Review of the Framework on State Aid to Shipbuilding

Transkripcija

1 Pregled Sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov 1. Uvod Posvetovalni dokument V nekaterih državah članicah uradne izvoznokreditne agencije zavarujejo kratkoročna izvozna tveganja za račun oziroma z jamstvom države, tako da financirajo transakcije v Uniji in s številnimi tretjimi državami. Z vidika konkurence to, da te kreditnozavarovalne agencije uživajo nekatere finančne ugodnosti, ki jih je dodelila država, tem agencijam omogoča, da ponudijo boljše kreditnozavarovalne pogoje in to bi lahko izkrivilo konkurenco v zvezi z zasebnimi zavarovatelji. Za odpravo izkrivljanj konkurence, nastalih zaradi državne pomoči v izvoznokreditnem zavarovalnem sektorju, je Evropska komisija leta 1997 izdala Sporočilo državam članicam po členu 93(1) Pogodbe ES o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo). Komisija je Sporočilo naknadno spremenila, njegova veljavnost pa je bila podaljšana do leta , , in ter preneha veljati 31. decembra Decembra 2008 je Komisija zaradi finančne krize sprejela Sporočilo Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir) 6, s katerim je uvedla začasno poenostavitev postopka iz točke 4.4 Sporočila iz leta 1997, in sicer v zvezi z dokazovanjem pomanjkanja kritja za kratkoročne izvozne kredite. Ta poenostavitev postopka bo veljavna do 31. decembra Sporočilo iz leta 1997 določa, da marketabilnih tveganj ni mogoče pokriti z zavarovanjem izvoznih kreditov ob podpori držav članic. Marketabilna tveganja so trgovinska in politična tveganja za javne in nejavne dolžnike s sedežem v državah, navedenih v prilogi k navedenemu sporočilu, z najdaljšim dovoljenim obdobjem tveganja, krajšim od dveh let. Vendar je v točki 4.4 Sporočila navedena možnost, da lahko v določenih okoliščinah navedena marketabilna tveganja začasno prevzame javni ali javno podprti zavarovatelj izvoznih kreditov. Sporočilo pa ne obravnava zavarovanja izvoznih kreditov pred srednje- in dolgoročnimi tveganji, ki so zaenkrat večinoma nemarketabilna. Glede na to, da bo navedeno sporočilo prenehalo veljati konec leta 2012, so službe Komisije začele ocenjevati rezultate njegove uporabe, da bi presodile, ali naj Komisija Sporočilo še naprej uporablja, ali naj ga spremeni, ali pa naj se njegova veljavnost v letu 2012 izteče. Komisija istočasno skuša pridobiti podatke o izvoznih kreditih, ki so bili dodeljeni v drugačni obliki kot zavarovanje, ter o razmerah na trgu v segmentu srednje- in dolgoročnih izvoznih kreditov UL C 281, , str. 4. UL C 217, , str. 2. UL C 307, , str. 12. UL C 325, , str. 22. UL C 6, , str. 5. UL C 16, , str. 1.

2 Namen tega posvetovanja je torej povabiti države članice in zainteresirane strani, da predložijo povratne informacije o uporabi Sporočila in na splošno o izvoznem financiranju. To posvetovanje je tudi del ocene učinka v zvezi s prihodnostjo Sporočila, ki ga bodo službe Komisije opravile v skladu z veljavnimi smernicami Kako sodelovati v posvetovanju? Države članice in druge zainteresirane strani vabimo, da odgovorijo na vprašalnik. Odgovore lahko pošljete v vseh uradnih jezikih EU. Zaradi možnih zamud pri prevajanju pripomb, poslanih v nekaterih jezikih, bi bil dobrodošel prevod odgovorov v enega od delovnih jezikov Komisije (angleščino, francoščino ali nemščino). Poleg tega so dobrodošle tudi kakršne koli pripombe, ki se nanašajo na vprašanja, ki niso zajeta v vprašalniku. Nekatera vprašanja so posebej namenjena javnim organom ali nekaterim zainteresiranim stranem, zato vam ni treba odgovoriti na vsa vprašanja. Če se vprašanje ne nanaša na vas, v polju za odgovor vpišite ni relevantno. Rok za oddajo odgovorov je 23. september Poslati jih je treba na naslov European Commission, DG COMP, State aid Registry, HT 352, 1049 Brussels, Belgium, po možnosti po elektronski pošti na naslov Stateaidgreffe@ec.europa.eu. Službe Komisije nameravajo odgovore na vprašalnik objaviti na svojem spletni strani ( Če ne želite, da se razkrijejo podatki o vas ali deli vaših odgovorov, je treba to jasno navesti in hkrati predložiti nezaupno različico odgovorov. Če zaupni deli ne bodo označeni, bo Generalni direktorat za konkurenco sklepal, da so podatki nezaupne narave in se lahko odgovori v celoti objavijo. 7 Glej Commission Impact Assessment Guidelines (smernice Komisije o oceni učinka) na naslovu: 2

3 VPRAŠALNIK O VAS Pravila glede varstva osebnih podatkov so na voljo na spletni strani EUROPA: Posebna izjava o varstvu podatkov: Prejeta mnenja bodo skupaj s podatki o avtorju objavljena na spletu, razen če bo avtor nasprotoval objavi osebnih podatkov, ker bi lahko to škodovalo njegovim zakonitim interesom. V tem primeru je mogoče prispevek objaviti anonimno. Sicer prispevki ne bodo objavljeni in njihova vsebina načeloma ne bo upoštevana. V spodnjo tabelo vnesite svoje kontaktne podatke. Ime Organizacija, ki jo zastopate Država Elektronski naslov: Opišite glavne dejavnosti svojega podjetja/organizacije/združenja. ODDELEK A: SPLOŠNA VPRAŠANJA A.1. Zagotavljanje trgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja 8 a) s strani javno podprtih zavarovateljev/izvoznokreditnih agencij kratkoročno (za obdobje tveganja do 2 let) Predložite podatke o državnih intervencijah na trgu v obdobju (vključno s stalnimi shemami za kritje tveganj, ki se v Sporočilu štejejo za nemarketabilna), glede naslednjih elementov: o vrsta uporabljenih instrumentov (na primer zavarovanje, pozavarovanje, jamstvo, neposredno financiranje, odkup terjatev) in obseg poslov po instrumentih; o zemljepisna razdelitev (obseg poslov, zavarovan glede na državo imetnika police in državo kupca); o metoda določanja cen in višine premij po instrumentih; o razčlenitev v skladu s pogoji za upravičenost (na primer velikost upravičenih podjetij, sektorjev, itd.); o zasebni zavarovatelji lahko imajo potencialno vlogo pri postopkih sheme, vključno z izbiro upravičenca; o obseg sheme, ki jo podpira država (letni proračun, letno črpanje); 8 Trgovinsko financiranje in kreditno zavarovanje lahko zajema jamstvo ali zavarovanje za izvozni kredit, neposredni kredit/financiranje in refinanciranje, subvencionirane obrestne mere in vse kombinacije navedenega. 3

4 o v obsegu, v katerem javno podprti zavarovatelji/izvoznokreditne agencije zagotavljajo kratkoročno zavarovanje ali pozavarovanje za marketabilna tveganja (tj. v konkurenci z zasebnimi izvoznokreditnimi (po)zavarovatelji), predložite podatke o tem, kako se zagotavljajo ločena uprava in ločeni računovodski izkazi za marketabilna tveganja in javno podprte dejavnosti; o podatki o domačem trgovinskem financiranju in kreditnem zavarovanju (ki pokriva transakcije znotraj države članice), zlasti o obsegu, deležu v celotnem poslovanju in pogojih. a) s strani javno podprtih zavarovateljev/izvoznokreditnih agencij srednje do dolgoročno (za obdobje tveganja, daljše od 2 let) Predložite podatke o državnih intervencijah na trgu v obdobju glede naslednjih elementov: o vrsta uporabljenih instrumentov (na primer zavarovanje, pozavarovanje jamstvo, neposredno financiranje, odkup terjatev) in obseg poslov po instrumentih; o zemljepisna razdelitev (obseg poslov, zavarovan glede na državo imetnika police in državo kupca); o metoda določanja cen in višine premij po instrumentih; o razporeditev v skladu s pogoji za upravičenost (na primer velikost upravičenih podjetij, sektorjev, itd.); o potencialna vloga, ki jo lahko imajo zasebni zavarovatelji pri postopkih sheme, vključno z izbiro upravičenca; o obseg sheme, ki jo podpira država (letni proračun, letno črpanje); o podatki o domačem trgovinskem financiranju in kreditnem zavarovanju (ki pokriva transakcije znotraj države članice), zlasti o obsegu, deležu v celotnem poslovanju in pogojih. c) s strani zasebnih zavarovateljev/kreditodajalcev Predložite podatke o strukturi obstoječega portfelja glede elementov: o vrsta uporabljenih instrumentov (na primer zavarovanje, pozavarovanje jamstvo, neposredno financiranje, odkup terjatev) in obseg poslov po instrumentih; o zemljepisna razdelitev (obseg poslov, zavarovan glede na državo imetnika police in državo kupca); o metoda določanja cen in višine premij po instrumentih; o razporeditev v skladu s pogoji za upravičenost (na primer velikost upravičenih podjetij, sektorjev, itd.); o struktura v skladu z dolžino obdobja kreditiranja; o potencialna vloga, ki jo lahko ima država pri postopkih sheme, vključno z izbiro upravičenca in obsegom poslov, ki je deležen kakršnekoli državne podpore (na primer jamstva za dolgoročne izvozne kredite); o celoten obseg kratkoročnih poslov in srednje- do dolgoročnih poslov; o podatki o domačem trgovinskem financiranju in kreditnem zavarovanju (ki pokriva transakcije znotraj države članice), zlasti o obsegu, deležu v celotnem poslovanju in pogojih. 4

5 A. 2. Učinek javno podprtih shem a) Zakonski okvir, ki ureja javno podprte izvoznokreditne agencije o Ali za javno podprte izvoznokreditne agencije veljajo enaki predpisi (na primer glede kapitalskih zahtev, obdavčitve, stečaja) kot za zasebne zavarovatelje/kreditodajalce? o Če ne, pojasnite razlike in njihov morebitni učinek na trg in konkurenco. b) Delovanje javno podprtih izvoznokreditnih agencij Predložite dejanske podatke o vseh razlikah, ki bi lahko obstajale med dejavnostmi javno podprtih izvoznokreditnih agencij (v kratko-, srednje- in dolgoročnih, domačih in izvoznih segmentih), in ustrezne dejavnosti morebitnih konkurenčnih zavarovateljev/kreditodajalcev, zlasti: o razlike v cenovnih ravneh, o razlike v vrsti kritja, o razlike glede drugih pogojev (zahtevani minimum/povprečna raven zadržanja, previdnost pri oceni tveganja, zagotovljene storitve, na primer glede trajanja uporabe in obravnave zahtevka itd.), Pojasnite, kako lahko po vašem mnenju te razlike vplivajo na trg in konkurenco, po potrebi z razločevanjem med kratko- in srednje- do dolgoročnimi ter domačimi in izvoznimi segmenti. A. 3. Razvoj trga o Predložite dejanske podatke o zadnjih tržnih trendih tako glede kratko in srednje do dolgoročnih segmentov, kot tudi o kritju različnih oblik financiranja (zavarovanje, jamstvo, neposredno financiranje itd.). o Kako je svetovna gospodarska kriza vplivala na razpoložljivost zasebnega trgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja? Ali se je potreba in/ali oblika državnih intervencij spremenila? Ali je kriza trajno vplivala na obseg tveganj, ki jih je prevzel trg (tj. tveganja, ki štejejo za marketabilna )? o Kakšne so napovedi za prihodnja leta? Ali ti trendi enako vplivajo na vse vrste trgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja? Ali enako vplivajo na vse sektorje? Pojasnite morebitne razlike. o Ali obstajajo kake posebnosti glede domačega trgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja (ki krije transakcije znotraj države članice), oboje v smislu zadnjih tržnih trendov, vpliva krize in napovedi za prihodnja leta? 5

6 A. 4. Osnova za javne intervencije o V katerih okoliščinah bi po vašem mnenju bila potrebna javna intervencija na področju kratkoročnega in/ali srednje- do dolgoročnega trgovinskega financiranja in kreditnega zavarovanja? Povedano drugače, ali obstajajo posebne okoliščine (na primer vrsta instrumenta, trajanje, sektor itd.), ko trg ni sposoben zagotoviti trgovinskega financiranja ali izvoznega zavarovanja? Pojasnite, katere bi bile te okoliščine. o Ali je po vašem mnenju glede potrebe po javnih intervencijah treba upoštevati nekatere temeljne razlike med kratko- in srednje- do dolgoročnim ter med izvoznim in domačim trgovinskim financiranjem in kreditnim zavarovanjem? Razložite, zakaj. ODDELEK B: SPOROČILO B.1. Področje uporabe To sporočilo velja le za en instrument, tj. kratkoročno izvoznokreditno zavarovanje. o Ali se vam zdi potrebno, da se ta instrument razširi, tako da bi bile vključene tudi druge vrste državnih intervencij? Opredelite, za katere instrumente in zakaj. o Ali se vam zdi potrebno, da se ta instrument razširi, tako da bi bilo vključeno tudi srednje- in dolgoročno financiranje? Prosimo, pojasnite, zakaj. B.2. Marketabilna in nemarketabilna tveganja To sporočilo temelji na razlikovanju med marketabilnimi in nemarketabilnimi tveganji. Marketabilna tveganja so tveganja, povezana s kratkoročnimi izvoznimi krediti kupcev v EU in nekaterih državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V teh primerih države članice načeloma ne posredujejo. Za vse druge države se šteje da so države brez marketabilnih tveganj in državnih intervencij za zavarovanje tveganj v zvezi z njimi ni treba priglasiti Komisiji in se ne zahteva njena privolitev. o Ali se vam zdi opredelitev države z marketabilnimi tveganji / marketabilna tveganja primerna? Prosimo, pojasnite, zakaj oziroma zakaj ne. o Ali se področje uporabe marketabilnih tveganj razlikuje po različnih vrstah instrumentov ali imetnikih polic (zlasti v smislu trajanja, držav, sektorjev, vrste gospodarskih družb)? o Pojasnite, kaj je po vašem mnenju odločilni element za opredelitev tveganja kot marketabilnega ali nemarketabilnega. 6

7 B.3 Odstopna klavzula V skladu s Sporočilom odstopna klavzula pod nekaterimi pogoji dopušča državno intervencijo, če marketabilna tveganja postanejo začasno nemarketabilna ker niso na voljo zavarovalne ali pozavarovalne kapacitete (točka 4.4). Začasni okvir je uvedel začasno poenostavitev postopka glede dokazovanja pomanjkanja kritja za kratkoročen izvozni kredit. o Ali menite, da je pogoj za dokazovanje pomanjkanja kritja na podlagi točke 4.4 Sporočila (dokaz s strani dveh velikih in znanih mednarodnih zasebnih izvoznokreditnih zavarovateljev ter nacionalnega kreditnega zavarovatelja) primeren? Prosimo, pojasnite zakaj oziroma zakaj ne. o Ali menite, da je procesno poenostavitev začasnega okvira za dokazovanje pomanjkanja kritja mogoče upravičiti tudi po kriznem obdobju, za katerega je bil sprejet začasni okvir? Prosimo, pojasnite zakaj oziroma zakaj ne. o Prosimo, pojasnite tudi, kaj bi bil po vašem mnenju najbolj primeren dokaz za začasno nemarketabilnost tveganja (pojasnite oboje, in sicer v zvezi z virom dokaza in vrsto informacij, tj. statistični podatki, poročilo o trgu, dopisi, itd.). o Ali menite, da je pogoj za uporabo odstopne klavzule iz točke 4.4 Sporočila v zvezi s poravnavo premijskih stopenj s stopnjami, ki jih drugje zaračunavajo zasebni izvoznokreditni zavarovatelji za tovrstno tveganje, primeren za dovolitev državnih intervencij, s katerimi se odpravi tržna nepopolnost, medtem ko slednja istočasno zmanjšuje izkrivljanja konkurence? Kateri drugi pogoji bi lahko bili primerni? Utemeljite svoj odgovor. o Ali je podobna odstopna klavzula po vašem mnenju primerna tudi za druge instrumente trgovinskega financiranja ali kreditnega zavarovanja? Prosimo, pojasnite zakaj oziroma zakaj ne. In če je tako, kaj bi po vašem mnenju bil najbolj primeren dokaz za začasno nemarketabilnost tveganja? o Ali menite, da intervencija države na podlagi odstopne klavzule vodi k izkrivljanju konkurence na ravni gospodarskih družb, ki pridobijo zavarovanje? Pojasnite, zakaj in kako bi bilo takšna izkrivljanja čim bolj zmanjšati. o Točka 2.5 Sporočila določa posebno odstopno klavzulo za MSP z omejenim izvoznim prometom (tj. letni promet ne presega 2 milijonov EUR). Ali menite, da so potrebni posebni pogoji za dokaz pomanjkanja kritja za tveganja, ki nastanejo MSP, z ali brez omejitve izvoznega prometa? Prosimo, pojasnite zakaj oziroma zakaj ne. ODDELEK C: MOŽNOSTI ZA PRIHODNOST SPOROČILA O ZAVAROVANJU KRATKOROČNIH KREDITOV/DRUGA VPRAŠANJA o Imate še kakšne druge pripombe o uporabi Sporočila ali predloge za njegove spremembe pri katerih drugih temah, ki niso zajeta v prejšnjih vprašanjih? o Ali na podlagi svojih odgovorov menite, da bi bilo treba Sporočilo (a) ohraniti, (b) spremeniti ali (c) pustiti, da se njegova veljavnost decembra 2012 izteče? Utemeljite svoj odgovor. 7

8 o Prosimo, priložite kopije vseh dokumentov ali študij, ki bi lahko bili pomembni za to revizijo. Navedite tudi, ali lahko službe Komisije po potrebi stopijo v stik z vami zaradi dodatnih informacij o predloženih podatkih. da ne ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA ODGOVORE NA VPRAŠALNIK. 8