preprost program, za delo z odločitvenimi modeli, ki omogoča: izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev, urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil, zajemanje podatkov o variantah, vrednotenje variant, Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 15
21 tabelarični pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa kaj-če, grafični prikaz rezultatov vrednotenja. Program je sestavljen iz dveh delov. Pri prvem se ukvarjamo z zajemanjem znanja in izgradnjo baze znanja. Uporabniku pomaga zgraditi drevo meril in izraziti odločitvena pravila. V bazo znanja nato vnašamo parametre, povezave med njimi ter znanje o koristnosti le-teh, s katerimi opisujemo možne variante, med katerimi iščemo najboljšo za doseganje zadanega cilja. Drugi del obsega vrednotenje in analizo različic na osnovi znanja, ki smo ga zbrali v bazi znanja. Na začetku opišemo vsako različico z ustreznimi vrednostmi meril, ki se nahajajo na listih drevesa kriterijev z odločitvenimi pravili. Za vsako varianto dobimo oceno primernosti. Sledi analiza rezultatov, ki jo sestavlja ena ali več aktivnosti (analiza tipa kaj-če, selektivna razlaga, razna poročila o drevesu kriterijev, zalog vrednosti, tabele odločitvenih pravil ). Od ostalih metodologij večparametrskega odločanja se DEXi razlikuje predvsem po kakovostnem pristopu in neposrednem določanju funkcij koristnosti več spremenljivk, kar pomembno poveča transparentnost izgradnje in uporabe odločitvenih modelov. To pa so atributi metodologije ES, katere cilja sta večja razumljivost in uporabnost eksplicitnega znanja, s katerim upravljamo (Jereb, Bohanec, Rajkovič, str. 7, 2003). DEXi je torej program za podporo odločanju. Temelji na principih večparametrskega modeliranja. Vgrajena ima orodja, ki pomagajo pri fazah odločitvenega procesa: definiranje parametrov (lastnosti, merila), oblikovanje funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o različicah (funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna, taka, da dodeli večjo vrednost različici, ki je boljša in operativna, kar pomeni, da jo lahko izračunamo in s tem praktično uporabimo v procesu odločanja. V odločitvenem procesu je potrebno med več alternativami izbrati tisto, ki najbolj ustreza našim željam in potrebam pri doseganju zadanih ciljev. 4.5 FAZE ODLOČITVENEGA PROCESA Ob uporabi orodja DEXi gre odločevalec skozi različne faze. Ob tem ima možnost, da se čez nekaj časa, ko je njegovo znanje večje, vrača v prejšnje odločitvene faze in jih spreminja ali jim kaj doda Identifikacija problema To je faza, v kateri skušamo definirati problem, opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, ki jo sestavljajo odločevalci, tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so za odločitev tudi odgovorni. Pri kompleksnejših problemih se v skupino vključujejo tudi eksperti, odločitveni analitik ter predstavniki tistih, ki jih odločitev zadeva (Jereb, Bohanec, Rajkovič, str. 13, 2003). Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 16
22 4.5.2 Identifikacija kriterijev Določimo kriterije, s katerimi bomo ocenjevali variante, in oblikujemo strukturo odločitvenega modela. Pomembno je, da ne spregledamo kriterijev, ki bi lahko odločilno vplivali na kakovost odločitve. Upoštevati moramo tudi zahteve, kot so celovitost, neredundantnost in operativnost oz. merljivost kriterijev. Postopek poteka po naslednjih korakih: seznam kriterijev: najprej oblikujemo neurejen seznam kriterijev, strukturiranje kriterijev: kriterije hierarhično uredimo glede na medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave v drevo kriterijev, merske lestvice: Vsem kriterijem v drevesu določimo zalogo vrednosti, ki jih lahko zavzamejo pri vrednotenju, ter morebitne druge lastnosti (npr. urejenost) (Jereb, Bohanec, Rajkovič, str. 13, 2003) Definicija funkcij koristnosti V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih kriterijev na kriterije više v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in razna povprečja, pa tudi zahtevnejše, kot so funkcije zvezne logike, odločitvena pravila in druge (Jereb, Bohanec, Rajkovič, str. 14, 2003) Opis variant Variante opišemo tako, da jim določimo vrednosti po posameznih kriterijih. To nam uspe po natančni preučitvi posamezne variante. Pri tem moramo biti pozorni na zanesljivost virov informacij o posamezni varianti in na popolnost podatkov. Kadar se pri problemu srečamo z manj natančnimi podatki, nam nekatere metode omogočajo opis v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev. Pri oblikovanju te faze odločitvenega procesa kratko opišemo variante, med katerimi izbiramo, in način njihovega merjenja (morebitni viri) Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih, skladno s strukturo kriterijev odločitvenega modela in funkcijami koristnosti. Varianta z najvišjo končno oceno je praviloma najboljša. Vendar pa lahko pri vsakem od dejavnikov, ki vplivajo na končno oceno, pride do napake. Navadno končna ocena sama ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Z analizo variant pridemo do kakovostnejše, bolj utemeljene in preverjene odločitve. Računalniško podprta orodja imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize bistveno olajšajo. Do zdaj je bilo razvitih več posebnih orodij za podporo večparametrskemu odločanju (Decision Pad, Decaid, Arborist, DEX in druga) (Jereb, Bohanec, Rajkovič, str. 14, 2003). Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 17
23 5 IZGRADNJA ODLOČITVENEGA MODELA 5.1 IDENTIFIKACIJA KRITERIJEV Projekt prenove kartice je bil sprožen za to, da se zagotovi kontinuiteta sedanje ureditve, hkrati pa se ureditev prilagodi spremembam, tehničnim in pravnim, ter omogoči nove aplikacije, ki jih sedanja ureditev ne omogoča. Predlagani so bili štirje različni scenariji: "Konzervativni" scenarij, Scenarij "postopnega prehoda", Scenarij "polnih on-line storitev" in "Vizionarski" scenarij. Ta odločitveni model nam bo pomagal pri odločitvi Kratek opis kriterijev Profesionalna kartica Mikroprocesorska kartica, ki imetniku zagotavlja dostop do tistih podatkov, ki jih pri svojem delu potrebuje in za katere je pooblaščen Kartica zdravstvenega zavarovanja Mikroprocesorska kartica je listina za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji Delovne postaje Osebni računalniki zdravstvenega osebja SST Samopostrežni terminali za potrjevanje kartic Čitalniki Čitalniki kartic Omrežje Prenos podatkov do centralnega računalnika Kratkoročni stroški Stroški potrebni za izvedbo projekta Dolgoročni stroški Predvideni stroški za obratovanje projekta Tveganje Tveganje kontinuitete zaradi zahtevnosti projekta Datum veljavnosti Ugotavljanje datuma veljavnosti zdravstvenega zavarovanja Nove storitve Nove storitve dodane na kartico Elektronski podpis Možnost elektronskega podpisa na kartici Identifikacija Možnost identifikacije Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 18
24 5.1.2 Struktuiranje kriterijev Slika 4: Drevo kriterijev 5.2 MERSKE LESTVICE Vsem kriterijem v odločitvenem drevesu je potrebno določiti merske lestvice, to je zaloge vrednosti, ki jih lahko zavzema posamezen kriterij. V programu DEXi so te vrednosti praviloma kvalitativne, kar pomeni da so podane z besedami in redko s številkami. Možnosti za rangiranje zalog vrednosti so naraščajoča, padajoča ali neurejena lestvica. Najbolj priporočljivo pa je, da zaloge vrednosti uredimo od slabih proti dobrim. Scenarij: neprimeren, zadovoljiv, dober, odličen Strojna oprema in kartici: brez sprememb, majhne spremembe, velike spremembe, zelo velike spremembe Kartici: ni sprememb,spremembe, nov tip PK: ni sprememb,spremembe, nov tip KZZ: ni sprememb,spremembe, nov tip Strojna oprema: brez sprememb, majhne spremembe, velike spremembe, zelo velike spremembe Računalniki: popolnoma novi, se nadgradijo Čitalniki: popolnoma novi, se nadgradijo Omrežje: popolnoma novo, se nadgradi SST terminali: se zamenjajo z novimi,se nadgradijo, se ukinejo Finančni vložek in tveganje: zelo velik, velik, majhen, zelo majhen Kratkoročni stroški: zelo veliki, veliki, majhni Dolgoročni stroški: zelo veliki, veliki, majhni, Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 19
25 Tveganje: zelo veliko, veliko, majhno Pridobitve: ni pridobitev,majhne pridobitve, veliko pridobitev, zelo veliko pridobitev Datum veljavnosti: kot doslej, večja natančnost, natančnost do dneva Nove storitve: ni sprememb, malo novih storitev, veliko novih storitev Elektronski podpis: ne, možnost kasneje, da Identifikacija: ne, možnost kasneje, da 5.3 FUNKCIJE KORISTNOSTI V naslednji tabeli so podane glavne značilnosti funkcij koristnosti za naš primer. To pomeni kratek opis z otežitvijo vseh tistih kriterijev, ki imajo pod seboj nadaljnje členitve. Otežitev pomeni, da določimo uteži, ki nam povedo koliko so podkriteriji nekega kriterija pomembni v odstotkih. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 20
26 Tabela 1: Odločitvena pravila 5.4 VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT Ko smo strukturiranim kriterijem, ki smo jih vnesli v DEXi, dodelili zaloge vrednosti in določili funkcije koristnosti in vnesli vse štiri variante s pripadajočimi vrednostmi za kriterije, nam je DEXi ovrednotil variante. Najbolje ocenjena sta bila, kot kaže slika 5. scenarija»postopni prehod«in»polne on line storitve«. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 21
27 Vizionarska Polna on line Postopni prehod Konzervativna Neprimeren Zadovoljiv Scenarij Dober Odličen Slika 5: Grafikon variant Na podlagi obravnave štirih scenarijev v delovni skupini in na podlagi ocen stroškov predlagamo izbiro scenarija "postopnega prehoda". Tabela 2: Rezultati vrednotenja Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 22
28 Ta scenarij predlagamo iz naslednjih razlogov: Zahteve glede finančnih in kadrovskih virov so sprejemljive in jih ZZZS lahko zagotovi. Uvedba nove kartice PK in kartice KZZ naslednje generacije je mogoče do roka sredi leta Scenarij se lahko izvaja po podprojektih z obvladljivimi tveganji. Nova on-line storitev preverjanja veljavnosti zavarovanja v začetku ni kritična za delovanje sistema, kar pomeni, da bo dovolj časa za njeno spoznavanje. Vse naloge potekajo pod polnim nadzorom ZZZS. "Konzervativni" scenarij smo zavrnili, ker ne izpolnjuje zahtev za večjo ažurnost podatkov in zahtev glede širjenja aplikacij v prihodnje (npr. e-recept). Scenarij "polnih on-line storitev" smo zavrnili, ker je tveganje, povezano s popolnim prehodom na on-line storitve v kratkem času previsoko. Zamenjava vseh KZZ v obtoku, ki jo predvideva ta scenariju, zelo zvišuje stroške scenarija. "Vizionarski" scenarij smo zavrnili, ker potrebnih nalog ni mogoče opraviti v zahtevanem roku. Uspeh tega scenarija je tudi preveč odvisen od delovanja drugih sektorjev. Uvedba kartice državljana ni naloga sektorja zdravstvenega zavarovanja. Scenarij lahko služi kot dolgoročna usmeritev, scenarij "postopnega prehoda" pa je prvi korak v tej smeri. Naloge iz tega scenarija so tudi prezapletene in preveč tvegane, da bi jih lahko ZZZS obvladoval. Zvonimir Ipavec: Odločitveni model za pomoč pri izbiri kartice zdravstvenega zavarovanja stran 23
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa
Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večVzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak
Vzpostavitev več nivojske varnostne infrastrukture S pomočjo Elektro Maribor, McAfee SIEM, CISCO ISE, NGFW Zorna Varga, Sfera IT d.o.o in Klemen Bačak, Sfera IT d.o.o. 1 Priprava na: Vzpostavitev več nivojske
Prikaži večMacoma katalog copy
POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večDocument ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov
ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574
Prikaži večSlajd 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večPowerPoint Presentation
INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Dnevi slovenske informatike 2019 NOVOSTI NA PODROČJU STORTEV ZAUPANJA DRŽAVNEGA CENTRA SI-TRUST Dr. Alenka Žužek Nemec 16. april 2019 e-identitete v Sloveniji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IMS-INFO-GZS ppt
Predstavitev predavatelja Projekti na temo zdravstvenega zavarovanja: 2001 - omrežje KZZ - Uvedba izdaje konvencijskih potrdil 2003 - omrežje KZZ - kartični zapis o prejetih MTP 2003 - omrežje KZZ - Vključitev
Prikaži večVzgoja in izobraževanje v informacijski družbi IS 2004 Izbira ravnatelja Boštjan Vouk TŠC Nova Gorica, Cankarjeva 10, 5000 Nova Gorica, bostja
Izbira ravnatelja Boštjan Vouk TŠC Nova Gorica, Cankarjeva 10, 5000 Nova Gorica, e-mail: bostjan.vouk@tscng.neta V pomoč učiteljem pri izbiri ravnatelja je bil s pomočjo lupine DEX izdelan odločitveni
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 5. 2. 2018 sprejel P R A V I L N I K O PREHODU
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večVREDNOTENJE KAKOVOSTI KOT PODPORA ODLOČANJU IN VODENJU Vrednotenje izobraževalnih programov na podlagi ekspertnega sistema DEX in matrike portfelja 11
VREDNOTENJE KAKOVOSTI KOT PODPORA ODLOČANJU IN VODENJU Vrednotenje izobraževalnih programov na podlagi ekspertnega sistema DEX in matrike portfelja 117 Lili Štefanič Ljudska univerza Kočevje UVOD Tema
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večMicrosoft Word - Andrej.doc
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu ODLOČITVENI MODEL ZA UVAJANJE NOVIH IZDELKOV V MALOPRODAJNE TRGOVINE Mentor: red. prof. dr. Vladislav
Prikaži večc_ sl pdf
3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Prikaži večMnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi
30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večPowerPointova predstavitev
IZKUŠNJE PRI PRILAGODITVI E-STORITEV AJPES ZAHTEVAM EIDAS ZA ČEZMEJNO PRIZNAVANJE MARJAN BABIČ, AJPES Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije s SI-PASS
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Izkušnje pri prilagoditvi e-storitev AJPES zahtevam eidas za čezmejno priznavanje Marjan Babič, AJPES 11. 12. 2018 Vsebina Razlogi za vključitev v projekt CEF Telecom Izvajalno okolje AJPES in način integracije
Prikaži večPRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE KATALOGOV ZNANJA ZA MODULE V PROGRAMIH VIŠJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA
KATALOG ZNANJA 1. IME PREDMETA ZBIRKE PODATKOV I ZBIRKE PODATKOV II 2. SPLOŠNI CILJI Splošni cilji predmeta so: razvijanje sposobnosti za uporabo znanstvenih metod in sredstev, razvijanje odgovornosti
Prikaži večNASLOV PREDAVANJA IME IN PRIIMEK PREDAVATELJA
Portal e-vem obstoječe stanje in nadaljnji razvoj Jernej Baranja Ana Oblak 2 Registracija s.p. v 1 dnevu (prej 7 dni) Registracija d.o.o. v 3 dneh (prej več kot 60 dni) Brezplačna registracija s.p. in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večSmernice in priporočila Smernice in priporočila o področju uporabe uredbe CRA 17. junij i 2013 ESMA/2013/720. Datum: 17. junij 2013 ESMA/2013/720 Kazalo I. Področje uporabe 4 II. Namen 4 III. Skladnost
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S
31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima
Prikaži večMicrosoft Word - ERZEN-KONCNA VERZIJA
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študija Informatika v organizaciji in managementu VEČPARAMETRSKI ODLOČITVENI MODEL ZA OCENJEVANJE USTREZNOSTI
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt
Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma
Prikaži večChapter 1
- 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza
Prikaži večSlide 1
Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk
Prikaži večMicrosoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx
Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali
Prikaži večCOM(2014)596/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.
POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO
Prikaži večC(2019)1789/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.3.2019 C(2019) 1789 final ANNEX 5 PRILOGA k Delegirani uredbi Komisije o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uvajanjem in operativno uporabo
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večMicrosoft Word - P-2_prijava
PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o zagotavljanju nemotenega delovanja elektron
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.4.2019 C(2019) 2962 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 25.4.2019 o zagotavljanju nemotenega delovanja elektronske evidence kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večPoročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag
15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije
Prikaži večDSI 2019
SINERGIJA PROTOKOLA IPFS IN TEHNOLOGIJE VERIŽENJA BLOKOV Aida Kamišalić Latifić, Muhamed Turkanović, Blaž Podgorelec, Marjan Heričko TEHNOLOGIJA VERIŽENJA BLOKOV in IPFS Porazdeljena & decentralizirana
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večZdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd
Zdravstveno zavarovanje in socialna varnost bolnika s kronično ledvično boleznijo Zdravstveno zavarovanje12a_brez pik_poceckana.indd 1 Igor Rus 1.7.2010 11:49:18 Podlaga za vse so človekove pravice, ki
Prikaži večEvent name or presentation title
Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in
Prikaži večMicrosoft Word - P-2_prijava
PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v
Prikaži več(Microsoft Word - VIS_Ko\236elj_Petra_1980.doc)
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO DOBAVITELJA PREHRAMBENEGA BLAGA Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič
Prikaži večOBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE P
OBRAZLOŽITEV PREDLOGA ODLOKA O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE IN DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI RADLJE OB DRAVI: 1. RAZLOGI ZA SPREJEM,
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večGimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika
Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6
Prikaži večbob p. p Ljubljana Tel.: (cena klica na minuto je 1 z DDV) Posebni pogoji uporabe storitve moj bob
bob p. p. 415 1001 Ljubljana Tel.: 090 068 068 (cena klica na minuto je 1 z DDV) www.bob.si Posebni pogoji uporabe storitve moj bob Kazalo Uvod 5 Opredelitve 5 Registracija in uporaba Storitve moj bob
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večC(2016)3544/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov
Prikaži večPravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo
Pravilnost podatkov, navedenih v vlogi, bo Šolsko leto: 2019/2020 preverila komisija za sprejem otrok v vrtec pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki Datum oddaje vloge: / jih vodijo v skladu z zakonom.
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M15245112* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali kemični svinčnik in računalo.
Prikaži večPriloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je po
Priloga II Modul A: Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje 1. Izjava o skladnosti na podlagi notranje kontrole proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, s katerim proizvajalec
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne
Prikaži večMicrosoft Word - Pogodba-SI-TSA-v7.doc
SI-TSA Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana, Slovenija http://www.si-tsa.si si-tsa@gov.si Overitelj na Ministrstvu za javno upravo Tržaška cesta 21 1000 Ljubljana Davčna
Prikaži večEU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino JB za DCTA, (Final 1.2) Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se n
EU-TPD 1 PODROBNOSTI KODIRANJA Informacije za trgovino Obveznost kodiranja izdelka, urejena s predpisom EU-TPD se nanaša na tobačne izdelke na trgu EU in na tobačne izdelke, izdelane v EU, vključno s tistimi
Prikaži večPowerPoint Presentation
Better Integrate. Open. Innovate. Roland Petek, COO, Better by Marand 30 let izkušenj v ZIT 150 zaposlenih 18M EUR letnega prometa Rešitve v zdravstvu platforme, orodja, aplikacije Stranke v 15 državah
Prikaži večNavodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015
Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015 Kazalo vsebine 1. Pooblastilo za izvajanje postopkov prek portala e-vem... 4 2. Prijava v
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,
Prikaži večAAA
BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 07-bostjan_tavcar.ppt
MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje VARNOST V ZASEBNIH SISTEMIH RADIJSKIH ZVEZ B.T.v1.0 Brdo, 19. in 20. MAJ 2003 ZASEBNI SISTEMI RADIJSKIH ZVEZ (PMR) IN VARNOST Zasebni
Prikaži večNOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zako
NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/97 POROČILO o zaključnem računu Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/18) UVOD 1. Evropska agencija
Prikaži večIND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/01) Letni program statističnih raziskovanj za leto 2011 (Uradni list RS, št. 92/1
IND-L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in št. 9/0) Letni program statističnih raziskovanj za leto 0 (Uradni list RS, št. 9/) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večNAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta 1.0 22.11.2013 Prva verzija dokumenta 1.1 15.04.2015 Dodana možnost
Prikaži večReview of the Framework on State Aid to Shipbuilding
Pregled Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov 1. Uvod Posvetovalni dokument V nekaterih državah članicah uradne izvoznokreditne agencije zavarujejo kratkoročna izvozna tveganja za račun
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08
Na podlagi prvega odstavka 42. in 54. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) minister za zunanje zadeve v soglasju z
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večG 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s
G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj
Prikaži večZakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje
Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 89/2015) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično raziskovanje
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večPowerPoint Presentation
Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)
Prikaži več