datum izida: 19. marec 2014 Slovo od častne občanke Marije Perhaj Spopadli smo se z žledom Slovesnost v šoli 2 20

Transkripcija

1 datum izida: 19. marec 2014 Slovo od častne občanke Marije Perhaj Spopadli smo se z žledom Slovesnost v šoli 2 20

2 Kazalo: Županova stran 3 OBČINSKE STRANI S 23. redne seje OS 4 Žled Rezultati ločenega zbiranja odpadkov 9 Obvestilo o podpisu pisnega protokola 12 Urnik odvoza odpadkov 13 Zaključni račun proračuna za leto Poslovili smo se od častne občanke Marije Perhaj 15 Od ideje do odprtja vrat novih učilnic 17 Prireditev ob odprtju novih učilnic in 60-letnici vrtca 18 ŠOLA IN VRTEC 20 Na OŠ Primoža Trubarja so zaživeli novi prostori 60 let vrtca Sončni žarek Vpis v vrtec Prireditev za maškare Športni kviz Olimpijske aktivnosti na osnovni šoli Odbojkarski uspeh šole Glasbena šola Ribnica vabi ob 50-letnici KULTURA 28 Poezija velikolaških ustvarjalcev Trubarjeva domačija je postala muzej Predstavitev monografije Jožeta Cente Narava zdravi s hrano 2 Ptice, skrite v papirju 7. Vokalni večer kvartetov in kvintetov Turjak 2014 Prispevaj svoj umetniški talent Knjižnica VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 36 Spomladanski semester UTŽO Robarski žlikrofi Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN Življenje je pesem. Ljubezen je glasba. Za materino ljubezen je vedno pomlad. francoski pregovor NAŠA DEDIŠČINA obletnica izbruha prve svetovne vojne DRUŠTVA 38 Koncert ob materinskem dnevu Tečaj peke pletenic Udeležba na razstavi pletenic Gasilci PGD Veliki Osolnik Gradeški Mariachi MLADI 42 Pogovorni večeri DOBRODELNOST 43 ŠPORT IN REKREACIJA Cenetov memorial Veterani NK Velike Lašče prvaki zimske futsal lige Ana Kastigar v plavanju državna prvakinja Reportaža Siborja Uspeh ekipe ŠMD Turjak Tenis Cereja Žuži sport Prebudimo zdravilno energijo David Šavli GOZDARSTVO 51 Žled Poseg dreves v gozdu Nasveti za lastnike gozdov KMETIJSTVO 54 Jože Debeljak ALI POZNAMO ZEMLJO 56 Potresna aktivnost PISMA 57 ZAHVALE 61 OGLASI 62 Ob športnih dosežkih, ki smo jih spremljali v zadnjem času, se lahko pohvalimo tudi z dobrimi rezultati naših športnikov. ČESTITKE - ANI KASTIGAR za izjemne uspehe in osvojitev naslova državne prvakinje v plavanju; - DAVIDU ŠAVLIJU za dosego osebnega rekorda v metu kopja in s tem tudi dosego norme za nastop na evropskem pokalu; - VETERANOM NOGOMETNEMA KLUBA VELIKE LAŠČE za končno zmago v veteranski futsal ligi; - EKIPI ŠMD TURJAK za zmago na nogometnem turnirju za pokal Občine Ivančna Gorica; - ORGANIZATORJU 14. CENETOVEGA MEMORIALA (TVD Partizan Velike Lašče) za odlično izpeljano in odmevno prireditev. Župan Anton Zakrajšek Slike na naslovnici: Prizidek šole (foto L. Čop); Nastop otorok na prireditvi v šoli (foto P. Centa); Predsednik države na občini - ob njem so: župan Anton Zakrajšek, poveljnik civilne zaščite Brane Indihar in poveljnik gasilske zveze Rudolf Rupar (foto N. Rupar); Gasilci med odstranjevanjem podrtih deves (foto PGD Turjak) Naslednja Trobla izide 21. maja 2014, prispevke je potrebno oddati do 7. maja 2014 Letnik 20, številka 2, 19. marec Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Lidija Čop. Uredniški odbor: Ivanka Peterlin, Veronika Vasič, Manfred Deterding, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč. Tisk: Luart d.o.o.. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01/ , E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Županova stran 3 POGOVOR Z ŽUPANOM Na zadnji seji občinskega sveta je bila na dnevnem redu med drugim tudi seznanitev z zaključnim računom za leto Kako ocenjujete realizacijo zastavljenih ciljev v preteklem letu? Meni osebno je žal, da nismo uspeli realizirati vseh zastavljenih ciljev. Vendar ko podrobneje analiziram izvedene projekte, sem z rezultati v preteklem letu lahko zelo zadovoljen. Prihodki so bili realizirani v višini več kot 90 %, kar je vsekakor pohvalno. Naj omenim, da je primanjkljaj prihodkov na račun tega, da nismo prodali nekaj občinskih zemljišč tako v obrtni coni Ločica kot tudi drugod, kjer smo jih planirali. Prav tako nismo dobili finančnih sredstev za dve investiciji, ki jih v lanskem letu nismo izvedli. To so sofinancerska sredstva za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Rašici in za izgradnjo novega mostu v Dolnjih Retjah. Odhodki so bili realizirani kar v višini 85 %, kar je zelo veliko. Neizvedeni sta ostali pravkar omenjeni investiciji in pa delna komunalna ureditev obrtne cone Ločica, ker še nismo uspeli pridobiti gradbenega dovoljenja. Vseeno pa smo uspeli izvesti kar nekaj projektov. Naj jih nekaj naštejem: nakup gasilskega vozila za PGD Turjak, odkup gasilskega doma v Dvorski vasi za potrebe civilne zaščite, asfaltirali smo še nekaj cestnih odsekov po občini, prav tako smo obnovili kar nekaj metrov vodovodnih sistemov, zgradili nekaj grbin za umiritev prometa, zgradili drugo fazo pločnika od Turjaka do Gradeža, postavili nekaj novih luči javne razsvetljave, uredili še nekaj ekoloških otokov, postavili dodatne hidrante na starih vodovodnih sistemih, zasteklili poslovilno vežico v Robu in uredili okolico, prav tako smo dokončali ureditev športnega kompleksa v centru na Turjaku (tribune, balinišče ). Zgrajena je prva faza pešpoti od Rašice do Turjaka, izvedli smo zelo pomembno energetsko in statično sanacijo stavbe vrtca na Karlovici in istočasno obnovili celotno streho, zgradili dodatne učilnice v OŠ Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Prav tako smo poskrbeli za investicijsko vzdrževanje vseh objektov, ki so v občinski lasti. Seveda pa smo v skladu s sprejetim proračunom sofinancirali dejavnosti vseh javnih zavodov, društev in organizacij. Velik finančni izziv pa je bilo občinsko financiranje treh stoletnic, ki so se odvile lansko leto pri nas: sto let trških pravic, sto let čebelarstva in sto let zadružništva. Verjetno v Sloveniji ni občine, ki se v mesecu februarju ne bi tako ali drugače ukvarjala in reševala problemov z žledom. Kako je bilo organizirano delo v naši občini? Ta naravna nesreča je v veliki meri zajela tudi našo občino. Takoj, ko sem dobil prve informacije o katastrofalnem dogajanju po občini, sem v nedeljo, 2. februarja, sklical štab civilne zaščite pod vodstvom poveljnika Braneta Indiharja. Dobivali smo informacije o podrtih drevesih na občinskih cestah in javnih poteh. Ni bilo elektrike, ne telefonskih signalov. Medsebojna komunikacija je bila popolnoma nemogoča. S strani poveljnika gasilske zveze Rudolfa Ruparja so se aktivirali gasilci vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini, ki so bili napoteni v pomoč našim izvajalcem zimske službe in drugim delavcem za odstranjevanje podrtih dreves na cestah. Želeli smo, da bi bilo kar največ naših naselij dosegljivih po cestnih poteh. Vseeno smo se zaradi zagotavljanja varnih šolskih prevozov odločili, da dva dneva ne bo pouka v šoli. Prav tako je bil velik problem z zagotavljanjem pitne vode in električne energije. Zato smo takoj poskrbeli, da smo že naslednji dan dobili dva, dokaj velika agregata za zagon vodovodnih vrtin. Tako je mnogo gospodinjstev v občini vodo dobilo že zelo kmalu. Prav tako smo vzpostavili stik z delavci Elektra Ljubljana in tudi njim pomagali pri vzpostavljanju transformatorskih postaj. Tako so občasno različni deli občine dobili električno energijo. Dodatne agregate za zagon transformatorskih postaj smo najeli tudi od privatnih ponudnikov, prav tako smo dobili fizično pomoč slovenske vojske in hrvaških električarjev. Največji problem zagotavljanja električne energije je bilo dejstvo, da so bili vsi daljnovodi, ki z električno energijo napajajo našo občino, podrti. Resnično je bilo stanje kaotično. Kljub temu da smo bili prvič soočeni z naravno nesrečo tako velikega obsega, moram poudariti, da so aktivnosti nekaterih članov štaba civilne zaščite in gasilcev potekale precej organizirano. Brane Indihar je usklajeval vse aktivnosti z električarji, vojaki, upravo za zaščito in reševanje v Ljubljani, vodovodarji, skrbel je za prehrano za vse, ki so sodelovali pri odpravljanju posledic žleda. Rudolf Rupar je bil vezni člen z gasilci, pošiljal jih je na teren, kamor so potrebovali njihovo pomoč. Jerca Tomšič Lušin je opravljala vsa administrativna dela na občini. Sam pa sem nadziral njihovo delo in po potrebi sodeloval z državnimi ustanovami. Vse aktivnosti so potekale od jutra pa do večera. Lahko rečem, da so izredno veliko delo opravili naši gasilci. Kot vedno, ko jih potrebujemo, so se odzvali hitro in brez pomislekov. Nekateri so vzeli celo dopuste, da so lahko pomagali. Po podatkih, ki sem jih dobil od gasilske zveze, so opravili 4280 ur prostovoljnega dela, z vozili pa so prevozili 7404 km, za kar so porabili 2167 litrov goriva. Prepričan sem, da so svoje delo odlično opravili tudi vsi drugi, ki so na kakršen koli način sodelovali pri odpravljanju posledic te ujme. Prav tako pa moram pohvaliti tudi vse naše občanke in občane za resnično potrpežljivost in razumevanje pri nastalih težavah. Očitno so razumeli, da je bila naravna katastrofa tako velika, da se ni mogla hitreje reševati. Vsekakor pa bomo na občini analizirali vse aktivnosti, ki so bile izvedene, in po potrebi vpeljali kakšne spremembe v delovanju nekaterih naših dejavnosti. V mislih imam nabavo agregatov za javne ustanove (šola, vrtec, občinska stavba, zdravstvena postaja ), preučili bomo rezervne različice za zagotavljanje pitne vode in podobno. Vse to z željo, da bomo drugič še bolje pripravljeni na podobne ali kake drugačne preizkušnje. Pogovarjala se je Lidija Čop.

3 Občinske strani Občinske strani 4 5 S 23. SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče se je v petek, 7. marca 2014, sestal na 23. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti so svetniki soglasno potrdili predlog dnevnega reda in začeli z obravnavo posameznih točk. Pred 23. redno sejo občinskega sveta so se sestali: odbor za družbene dejavnosti, odbor za finance, odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora in nadzorni odbor. Predstavniki posameznih odborov so na seji predstavili poročila odborov. Seje sta se udeležila tudi predstavnika Snage, d. o. o., ki sta pojasnila vzroke za spremembo cene storitve za zbiranje in odvoz odpadkov, svetniki pa so z glasovanjem potrdili elaborata za spremembo oz. nove cene storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in sklep o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Svet zavoda Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica je z glasovanjem na korespondenčni seji dne sprejel sklep, da se na delovno mesto direktorja ZD dr. Janeza Oražma Ribnica za mandatno dobo 4 let imenuje Boštjana Kersniča, dr. med., specialista nefrologa. Občinski svet pa je v skladu z Odlokom o ustanovitvi JZ ZD dr. Janeza Oražma Ribnica in Statutom zavoda podal soglasje k imenovanju direktorja. Na seji so svetniki sprejeli Letni program športa v občini Velike Lašče za leto Občinski svet se je seznanil z zaključnim računom proračuna Občine Velike Lašče za leto 2013; župan ga je na kratko predstavil, predhodno pa ga je na svoji seji pregledal tudi nadzorni odbor. Na seji je bil sprejet Pravilnik o razdelitvi sredstev pokroviteljstva, ki določa način in višino dodelitve sredstev iz proračunske postavke»razna pokroviteljstva občine«, namen pravilnika pa je v večji transparentnosti pri dodelitvi sredstev. Po opravljeni drugi obravnavi je bil sprejet Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v občini Velike Lašče, sklenjeno pa je bilo tudi, da se sprejme Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju občine Velike Lašče, s pripombami Odbora za gospodarstvo; ta je pravilnik obravnaval že pred sejo občinskega sveta. Opravljena je bila prva obravnava Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Velike Lašče. Sprejet je bil sklep, da se pripombe zbirajo do konca marca, pred drugo obravnavo pa pravilnik pregleda še Statutarno pravna komisija. Nadalje je občinski svet sprejel Sklep o ukinitvi javnega dobra na parc. št. 1231/5 k.o. Selo pri Robu, po kateri poteka kategorizirana javna pot in bo tako navedena parcela postala last Občine Velike Lašče. Na koncu je Občinski svet obravnaval še predlog Kmetijske Zadruge Velike Lašče, na podlagi katerega bi se izvedla menjava poslovnih prostorov v Domu krajanov na Turjaku, ki so v lasti občine, s prostori v Levstikovem domu v Velikih Laščah, ki so v lasti KZ. Za navedene dele stavb si občina in KZ medsebojno zaračunavata najemnino. Občinski svet se strinja s predlagano menjavo prostorov, saj se bo na ta način zagotovila boljša urejenost obeh delov stavb in lažje medsebojno poslovanje. Natja Lavrič, občinska uprava Žled 2014 Glede na nastalo situacijo, ki je posledica vremenskih razmer v mesecu februarju, podajamo nekaj osnovnih informacij o aktivnostih na območju občine Velike Lašče. NEDELJA, Ob župan Anton Zakrajšek skliče štab Civilne zaščite Občine Velike Lašče. Sestanka so se udeležili predstavniki štaba CZ: poveljnik CZ Branko Indihar, France Modic in Jakob Jaklič ter poveljnik Gasilske zveze Velike Lašče Rudolf Rupar, ravnateljica osnovne šole Metoda Kolar in tajnica občine Jerica Tomšič Lušin. Sprejete so bile naslednje odločitve: Zaradi močno poledenelih cest in podrtega drevja se zaprejo naslednje ceste: Rob Selo, Podhojni hrib Laze, Adamovo Ulaka, Ulaka Velika Slevica in Turjak Podturjak. Upravljavec državnih cest je zaprl tudi državno cesto Podstrmec Lužarji. Za odstranjevanje podrtih dreves se v pomoč vzdrževalcem cest aktivirajo vsa prostovoljna gasilska društva v občini. Zaradi izpadov električne energije na območju celotne občine se Upravo za zaščito in reševanje zaprosi za dostavo električnih agregatov za zagon vodovodnih črpališč, saj je začelo zmanjkovati vode po naseljih. Zaradi nezmožnosti zagotovitve varnih šolskih prevozov, pomanjkanja elektrike in vode bosta šola in vrtec v ponedeljek, 3. 2., zaprta. Obveščanje staršev bo potekalo z obvestili na Radiu Zeleni val, spletni strani občine, šole, na oglasnih deskah po občini, s pomočjo gasilcev Za vse prostovoljce bo občina organizirala ustrezno prehrano v gostišču Slavček. V pomoč pri odstranjevanju podrtih dreves na cestah je bilo na terenu aktivnih 60 prostovoljnih gasilcev. Zaradi izpada mobilnih signalov je bila komunikacija zelo otežena. Potekala je samo po gasilskih radijskih zvezah. PONEDELJEK, Aktivnosti: umikanje podrtega drevja z javnih cest in čiščenje ter urejanje dostopov do vasi po občini; gasilci pregledujejo električno omrežje; še naprej ostajajo zaprti odseki nekaterih cest, zagotovljen pa je dostop z osebnimi vozili do vseh naselij v občini; potekajo dogovori za pridobitev električnih agregatov za zagotavljanje pitne vode iz različnih virov; ob 14. uri je pridobljen 17 kw agregat s Centra za zaščito in reševanje; tega se namesti za potrebe oskrbe z vodo pri vrtini Podstrmec in s tem se omogoči vodooskrba na širšem območju Karlovice in Dvorske vasi;

4 Občinske strani Občinske strani 6 7 v vodovodni sistem Velike Lašče (vodohran Ulaka) se vključi površinski vodni vir Uzmani; ob 17. uri je od Slovenske vojske pridobljen dodaten 30 kw agregat in se ga namesti na prečrpališče Knej, s čimer je bila omogočena preskrba z vodo za območje Turjaka; z naštetimi aktivnostmi je bila zagotovljena preskrba z vodo v skoraj vseh naseljih v občini, vodo iz vodovodov je za prehrano do nadaljnjega potrebno prekuhavati, o čemer se obvesti javnost po Radiu Zeleni val, z obvestilom na spletni strani občine in na oglasnih deskah po občini; popoldne je bila po dogovoru z vodstvom šole sprejeta odločitev, da tudi v torek, , šola, vrtec in glasbena šola zaradi težav pri zagotavljanju varnih šolskih prevozov ostajajo zaprti (še vedno je obstajala velika nevarnost lomljenja in padanja dreves in vej na cestišča, ceste niso bile še očiščene za avtobusni prevoz); celotno območje občine je večinski del dneva brez električne energije in telefonskih povezav, za odpravljanje poškodb električnih daljnovodov je na terenu več ekip iz podjetja Elektro Ljubljana; za čiščenje podrtega drevja na cestiščih in trasah električnih vodov je na terenu aktivnih okoli 70 prostovoljnih gasilcev. TOREK, Aktivnosti: prednostno delo je reševanje daljnovodov, da bi se čim prej vzpostavila oskrba z električno energijo (na terenu so tri ekipe iz podjetja Elektro Ljubljana, v pomoč pa so jim še člani civilne zaščite in gasilci); ko ekipam uspe usposobiti glavni daljnovod, je oskrba z električno energijo vzpostavljena v skoraj vseh vaseh v občini (razen 10 vasi, ki so še vedno brez elektrike); Elektro Ljubljana namesti agregat za naselji Podulaka in Prhajevo; popoldne je bila po dogovoru z vodstvom šole sprejeta odločitev, da se v sredo, 5. 2., šola, vrtec in glasbena šola ponovno odprejo; za čiščenje podrtega drevja na cestiščih in trasah električnih vodov je na terenu aktivnih okoli 50 prostovoljnih gasilcev. Agregat Slovenske vojske za črpališče Knej SREDA, Aktivnosti: nadaljnje reševanje problemov električne napeljave; pridobljen je bil dodatni 300 kw agregat (Mapri, d. o. o.), ki je nameščen na črpališče Boštetje, z električno energijo pa oskrbuje tudi naselje Boštetje; podrl se je daljnovod Veliki Osolnik Laze, zato sta bila najeta dodatna dva agregata (iz Hrvaške). Prvi agregat je bil zvečer ob nameščen v vasi Laze, drugi pa naslednje jutro v vasi Selo pri Robu; ekipa električarjev popravi omrežje za Kokave (vasi Hlebče, Opalkovo, Hrustovo,Ulaka, Podulaka in Prhajevo), agregat iz Podulake pa je bil prepeljan in priklopljen v vasi Osredek; sprejet je bil dogovor, da se v četrtek, , začne popravljati daljnovod za Rute, za kar štab Civilne zaščite zvečer zaprosi za pomoč tudi Slovensko vojsko; Agregat za vrtino Podstrmec Agregat za črpališče Boštetje

5 Občinske strani Občinske strani 8 9 v večernih urah občino obiščeta predsednik države Borut Pahor in direktor podjetja Elekro Ljubljana Andrej Ribič. Župan Anton Zakrajšek, predstavniki civilne zaščite, gasilcev in podjetja Elektro Ljubljana predsedniku države predstavijo nastalo škodo na terenu, dosedanje aktivnosti in potrebne nadaljnje ukrepe na terenu; za čiščenje podrtega drevja na trasah električnih vodov je na terenu aktivnih okoli 50 prostovoljnih gasilcev. opravljajo se dela za priklop na električno energijo za vas Dednik; ob je uspela vzpostavitev omrežja z zjutraj podrtega napajalnega daljnovoda v Čušperku, oskrba z električno energijo je tako vzpostavljena na stanje, kot je bilo v sredo; do večera so z električno energijo pokrita tudi vsa naselja na rutarski planoti; štab Civilne zaščite zaprosi, da ekipa vojske ostane za pomoč podjetju Elekro Ljubljana tudi v prihodnjih dneh; za čiščenje podrtega drevja na cestiščih in trasah električnih vodov je na terenu aktivnih okoli 50 prostovoljnih gasilcev. Rezultati ločenega zbiranja odpadkov na območju delovanja Snage, d.o.o. V preteklih 2 letih smo skupaj z vami izvedli temeljite spremembe pri našem ravnanju s komunalnimi odpadki. Rezultati so danes znani. Na kratko lahko ocenimo: skupaj smo bili zelo uspešni. Ocenjujemo, da ločeno zberemo že več kot 55 % vseh komunalnih odpadkov. Spodnja grafa prikazujeta količine ločeno zbranih frakcij, zbranih s specialnimi vozili za odvoz odpadkov (brez odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti ter kosovnih odpadkov) v času uvajanja sprememb. Oba grafa kažeta na znatno povečanje deleža in količin ločeno zbranih frakcij. Lahko rečemo, da smo skupaj naredili ogromen korak pri ločevanju odpadkov. Med obiskom predsednika države in direktorja Elektra Ljubljane ČETRTEK, Aktivnosti: zjutraj je bil najeti agregat iz Hrvaške prepeljan v vas Selo; prednostno delo je reševanje daljnovoda v Rutah, kjer so najdlje brez električne energije, do večera je priklop za vasi v Rutah opravljen, razen za vas Dednik; prihod ekipe 12 vojakov Slovenske vojske s tovornjakom in dvigalom, Elektro Ljubljana dobi za pomoč 6 električarjev iz Hrvaške s tovornjakom in dvigalom, oboji v dogovoru z Elektro Ljubljana odidejo na popravilo daljnovoda v Rute; zjutraj se je podrl napajalni daljnovod v Čušperku, zato je bila celotna občina ponovno brez elektrike; na mesto podrtega napajalnega daljnovoda v Čušperku odide ena ekipa električarjev, ostali rešujejo napeljavo v Rutah (Rute bi se priklopile ali na popravljen napajalni daljnovod ali pa na agregat); vzdrževalci cest še naprej urejajo in čistijo ceste, normalo so prevozne vse ceste v občini, razen nekaterih še vedno zaprtih odsekov; črpališča za oskrbo z vodo se še vedno napajajo preko agregatov; Pomoč vojske in hrvaških električarjev na poti v Rute PETEK, Aktivnosti: na terenu so ekipe podjetja Elektro Ljubljana s hrvaškimi električarji in predstavniki Slovenske vojske, popravljajo daljnovod za oskrbo z električno energijo v vaseh Prazniki, Četež, Ščurki in Mali Osolnik; gasilci evidentirajo, usposobljeni električarji pa postopno odpravljajo poškodbe na električnem omrežju do posameznih stanovanjskih objektov; usposobljeni sekači odstranijo podrto drevje na zaprtih odsekih cest, zaprt ostane samo cestni odsek Rob Selo pri Robu; ta naj bi se saniral v ponedeljek, Pogeld na Velike Lašče Pogled proti cerkvi v Robu Občinska uprava Foto: A. Zakrajšek, M. Belaj, N. Rupar, PGD Velike Lašče in PGD Turjak Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. Vse na enem mestu. PRI GRADNJI NOVEGA OBJEKTA, ALI PRI REKONSTRUKCIJI, DOZIDAVI, NADZIDAVI ALI LEGALIZACIJI OBSTOJEČEGA VAM NUDIMO UGODNE PROJEKTANTSKE STORITVE: - Izdelava vse potrebne projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelava geodetskega posnetka in parcelacije zemljišča. Za vas na enem mestu izpeljemo vse potrebne postopke do začetka gradnje vašega objekta. Nudimo pa vam tudi kompletno ureditev etažne lastnine v vaši večstanovanjski stavbi. Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) Graf 1: Deleži ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v masovnem odvozu za celotno področje Snage za leto 2012 in Graf 2: Gibanje količin ločeno zbranih frakcij na prebivalca za celotno področje Snage

6 Občinske strani Občinske strani PRAKTIČNI NAPOTKI ZA PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI Čeprav se ne moremo v celoti izogniti proizvajanju odpadkov, lahko z majhnimi spremembami poskrbimo, da bo odpadkov manj. Še uporabne predmete lahko uporabimo večkrat, tisto, kar nam ostane, pa lahko dosledno ločujemo in tako prispevamo k podaljševanju življenjskega kroga surovin. Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako lahko v hierarhiji ravnanja z odpadki odločno zavzamete svoje mesto, naredite nekaj dobrega zase in za okolje, v katerem živite. Ločevanje odpadkov je pomembno, še bolje pa je, da poskusimo preprečiti njihovo nastajanje, kar lahko storimo z majhnimi spremembami v vsakdanjem življenju. Odpadki nastajajo ob vsem, kar počnemo, bodisi doma, v šoli ali v službi, zato moramo do tega pristopiti odgovorno in zavestno preprečevati njihov nastanek. V trgovini Preden greste po nakupih, si napišite nakupovalni seznam stvari, ki jih zares potrebujete. Količino nakupov prilagodite vašim potrebam. Pozorni bodite tudi na rok uporabe, še posebej pri hitro pokvarljivih izdelkih. Pred nakupom dobro premislite, ali izdelek resnično potrebujete. Vedno shranite račun in poskusite neposrečen nakup zamenjati za dobropis. Pri kupovanju živil in vsakdanjih potrebščin izbirajte izdelke s čim manj embalaže. Skušajte se izogibati nakupovanju pakiranega sadja in zelenjave in individualno zapakiranih živil (npr. piškotov, čokolad). Doma Pijte vodo iz pipe. Za na pot si nalijmo vodo v stekleničko za večkratno uporabo. Kadar je mogoče, skušajte uporabljati naprave, ki jih lahko priključite na električno omrežje. Če aparat zahteva uporabo baterij, se odločite za takšne, ki jih lahko ponovno napolnite. Kadar organizirate piknik ali zabavo, se poskušajte izogniti embalaži za enkratno uporabo, kot so plastični pribor, lončki in krožniki. Biološko razgradljive odpadke kompostirajte doma. Pridelali boste kakovosten humus, ki ga lahko uporabljate na domačem vrtu in za presajanje rož. V službi Tiskajte obojestransko in le dokumente, ki jih zares potrebujete. Izogibajte se lončkom za enkratno uporabo iz kavnih avtomatov ter avtomatov za vodo. Namesto tega raje uporabljate steklene kozarce in skodelice. Ko si v službo prinesete doma pripravljen obrok, hrano shranite v posode za večkratno uporabo in se izogibajte plastičnim posodam za enkratno uporabo, aluminijastim ter plastičnim folijam. ZMANJŠAMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE Zadnji podatki za Slovenijo so pokazali, da vsako leto zavržemo 170 tisoč ton hrane, kar je približno 82 kilogramov na prebivalca. To pomeni, da zavržemo tretjino vse kupljene oziroma pripravljene hrane, kar ni zgolj obremenjujoče za okolje, ampak tudi za naše denarnice. Raziskava Evropske komisije je namreč pokazala, da v povprečnem evropskem gospodinjstvu na tak način vržemo stran 250 evrov letno. ZAKAJ ZAVRŽEMO TOLIKO HRANE? Ker naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (npr. sadja in zelenjave). Ker ne znamo načrtovati obrokov glede na to, katera živila je treba porabiti prej. Ker kupujemo prevelike količine hrane, še posebej v okviru posebnih ponudb. Ker na mnoga živila pozabimo in jih čez čas neužitna najdemo v hladilniku, zamrzovalni omari, itd. Ker smo zelo občutljivi na higieno živil in datume na označenih živilih. Ker pripravimo prevelike količine hrane. Ker ostankov jedi ne znamo ponovno uporabiti. Zaradi splošnega, kulturno pogojenega odnosa do hrane. KAKO LAHKO SPREMENIMO SVOJ ODNOS IN ZMANJŠAMO KOLIČINO ZAVRŽENE HRANE? Načrtujte svoje nakupe: Preverite, katere sestavine že imate doma, nato napišite seznam živil, ki jih še potrebujete. Kupujte nepakirano sadje in zelenjavo, saj tako lahko kupite ravno toliko, kolikor potrebujete. Preverite datume: Če živila ne potrebujete takoj, izberite raje živilo z daljšim datumom uporabe ali pa ga kupite, ko ga boste res potrebovali. Živilski izdelki so varni za uporabo tudi po datumu, navedenem ob oznaki»uporabno najmanj do«. Poskrbite za ustrezno vzdrževanje hladilnika: Preverite tesnila in temperaturo hladilnika. Da bi hrana dolgo ostala sveža, jo je treba shranjevati na temperaturi od ene do pet stopinj Celzija. Red v hladilniku: Novo kupljene izdelke postavite zadaj, izdelke, ki so že v hladilniku, pa premestite spredaj. S pravilnim zlaganjem hrane vam ne bo treba hrane s pretečenim rokom uporabe metati proč. Uporabite ostanke hrane: Ostanke hrane lahko uporabimo za malico ali večerjo naslednji dan ali jih zamrznemo. Iz sadja lahko naredimo sok ali sladico, iz manj sveže zelenjave pa lahko pripravimo juho. Tudi kulinarični portali in forumi ponujajo obilo idej, kako porabiti kuhane testenine, krompir ipd. Hrano zamrznite: Odvečne obroke lahko zamrznemo in jih uporabimo takrat, ko nimamo časa, da bi pripravili cel obrok, ali smo preveč utrujeni, da bi kaj skuhali. Enako lahko storimo z večjo količino kruha, mesa ali zelenjave. ČEZMERNA UPORABA? NE, AMPAK PONOVNA UPORABA Tisto, česar ne potrebujemo več, ni odpadek, pač pa priložnost, da ga v enaki obliki uporabi nekdo drug ali pa z manjšimi posegi dobi drugo življenje. Premislite, ali za staro posteljnino, čevlje ali gospodinjski aparat, ki ste ga nadomestili z novim, res ni druge možnosti, kot da jih zavržete. Ko namreč zavržemo določen izdelek, zavržemo tudi vse vire, ki so bili porabljeni v njegovem življenjskem ciklusu. Ponovna uporaba ni zgolj enkratno dejanje, temveč je odnos do stvari, miselnost in življenjska filozofija, ki jo lahko udejanjimo s tremi preprostimi koraki: Premislite že med nakupovanjem premislite, ali izdelek resnično potrebujete in ali lahko kupite tak izdelek, ki vam bo služil večkrat. Predelajte preden zavržete izdelek, razmislite, ali ga lahko kako drugače uporabite, mu z manjšimi posegi spremenite namembnost ali ga nekomu podarite. Ponovno uporabite uporabljajte izdelke za večkratno uporabo, kupujte rabljene in predelane izdelke. Tisto, česar ne potrebujete več, prinesite v center ponovne uporabe. Na Povšetovi 4 v Ljubljani delujeta trgovinica in delavnica, združeni v Center ponovne uporabe (CPU). V CPU je na voljo skoraj vse, kar najdete tudi na bolšjih sejmih in starinarnicah. Naprodaj so tudi predmeti, ki so jim vešče roke mojstrov in umetnikov spremenile namembnost na primer omarica za čevlje, ki je bila v prejšnjem življenju igralni avtomat. Center ponovne uporabe daje delo težje zaposljivim, po drugi strani pa pomaga, da stari, odvečni ali poškodovani predmeti zaživijo novo življenje in za simbolično ceno razveselijo nove lastnike. Pomembno je, da rabljenih predmetov, lahko so tudi malo poškodovani, ne vržemo v smeti. Prinesite jih na Povšetovo 4: tam jih očistijo, popravijo, predelajo in za nizko ceno ponudijo novim lastnikom. ENKRATNO JE STVARI UPORABLJATI VEČKRATNO! V Snagi verjamemo, da ponovna uporaba ni zgolj dejanje, pač pa odnos do stvari in življenjska filozofija. Zato smo decembra 2013 pričeli z družbeno odgovorno iniciativo»enkratno je stvari uporabljati večkratno«, s katero želimo spodbujati ponovno uporabo in do sebe, okolja ter denarnice odgovorno potrošništvo. Ključni cilj iniciative je predstaviti pomen ponovne uporabe in na dolgi rok spremeniti vedenje posameznikov, zmanjšati količino zavržene hrane ter usmerjati še uporabne dobrine tja, kjer jih družba najbolj potrebuje. V sklopu iniciative bomo s pomočjo ponovno uporabljene pesmi»letiva«avtorja Ota Pestnerja, plakatov, nalepk na zabojnikih, dogodkov in delavnic v četrtnih skupnostih ter Centru ponovne uporabe ponudili alternativo prevečkrat brezglavemu potrošništvu in prepričanju, da je novo kratko malo boljše od starega ali že uporabljenega. Več informacij o iniciativi najdete na Facebook strani in Twitter profilu kjer lahko sledite tudi prihajajočim dogodkom. Lepo vabljeni! KAKO NAROČIM ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV? S posebno naročilnico, ki jo v elektronski obliki najdete na naših spletnih staneh in si v rubriki naročanje in obrazci oziroma naročila. Če nimate dostopa do spleta, pokličite v naš center za pomoč in podporo uporabnikom in naročilnico vam bomo poslali po pošti. Naročilnico boste našli tudi v publikaciji, ki jo bomo poslali vsem našim uporabnikom. Odvoz naročite, ko ga potrebujete, izberete pa datum znotraj predvidenega časovnega obdobja spomladi med 15. aprilom in 31. majem, jeseni pa med 1. oktobrom in 30. novembrom. ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME v premični zbiralnici nevarnih gospodinjskih odpadkov bo potekalo na naslednjih lokacijah: pri Zadružnem domu Turjak pri gasilskem domu Velike Lašče v spomladanskem terminu 5. in 6. maja in 8. maja 2014 in jesenskem terminu 8. in 9. oktobra oktobra 2014 Zbiranje bo potekalo med 9:30 in 17:00. Med nevarne odpadke odlagamo: odslužene akumulatorje; baterije; barve in topila; kemikalije; olja in masti; pesticide; pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi; zdravila; neonske cevi oz. vse, kar je opremljeno s simboli za nevarne snovi in njihovo embalažo.

7 Občinske strani Občinske strani Na zbiralnici lahko oddate tudi odpadno električno in elektronsko opremo manjših dimenzij (do velikosti sesalca za prah). Premična zbiralnica nevarnih odpadkov in odpadne elektronske in električne opreme manjših dimenzij Kam gredo nevarni odpadki? Nevarne odpadke vedno prevzamejo posebej usposobljeni delavci ti poskrbijo za pravilno ravnanje s temi odpadki. Nekatere odpadke potem predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo. Nevarne snovi in njihove oznake Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Nevarne lastnosti so eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd. Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti. Nevarne lastnosti so eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd. ZBIRNI CENTER Začasni zbirni center v občini Velike Lašče deluje na lokaciji za Domom krajanov Turjak. Odprt je vsako soboto med 8.00 in Snaga d.o.o. Vabilo na ČISTILNO AKCIJO Čiščenje javnih površin, razpršenih odpadkov in divjih odlagališč bo potekalo v soboto, 5. aprila 2014, s pričetkom ob 8. uri. Vabljena vsa društva, krajevni odbori in ostali posamezniki, da se pridružijo akciji. Vreče in rokavice bodo na voljo na občini. Občinska uprava Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica Tel.: (01) , inspektorat-redarstvo@ribnica.si Obvestilo o podpisu PISNEGA PROTOKOLA o sodelovanju redarske službe in Policijske postaje Ljubljana Vič Občinski program varnosti (v nadaljevanju: OPV) je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kakovostnega življenja prebivalcev občine ter predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja občinske redarske službe. V njem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za dosego želenih ciljev ter opredelitev finančnih posledic. V dokumentu so opredeljene tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske službe ter za sodelovanje s Policijo pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru. Z namenom vzpostavitve partnerskega odnosa med policijo in občinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v Zakonu o občinskem redarstvu, je bil dne 22. januarja 2014 podpisan Pisni protokol o sodelovanju redarske službe in Policijske postaje Ljubljana Vič. Pisni protokol sta podpisala župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek in komandir Policijske postaje Ljubljana Vič Andrej Medvešek. Podpis tega pomembnega dokumenta pomeni tudi, da oba organa, policija in občinsko redarstvo, vsak skladno s svojimi pristojnostmi, ki so opredeljene v posameznih zakonih, zagotavljata javno varnost ter varnost cestnega prometa v lokalni skupnosti ter pri tem kar najtesneje sodelujeta. Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče, mag. Marija Ajdič Francelj STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14, 1311 TURJAK GSM: 031/ Tel: 01/ Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve K ODVOZA ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE VELIKE LAŠČE december november j avgust september oktober november december april maj junij julij avgust september oktober 2014 URNIK ODVOZA ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE VELIKE LAŠČE PO B 1 ČE 1 NE 1 TO C 1 PE 1 NE TO 1 B TO 2 B PE 1 ČE 2 1 PO NE B 1 2 TO SR C 1 PE 2 SO 1 PO C 2 PO 1 SR C D 1 SO 1 PO A SR 2 SR D 2 PE 2 PO B 2 SR 2 SO 2 TO C 2 ČE 2 NE 2 TO D 3 SO 3 TO B 3 ČE 3 NE 3 TO C A 3 ČE 3 SO 3 TO B 3 ČE 3 NE 3 SR 3 PE 3 PO C 3 SR ČE 4 NE 4 SR D 4 PE 4 PO B 4 SR D 4 PE 4 NE 4 SR D 4 PE 4 PO B 4 ČE 4 SO 4 TO C 4 ČE PE 5 PO A 5 ČE 5 SO 5 TO B 5 ČE 5 SO 5 PO 5 ČE 5 SO 5 TO B 5 PE 5 NE 5 SR 5 PE SO 6 TO A 6 PE 6 NE 6 SR D 6 PE 6 NE 6 TO A 6 PE 6 NE 6 SR D 6 SO 6 PO B 6 ČE 6 SO NE 7 SR D 7 SO 7 PO A 7 ČE 7 SO PO C 8 ČE 8 NE 8 TO A 8 PE 8 NE 7 PO C 7 SR D 7 SO 7 PO A 7 ČE 7 NE 7 TO B 7 PE 7 NE 8 TO C 8 ČE 8 NE 8 TO A 8 PE 8 PO A 8 SR D 8 SO 8 PO B 9 SR 9 PE 9 PO C 9 SR D 9 SO 9 TO A 9 ČE 9 NE 9 TO B 10 ČE 10 SO 10 TO C 10 ČE 10 NE 10 SR D 10 PE 10 PO A 10 SR D TO C 9 PE 9 PO C 9 SR D 9 SO 9 PO A SR 10 SO 10 TO C 10 ČE 10 NE 10 TO A ČE 11 NE 11 SR 11 PE 11 PO C 11 SR D 11 PE 11 NE 11 SR 11 PE 11 PO C 11 ČE 11 SO 11 TO A 11 ČE PE 12 PO 12 SO 12 B 12 ČE 12 SO 12 TO PO B 12 ČE 12 SO 12 TO C 12 PE C 12 ČE 12 NE 12 SR D 12 PE SO 13 NE 13 TO 13 TO B 13 B 13 PE PE NE NE 13 SR 13 SR 13 SO 13 PE 13 PO C 13 ČE 13 SO NE 14 PO A 14 SR 14 D SR D SO SO PO PO B B 14 ČE 14 ČE 14 NE 14 SO 14 TO C 14 PE 14 NE PO A 15 TO 15 A ČE 15 ČE NE NE TO TO B 15 B PE 15 PE 15 PO B 15 NE 15 SR 15 SO 15 PO C TO 16 A SR 16 D PE 16 PE PO PO A A SR SR D D 16 SO 16 SO 16 TO 16 B PO 16 ČE B 16 NE 16 TO C SR 17 D ČE 17 SO 17 SO TO TO A ČE ČE 17 NE 17 NE 17 SR D 17 TO 17 PE B 17 PO B 17 SR ČE 18 PE 18 NE 18 NE SR SR D PE PE 18 PO 18 A PO A 18 ČE 18 SR 18 SO D 18 TO B 18 ČE PE 19 SO 19 PO 19 C PO C ČE ČE SO SO 19 TO 19 TO A 19 PE A 19 ČE 19 NE 19 SR D 19 PE SO 20 NE 20 TO 20 TO C C PE PE NE NE 20 SR 20 SR D 20 SO D 20 PE 20 PO A 20 ČE 20 SO NE 21 PO B 21 SR 21 SR SO SO PO PO C 21 ČE 21 NE 21 TO A 21 PE 21 NE C 21 ČE 21 SO 22 TO B 22 ČE 22 NE 22 TO C 22 PE 22 PO C 22 SR D 22 SO 22 PO PO B 22 ČE 22 NE 22 TO C 22 PE 22 NE A 23 SR D 23 PE 23 PO B 23 SR 23 SO 23 TO C 23 ČE 23 NE 23 TO TO B 23 PE 23 PO B 23 SR 23 SO 23 PO C A 24 ČE 24 SO 24 TO 24 ČE 24 NE 24 SR 24 PE 24 PO C 24 SR SR D 24 SO 24 TO B 24 ČE 24 NE 24 TO C D 28 PO C 28 SR D 28 SO 28 PO A 28 ČE 28 NE 28 TO B 28 PE 28 NE 29 TO C 29 ČE 29 NE 29 TO A 29 PE 29 PO A 29 SR D 29 SO 29 PO B 30 SR 30 PE 30 PO C 30 SR D 30 SO 30 TO A 30 ČE 30 NE 30 TO B 31 SO 31 ČE 31 NE 31 PE 31 SR D 25 PE 25 NE 25 SR D 25 PE 25 PO B 25 ČE 25 SO 25 TO C 25 ČE ČE 25 NE 25 SR D 25 PE 25 PO B 25 SR 26 SO 26 PO A 26 ČE 26 SO 26 TO B 26 PE 26 NE 26 SR 26 PE PE 26 PO A 26 ČE 26 SO 26 TO B 26 ČE 27 NE 27 TO A 27 PE 27 NE 27 SR D 27 SO 27 PO B 27 ČE 27 SO SO 27 TO A 27 PE 27 NE 27 SR D 27 PE NE 28 SR D 28 SO 28 PO A 28 ČE 28 SO PO C 29 ČE 29 NE 29 TO A 29 PE 29 NE TO C 30 PE 30 PO C 30 SR D 30 SO 30 PO A SR 31 SO 31 ČE 31 TO A LEGENDA: A Velike Lašče, Dolnje Retnje, Gornje Retnje, Srobotnik pri Velikih Laščah, Prilesje, Podkraj, Dvorska vas, Škrlovica, Mala Slevica, Velika Slevica, Kot pri Veliki Slevici, Strmec, Medvedjek B Selo pri Robu, Dednik, Vrh, Boštetje, Rupe, Mohorje, Naredi, Bane, Lužarji, Podstrmec, Brlog - del, Borovec pri Karlovici, Podžaga, Dolenje Kališče, Žaga, Gorenje Kališče, Plosovo, Poznikovo, Karlovica, sobota, nedelja Podkogelj, Krkovo pri Karlovici, Polzelo, A Kaplanovo, Velike Lašče, Adamovo, Dolnje Retnje, Logarji, Gornje Podsmreka Retnje, Srobotnik pri Velikih pri Velikih Laščah, Laščah, Ulaka, Prilesje, Brankovo, Podkraj, Marinčki, Dvorska Stope, vas, Škrlovica, Opalkovo, Mala Tomažini, Slevica, Velika Podulaka, Slevica, Dolščaki, Kot pri Veliki Bavdek, Slevici, Prhajevo, Strmec, Medvedjek Gradišče, prazniki Pušče (razen Pušče 10), Zgonče, Hrustovo B Selo 9, Knej, pri Robu, Podlog, Dednik, Mali Vrh, Osolnik, Boštetje, Rašica Rupe, Mohorje, št. 24, 24a, Naredi, 28, Bane, 33-37, Lužarji, 45, 66, Podstrmec, 67, 67x, Brlog 67y - del, Borovec pri Karlovici, Podžaga, Dolenje Kališče, Žaga, Gorenje Kališče, Plosovo, Poznikovo, Karlovica, Podkogelj, Krkovo pri Karlovici, Polzelo, Kaplanovo, Adamovo, Logarji, Podsmreka pri Velikih Laščah, Ulaka, Brankovo, Marinčki, Stope, Opalkovo, Tomažini, Podulaka, Dolščaki, Bavdek, Prhajevo, Gradišče, C PO Turjak - preostanek od št. komunalnih 17 do št. odpadkov 36, Ščurki, Četež pri Pušče Turjaku, (razen Srnjak, Pušče Škamevec, 10), Zgonče, Javorje, Hrustovo Prazniki, 9, Knej, Podlog, Rašica Mali (razen Osolnik, Rašica Rašica št. št. 24, 24, 24a, 24a, 28, 28, 33-37, 33-37, 45, 45, 66, 66, 67, 67, 67x, 67x, 67y 67y), Male Lašče, Kukmaka, Hrustovo (razen Hrustovo 9), Jakičevo, Grm, Hlebče, Laze, Podhojni EMB - embalaža C Hrib, Turjak Rob, od Stletje, št. 17 do Osredek, št. 36, Ščurki, Pečki, Četež Uzmani, pri Turjaku, Centa, Srnjak, Mački, Škamevec, Purkače, Javorje, Sekirišče, Prazniki, Krvava Rašica Peč, (razen Veliki Rašica Osolnik, št. 24, Bukovec, 24a, 28, 33-37, Pušče 45, 10 66, 67, 67x, 67y), Male Lašče, Kukmaka, Hrustovo (razen Hrustovo 9), D Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Gradež, Sloka Gora, Jakičevo, Turjak Grm, (razen Hlebče, Turjak Laze, Podhojni št. 17 Hrib, do št. Rob, 36), Stletje, Laporje Osredek, Pečki, Uzmani, Centa, Mački, Purkače, Sekirišče, Krvava Peč, Veliki Osolnik, Bukovec, Pušče 10 D Veliki Ločnik, Mali Ločnik, Gradež, Sloka Gora, Turjak (razen Turjak od št. 17 do št. 36), Laporje dpadkov Povšetova ulica 6 SI-1000 Ljubljana ca 6 jana

8 Občinske strani Občinske strani Poslovili smo se od častne občanke Marije Perhaj Na pokopališču v Velikih Laščah smo se 24. februarja 2014 poslovili od spoštovane gospe Marije Perhaj, dolgoletne učiteljice na velikolaški šoli, ravnateljice, neutrudne delavke na kulturnoumetniškem področju, pesnice, pisateljice, članice Društva slovenskih pisateljev in zaradi veličine vsega njenega dela in ustvarjanja častne občanke Občine Velike Lašče. Marije Perhaj, roj. Potokar, ki se je pod svoj pesniški in literarni opus podpisovala z imenom Marija Gorše, se bomo številne generacije njenih učencev, njeni sodelavci, njeni soustvarjalci kulturnega življenja v Laščah spominjali z velikim spoštovanjem, s hvaležnostjo za vse, kar je prispevala k temu, da je bogatila našo kulturo, naš jezik in nam skozi svoje delo vlivala spoštovanje do pisane in govorjene slovenske besede. Če si človek po skoraj pol stoletja ob različnih priložnostih še vedno, danes tiho, recitira pesmi, ki nas jih je učila Marija Perhaj, potem je to potrditev, da je njeno delo mnogim učencem dalo pečat, ki se jih je prijel za vedno. Breme časa, v katerem je odraščala, je tiho nosila v sebi, in ko je bilo pretežko, ga je odložila v knjigo, v pesem, skozi Očiščevanje, Zid, Krog, Stiskalnico, Usode... in sprejemala»prihod rojenic in ples sojenic«, čeprav so ji te večkrat prinašale mrak, v katerem ni bilo moč videti cvetočega travnika:» Tudi travnik je bil mrtev. Daleč na njegovem koncu je bilo slišati reko. Reka je živela svoje življenje in njen šum je bil skoraj vsiljivo živ v tihoti. zdaj se ji je včasih prikradla misel, da bi bila nemara lahko čisto dobra učiteljica! Zdaj, ko je bilo prepozno. Seveda ne bo nikoli učiteljica. Ni se marala slepiti. Ni vedela, kaj bo, kaj se bo izcimilo iz tega čakanja. Ne morem. Tako pač je, najbrž mora tako biti. Pustiš, da vrta vate, dokler ne načne sredice: prekleti črv. Potem spozna, da je prepozna. Počasi se vrača v trg. Na mostu se ustavi in nehote spusti zvončke iz roke.«(iz knjige Marije Gorše: Očiščevanje, 1964) Čeprav misli želijo povedati veliko, je težko izbirati besede, ki bi bile dovolj dobre za izraz zahvale in spoštovanja, ki bi znale dovolj poseči v spomine vseh, ki smo Marijo Perhaj poznali, se z njo srečevali, delali in bomo s prebiranjem njenih del in z obujanjem lepih spominov še naprej ostali skupaj. Mesec dni jo je ločil od dne, ko bi praznovala svoj devetdeseti rojstni dan, vendar (sposojam si misel, s katero je poslovilni govor zaključila ravnateljica šole mag. Metoda Kolar):»Kar slišim te, kako bi dejala: Sence so se podaljšale, napočil je moj večer.«marijo Perhaj smo na njeno zadnjo pot v velikolaško cerkev, kjer je daroval mašo župnik Vladimir Jaksetič, pospremili v velikem sprevodu. Na pokopališču ji je v slovo zapel velikolaški moški pevski zbor, Jana Merjasec je recitirala njeno pesem, Ana Porenta je prebrala Tanjino pesem, napisano Mariji v slovo, s poslovilnimi govori pa so se od nje poslovili najprej župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek, ravnateljica Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče mag. Metoda Kolar in predstavnik Kulturnoumetniškega društva Primož Trubar Velike Lašče Matjaž Gruden. (Vse tri govore v nadaljevanju objavljamo.) Mariji Perhaj v slovo (Velike Lašče, ) Naš rojak Josip Stritar je eno svojih pesnitev zaključil z besedami:»beseda, če mi zanje govorjena, iz srca v srca našla pot je svoj, življenja doba ni mi izgubljena, plačila je dovolj beseda ena: tvoj narod zadovoljen je s teboj.«tudi za gospo Marijo Perhaj bi lahko rekli: tvoj narod zadovoljen je s teboj. Njena humanost, strokovnost, predvsem na področju šolstva in kulture, sta njeno ime ponesli tudi zunaj meja naše občine. Želel pa bi omeniti njeno navezanost na kraj, kjer je živela kar nekaj desetletij. Velike Lašče z okolico, kraj, v katerega je vnašala svojo edinstvenost in iz katerega je črpala moč za svoje ustvarjanje. Prepričan sem, da si je v tem lepem, čistem, lahko bi rekel duhovno bogatem okolju, v katerem so živeli in ustvarjali nekateri naši pomembni možje, tudi sama nabirala novih moči za ustvarjalnost. Z desetletja trajajočim pedagoškim delom, neprestanim premišljevanjem o žlahtnejšem življenju v naših krajih ter z udejanjanji teh v vsakdanjem življenju je tudi širše pustila neizmeren pečat. V letu 2000 je bil ob občinskem prazniku prvič podeljen naziv častnega občanstva. Za prvo prejemnico je bila izbrana prav gospa Marija Perhaj, kar jasno kaže na to, da smo jo prepoznali kot spoštovanja vredno občanko, ki si je naziv častna občanka resnično zaslužila kot priznanje in zahvalo za vse dotedanje delo. Častno občanstvo ji je bilo podeljeno na slavnostni akademiji junija Takrat je bil tudi prebran njen govor o pomenu maternega jezika. Ena od misli iz govora je bila:»jezik materni slovenski jezik je naša temeljna izkaznica. V njem mislimo, ustvarjamo, pojemo, molimo in protestiramo. Je naša prva in zadnja beseda.«marija Perhaj je prejela častno občanstvo predvsem za izjemen prispevek na področju kulture in vzgoje. V takratni obrazložitvi je med drugim zapisano, da je bila gospa Marija Perhaj izvrstna učiteljica slovenskega jezika v velikolaški osnovni šoli. Svojih sposobnosti in znanja pa ni posredovala le svojim učencem, temveč tudi drugim, saj je vsa leta aktivno sodelovala pri različnih dejavnostih na področju kulture. Bila je igralka, dramaturginja, lektorica in soorganizatorka mnogih klubskih večerov. Gospa Marija Perhaj je bila velikokrat zaslužna, da so proslave ob različnih priložnostih presegle krajevne okvire in ponesle dober glas tudi zunaj občinskih meja. S svojo strokovnostjo in bogatim literarnim ustvarjanjem je z veseljem podajala znanja tudi o naših velikih rojakih. Podelitev častnega občanstva ji je veliko pomenilo. S posebnim veseljem in hvaležnostjo me je gospa Marija vsako leto pred občinskim praznikom poklicala in se zahvalila za vabilo na slavnostno akademijo ter meni in sodelavcem zaželela uspešno vodenje in opravljanje dela na občini. Prav tako mi bo v lepem spominu ostalo tudi najino zadnje srečanje na lanski božični večer, ko sem jo obiskal v domu starejših občanov v Ribnici. Čeprav s kratkimi, vendar jasnimi odgovori, je še vedno izžarevala svojo značilno umirjenost in mehkobo. Prav njena umirjenost in značilno izražanje z izbranimi besedami sta kazala na njeno ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika, kar nam je lahko vsem za zgled. Zaradi vsega povedanega bomo našo častno občanko gospo Marijo Perhaj ohranili v lepem spominu. Sinu Andreju in drugim svojcem pa izrekam iskreno sožalje. Župan Občine Velike Lašče Anton Zakrajšek Poslovilni govor Mariji Perhaj Gorše Memento mori Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata. Odprta noč in dan so groba vrata, al` dneva ne pove nobena prat`ka. Velike besede velikega slovenskega poeta nas opozarjajo na minljivost in umrljivost. Kljub vsemu nas je tvoj odhod, Marija, presenetil. Vse tvoje življenje je bilo povezano z izobraževanjem in šolo ter poezijo. Svojo rano in osnovnošolsko mladost si preživela v Lučah pri Žalni, izobraževanje pa nadaljevala v Kočevju in nato na učiteljišču ter na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Iz teh časov si prevzela psevdonim Gorše po svoji razredničarki z učiteljišča, ki ti je stala ob strani in te bodrila v najhujših trenutkih. Poklicno pot si začela v Brusnicah pri Novem mestu, nato službovala v Žireh in nadaljevala v Fari pri Kostelu. Leta 1952 pa si bila premeščena v Velike Lašče. Tvoj prihod na velikolaško šolo je bil prav poseben, kot si bila posebna in pokončna ti. Ravnateljica v Fari pri Kostelu je morala spremljati politično neoporečnost učiteljev in ti, Marija, si se po njeni presoji uvrstila med oporečne. Na komisijo za dekret je bilo sporočeno: Premestite jo kamor koli, samo ne v Velike Lašče. Ne je bil na nasprotni strani preslišan in, Marija, prišla si v Lašče. Sama si rekla, da je to tvoja velika sreča, saj so kulturno okolje, Javorškova prisotnost in bližina Ljubljane odločilno vplivali na tvoje pesniško ustvarjanje. Na velikolaški šoli si poučevala slovenščino in srbohrvaščino, pred upokojitvijo pa bila ravnateljica. Tvoji nekdanji učenci izpostavljajo tvojo natančnost govorjene in pisane besede, s katero si izkazovala spoštovanje slovenskemu jeziku, izpostavljajo svojo poštenost in predanost delu. Hvala za vse, kar si dala našim osnovnošolskim generacijam in učiteljem OŠ Primoža Trubarja s svojo strokovnostjo in človeškostjo. Hvala za izkazovanje ljubezni do slovenskega jezika. Tvojo govorico besed še vedno slišimo tisti, ki smo kdaj delali s tabo. Ob tebi pomislimo na pokončnost in dostojanstvo, ki sta bila spremljevalca tvojega življenja. Ko sem te zadnjič obiskala v domu, si bila, kot vedno, nezahtevna in skromna. Rekla si, da si zadovoljna v svetu svojih spominov. Mene pa je ob pogledu nate prešinilo: majhna po postavi, velika po Človeku. Umrla si natanko mesec dni pred 90. rojstnim dnem. Kar slišim te, kako bi dejala: Sence so se podaljšale, napočil je moj večer. Ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, mag. Metoda Kolar Marija Perhaj na gledališkem odru Dobrih šest desetletij je minilo od Marijinega prihoda v Lašče. Po spominjanju njenih učencev iz prvih let poučevanja na velikolaški šoli je Marija mlada, lepa in skrivnostna, prinesla v razrede svežino, kot pomladni veter je razpihala sivino, pogojeno z duhovno in materialno revščino težkih povojnih let, predvsem pa povzročila čudenje nad lepoto slovenskega jezika, ki je v njenem govoru zazvenel, mehko, pojoče, vabeče in vznemirljivo. In Marija je svoje talente izjemno predanost učiteljskemu poklicu, sposobnost prenašanja znanja na učence in razumevajočo strpnost še desetletja razdajala novim in novim velikolaškim rodovom, dokler se ni utrujena zavila v molk. Hkrati je bila vsa dolga leta tiha soustvarjalka kulturnega utripa v Laščah, bila je dejavna pri vseh za naše kraje pomembnih dogodkih kulturnih večerih v šestdesetih letih, gledaliških predstavah KUD Primoža Trubarja, proslavah ob praznikih, srečanjih literatov, Levstikovem taboru, svečanostih na Trubarjevi domačiji, s pesniškimi zbirkami in kratko prozo pa je odmevno vstopila še v slovenski kulturni prostor. Marijino pedagoško in javno delovanje je obrodilo sadove. Ohranjeno je v spominu njenih učencev in v njihovih jezikovno kultiviranih nastopih na kulturnih ter drugih javnih prireditvah. Laščani, delujoči v KUD Primoža Trubarja, smo se ji spoštljivo priklonili na letošnji kulturni praznik, saj je Marija društvu posvetila veliko svojih ustvarjalnih moči; ob slovesu od nje pa ponavljam željo, na praznični večer izrečeno z odra Levstikovega doma; namreč željo, da bi slovenski jezik ohranil čarobnost, da ne bi utonil v mlakuži reklamarskega in prepogosto umazanega vsakdana in da ne bi zamrl zven Marijinih besed, ki jih je kot bisere trosila po naših poteh. Ne poteptajmo jih, teh biserov. KUD Primož Trubar Matjaž Gruden Mariji! Zatrepetal je nežno s krili dragocen metulj. V slovo. Toplo objela ga neba sinjina. Za njim ostala nam globoka sled: srca bogatega je zapuščina. Tanja

9 Občinske strani Občinske strani Zaključni račun proračuna občine Velike Lašče za leto 2013 Občinski svet je bil ne 23. redni seji seznanjen z zaključnim računom proračun občine za leto Pri izvrševanju proračuna v letu 2013so bili poleg zakonskih določil o obsegu in strukturi porabe sredstev v letu 2013 upoštevani tudi naslednji dokumenti: Odlok o proračunu Občine Velike Lašče za leto 2013, ki je bil sprejet na 16. redni seji občinskega sveta dne 18. januarja 2013; Odlok o I. rebalansu proračuna Občine Velike Lašče za leto 2013, ki je bil sprejet na 19. redni seji občinskega sveta dne 11. julija 2013; Sklepi o prerazporeditvi sredstev proračuna za leto 2013, z dne 25. oktobra 2013, 19. novembra 2013, 27. decembra 2013 Celoten zaključni račun objavljamo na straneh Uradnega glasila, v nadaljevanju pa prestavljamo glavne sklope realiziranih prihodkov in odhodkov v proračunskem letu občinski svet, nadzorni odbor in župan 1,38% obresti kredita in rezerve občine 0,47% socialno varstvo 5,15% šport 1,33% ODHODKI po programski klasifikaciji osnovno in glasbeno šolstvo 21,56% vrtci 17,85% kultura in druge organizacije 4,47% PRIHODKI DAVČNI PRIHODKI NEDAVČNI PRIHODKI KAPITALSKI PRIHODKI 0 PREJETE DONACIJE TRANSFERNI PRIHODKI ODHODKI TEKOČI ODHODKI TEKOČI TRANSFERI INVESTICIJSKI TRANSFERI INVESTICIJSKI ODHODKI zdravstvo 0,81% cestni promet in infrastruktura 22,49% Lidija Čop, občinska uprava prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost 7,81% obveščanje javnosti in protokolarni dogodki 1,55% razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem 1,03% občinska uprava in medobčinsko sodelovanje 5,45% delovanje civilne zaščite, gasilcev in SPVCP 65% kmetijstvo in gozdarstvo 1,40% gospodarstvo in turizem 0,61% varstvo okolja 1,98% Od ideje do odprtja vrat novih učilnic v Osnovni šoli Primoža Trubarja Vzgoja in izobraževanje otrok in mladine je eno od ključnih področij delovanja vsake družbe, tudi naše. Občina Velike Lašče se že od njenega nastanka zaveda, da je to področje izrednega pomena, ne samo za današnji, temveč tudi za prihodnji čas. Pravimo, da je družina družba v malem, za vrtec in šolo pa bi lahko rekli, da sta ustanovi, kjer se otrok spoznava, seznanja, uči, se torej pripravlja na vstop v samostojnejše življenje. S pravno-formalnega vidika so pristojnosti lokalne skupnosti in države na področju vzgoje in izobraževanja določene, predšolska vzgoja je popolnoma v domeni lokalne skupnosti, primarno izobraževanje pa je v velikem delu v domeni države in v manjšem delu v rokah lokalne skupnosti. Kakovost vzgojnoizobraževalnega procesa ni enopomenski pojem, je odvisen tako od države kot od lokalne skupnosti na eni strani, na drugi strani pa so izvajalci tega procesa in uporabniki. Torej je kakovost procesa vzgoje in izobraževanja na državni in lokalni skupnosti odvisna od konteksta, v katerem se pojavlja, interesov, vrednot, prepričanj, deležnikov, ki so vključeni v ta proces. Na kakovost vzgoje in izobraževanja lahko gledamo tudi kot zagotavljanje dobre prakse. Mnogi strokovnjaki so si edini v tem, da obstajajo tri ravni, znotraj katerih so definirana ožja vsebinska področja in kazalci kakovosti: Strukturna raven: v to raven spadajo organizacija življenja in dela v vrtcu in šoli, prostor, materiali. Posredna raven: sem prištevamo poklicni razvoj in zadovoljstvo zaposlenih, sodelovanje med zaposlenimi, sodelovanje med vrtcem in šolo, vrtcem, šolo in starši, sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi zavodi in inštitucijami v kraju. Procesna raven, kamor prištevamo načrtovanje in izvajanje dejavnosti, položaj otrok in učencev v izvajanju procesa idr. O tem, kakšen je (ali naj bi bil) kakovosten vrtec ali šola, ni enotne opredelitve. Vsi, ki se s tem področjem ukvarjajo, se večinoma strinjajo, da je v kakovostnem vrtcu in šoli potrebno zagotoviti: ustrezne objektivne razmere, kot so velikost igralnic in učilnic, izobrazba strokovnih delavcev v vrtcu in šoli, število otrok v oddelku in zagotoviti kakovostno interakcijo med otroki, mladino in odraslimi, pogostost socialnih stikov, vzgojno občutljivost in odzivnost, otrokovo in učenčevo počutje itd. Pri kakovosti gre za dinamičen koncept, ta pa je odvisen tudi od političnih in ostalih vrednot in prepričanj. Zavedati se moramo, da za vsako ustanovo stoji več interesnih skupin, vsaka skupina s svojimi potrebami in željami in prav vsem je potrebno prisluhniti. Na občini Velike Lašče na področju družbenih dejavnosti, kamor spada predšolska vzgoja in primarno izobraževanje, se zavedamo pomembnosti področja vzgoje in izobraževanja in upoštevamo pravnoformalni okvir delovanja področja, strokovne usmeritve, izhajajoč iz prve in druge ravni ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti procesa ter tudi potreb kraja in občanov. Kakovostno zagotavljanje (in izvajanje) predšolske vzgoje in primarnega izobraževanja v Občini Velike Lašče odraža skupnost otrok, vzgojiteljev, učiteljev, staršev in strokovnih delavcev občine, ki delajo vsi skupaj za isti cilj razvoj in osebnostno rast naših otrok. Zadnja leta smo se srečevali z naraščanjem števila prebivalcev v občini kot posledica povečevanja števila rojstev v zadnjih letih in priseljevanja. S sprotno analizo in s sodelovanjem s šolo smo ugotovili, da bo potrebno zagotoviti šolski prostor za 18-oddelčno šolo. Izvajanje pouka smo že do tedaj prilagajali potrebam, izkoristili vsak prostor za dodatno učilnico; priznamo, da po velikosti niso ustrezale standardom, vendar ohranjali smo enoizmenski pouk. Tako smo že v letu 2007 sprejeli odločitev, da potrebujemo nove dodatne prostore in da za izgradnjo dodatnih učilnic pripravimo idejno zasnovo in investicijo vključimo v Načrt razvojnih programov občine. S prostorsko preverbo obstoječega stanja je bilo namreč ugotovljeno, da število učilnic za 18-oddelčno šolo ni zadostno, hkrati pa so določene učilnice, kot smo že zapisali, bile neustrezne (preurejene iz prostorov, ki niso bili namenjeni za pouk). Pouk gospodinjstva se je izvajal v učilnici s kvadraturo 40 m 2, čeprav je normativ za učilnico 60 m 2, hkrati pa po standardih in normativih učilnici pripada kabinet v velikosti 24 m 2. Stanje v šoli je bilo tako, da bi morali po dolgih letih spet uvesti dvoizmenski pouk, kar bi bil, glede na potrebe današnjega časa in zaposlenosti staršev, velik korak nazaj. Naš cilj je bil, da se z novimi prostori, ki bodo zadostili veljavnim normativom in standardom, zagotovi ustrezne pogoje za kakovosten izobraževalni proces. Vrsta postopkov, povezanih z gradnjo, je bila izvedena že v času od leta 2008 do 2012 prostorska preverba obstoječega stanja, statična preverba obstoječe šolske zgradbe, idejna zasnova, projekti in na koncu pridobljeno gradbeno dovoljenje. Vsa predhodno pripravljena investicijska dokumentacija je omogočala, da smo takoj po sprejetju proračuna za leto 2013 pričeli s postopkom javnega naročila in po izbiri izvajalca As Primus, d.o.o. iz Starega trga pri Ložu v dogovorjenem roku pričeli z gradnjo. Za dobavo in montažo opreme je bil izbran dobavitelj Lesing, d.o.o. iz Kočevja. Dne 27. januarja 2014 je bilo za nove prostore izdano uporabno dovoljenje. Šola je v pritličju in nadstropju pridobila 627 m 2 novih, opremljenih šolskih prostorov, od tega tri specializirane učilnice za gospodinjstvo, likovni pouk in tehniko in tehnologijo ter štiri matične učilnice skupaj s prostori za komunikacijo in kabineti, v mansardi pa še 358 m 2 prostorov, izdelanih do 4. gradbene faze; ti se bodo po potrebi dograjevali kasneje. Z novimi prostori je šola pridobila tudi osebno dvigalo. Dne 30. januarja 2014 je občina predala v uporabo Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče nove učilnice. Veseli smo, da nam je s skupnimi močmi uspelo. Otrokom in učiteljem želimo uspešno učenje in delo v novih prostorih šole. Le v dobrem, kakovostnem vrtcu in šoli delajo vsi dobro ne zato, ker morajo, temveč zato, ker tako sami želijo. Naša naloga na občini pa je, da jim pri tem pomagamo po naših najboljših močeh. Dr. Tatjana Devjak, podžupanja, in Veronika Vasič, višja svetovalka I

10 Občinske strani Občinske strani januarja 2014 je v športni dvorani Velike Lašče potekala prireditev ob odprtju novih prostorov pri Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče in ob 60-letnici delovanja vrtca. Slovesno prireditev so popestrili otroci vrtca in šole. Za uvod v prireditev je zazvenela himna, ki jo je zapel mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče pod vodstvom zborovodkinje Vite Mekinda. Med nagovorom ravnateljice mag. Metode Kolar sta sodelovala tudi deklica iz vrtca in osmošolec. O zgodovini organiziranega predšolskega varstva in o vrtcu Sončni žarek je govorila vodja vrtca Stanka Mustar. Podžupanji dr. Tatjani Devjak, ki je med drugim zadolžena za vodenje področja šolstva, se je ravnateljica zahvalila za vso skrb, pomoč in podporo med izvajanjem zahtevnega projekta. Župan Anton Zakrajšek je v nagovoru predstavil potek del novopridobljenih prostorov osnovne šole in poudaril pomen predšolske vzgoje v naši občini. Obnovitvena dela je blagoslovil velikolaški župnik Vladimir Jaksetič. Župan Anton Zakrajšek in ravnateljica mag. Metoda Kolar sta slavnostno prerezala trak in s tem uradno odprla nove prostore osnovne šole.

11 Občinske strani / Šola in vrtec Šola in vrtec Po uradnem delu sta sledila ogled novih učilnic in pogostitev v šolski avli. Učilnica za gospodinjstvo je dišala po sladkih dobrotah. 60 let vrtca Sončni Žarek Vrtec Sončni žarek je v letu 2013 praznoval 60 let delovanja. V letu 1953 je bil v Pirkovičevi hiši ustanovljen oddelek za predšolske otroke. Imenoval se je vrtec Velike Lašče. Prostorski in materialni pogoji za delovanje vrtca so bili slabi. Vključenih je bilo od 6 do 8 otrok.kljub temu pa je bil to vesel in prijeten dogodek tako ga opisuje Marija Koprivec, prva vzgojiteljica. tem času se je povečalo tudi število otrok, in sicer na 16. Vzgojiteljica je odšla, in ker se na razpis ni prijavil nihče, je delo z otroki prevzela Franja Centa, ki je takrat zaključila osnovno šolo in ostala v vrtcu do upokojitve. Leta 1968 se je vrtec preselil v stavbo stare šole. Število otrok se je iz leta v leto večalo, zato sta bili ustanovljeni družinski varstvi najprej v Velikih Laščah, kasneje še na Puščah. Zgradba stare šole je bila v slabem stanju, zato so jo v letu 1991 v celoti obnovili. Ob odprtju v marcu 1992 je vrtec končno dobil prvič nove in namenske prostore ter ime Sončni žarek. V učilnici za tehniko. Na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah so»zaživeli novi prostori«odgovornosti za izpeljavo uradnega odprtja novih prostorov so za nami in učilnice so z našimi učenci zaživele v svoji polnosti. Le dan po uradnem odprtju se je pouk tudi dejansko pričel izvajati. Navdušenje učencev in učiteljev pa je čutiti sleherni dan. Specializirane učilnice za tehniko in tehnologijo, likovno umetnost in gospodinjstvo že dobivajo delovno podobo, ki odraža ustvarjalnost in inovativnost naših učencev in učiteljev. Gospodinjska učilnica je že odprla vrata Društvu podeželskih žena za peko pletenic in tudi v prihodnje bo odprta za potrebe občinskih društev. V 1. nadstropju»domujeta«oba peta razreda in obe razredničarki z učenci sta v novih prostorih že ustvarili občutek topline in prijaznosti. Na oknih že kalijo rastline, Zunanji pogled na prizidek z novimi učilnicami. Lidija Čop Foto Peter Centa stene krasijo otroški izdelki, pozabili pa niso niti na predstavitev POPSZ (poštenost, odgovornost, prijateljstvo, spoštovanje, znanje) vrednot. Prostora za izvajanje pouka slovenščine in angleščine ravno tako odražata svojo namensko podobo. Tisti, ki imate otroke v naši šoli, dobro veste, da smo pred odprtjem novih prostorov številne ure pouka izvajali v neprimernih oz. premajhnih prostorih. Nekateri učenci razredne stopnje so imeli pouk tudi v učilnicah pod 35 m², v neprimerni prejšnji računalniški učilnici Ne bomo se spominjali tistega, kar ni bilo dobro, saj je vsako stvar lepše in pametneje gledati s pozitivne strani. Spoštovani starši, zahvaljujemo se vam, ker niste negodovali nad premajhnimi šolskimi prostori za izvajanje pouka. Veseli smo,da nam ni bilo potrebno imeti pouka v dveh izmenah. Zahvaljujemo se tudi Občini Velike Lašče, da je prepoznala potrebo po gradnji. Imamo velike, svetle in primerne učilnice, ki smo jih veseli, in trudili se bomo, da bodo učenci v njih pridobivali pomembna vseživljenjska znanja. Zadovoljna sem, ker se z nami veselite novih pridobitev in uspehov naših učencev. Ravnateljica: mag. Metoda Kolar Razmislek o dobi, času, preteklosti, delu, delovanju, uspehih in neuspehih Bilo je pred šestimi desetletji. Ustanovljen je bil Otroški vrtec (oddelek) pri Osnovni šoli Velike Lašče. Priprave na začetek poslovanja so stekle. Prostor za»igralnico in garderobo«smo pridobili v zasebni hiši Pirkovičevi. Tekoča voda je bila iz pločevinastega kotlička s pipico. Osnovno opremo je izdelal obrtnik. Tudi druga oprema je bila skromna. Starši so vpisali otroke. Slavnostnega odprtja vrtca ni bilo. Začetek pa je bil prijeten in vesel dogodek. Izrečen je le eden od začetnih kamenčkov iz mozaika spominov in poklicne poti. Lepo se je spominjati tistega, kar je bilo takrat primerno, dobro, ustvarjalno, strokovno, povezovalno. Preteklost je po posameznih elementih lahko vtkana še v sedanjosti. Marija Koprivec Od ustanovitve pa do leta 1967 se je vrtec velikokrat selil; tako je nekaj časa deloval v prostorih krajevnega TVD Partizan, v hiši Vinka Riglerja in v prostorih krajevne skupnosti. V Potrebe po vključitvi predšolskih otrok v vrtec so naraščale, zato so se preuredili prostori pod šolsko telovadnico. V letu 2003 je potekala gradnja novega vrtca in 5. januar 2004 nam je ostal v spominu, saj je bil to prvi dan, ki smo ga preživeli v novem vrtcu.

12 Šola in vrtec Šola in vrtec Kljub nenehnemu trudu in odpiranju novih oddelkov je vpis otrok presegal obstoječe prostorske zmogljivosti. Zato smo v letu 2008 odprli oddelek predšolskih otrok na PŠ Turjak, v letih 2010 in 2012 pa še tri oddelke v prejšnji podružnični šoli na Karlovici. Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče Šolska ulica Velike Lašče VPIS V VRTEC Tako, kot se začnejo vse pravljice Nekoč, pred davnimi časi, smo na Karlovici, kjer je zdaj vrtec, v katerem preživljajo dneve naši otroci, mi starši hodili v prve razrede osnovne šole. V šolo smo hodili peš, tudi otroci s Pugleda in Vintarjev, kar je bilo za nas bližnje nepredstavljivo daleč. V vseh treh razredih je bilo le sedem otrok, zato smo bili sočasno v eni učilnici z eno učiteljico z gospo Dragico Zakrajšek. Prostor je ogrevala peč na drva, ki je stala v kotu razreda in jo je bilo potrebno zakuriti že zelo zgodaj, da se je kolikor toliko ogrela. Zakurila jo je moja babica, ki je bila na šoli hkrati tudi čistilka. Po drva so hodili»dežurni«učenci, v peč pa jih je nalagala kar učiteljica sama. Prostori so bili skromno opremljeni, pa vendar zadovoljivo za tedanji čas. Za posebno razkošje bi lahko šteli stacionarni telefon, ki sta ga imeli le trgovina in šola. V tako kratkem času se je zgodilo toliko sprememb! Naši malčki si danes v povsem drugih pogojih pridobivajo prve življenjske izkušnje. Tako smo obiskovali to ustanovo mi, starši, povsem drugače hodijo vanjo naši otroci, še drugače jo bodo spoznavali njihovi malčki In pravljice bodo živele naprej. Petra Gruden V VRTCU SMO PRAZNOVALI že meseca novembra 2013, in sicer so vzgojiteljice in otroci oblikovali tematski sklop dejavnosti z naslovom»naš vrtec praznuje 60 let«. Dejavnosti, ki so potekale v okviru projekta: spoznavanje vrtca nekoč in danes ob ogledu starih fotografij in pripovedovanju odraslih, srečanje z nekdanjima vzgojiteljicama Franjo Sedej in Francko Jamnik, zbiranje starih igrač, razvijanje sposobnosti časovne predstave, izdelovanje torte in priprava praznovanja. Ob tem smo pripravili in oblikovali časopis, v katerem smo v sliki in besedi predstavili vrtec nekoč in danes. 60-letnico delovanja vrtca in otvoritev novih šolskih prostorov smo slovesno praznovali 30. januarja 2014 v športni dvorani. V programu so poleg otrok našega vrtca in šole nastopili tudi otroci iz Plesne šole Mojce Horvat. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo Amadeji Košir, ki se vedno rada odzove našemu povabilu. Kljub temu da je prav na ta dan močno snežilo, se je prireditve udeležilo veliko ljudi, Veseli smo bili gospe Marije Koprivec, prve vzgojiteljice v Velikih Laščah, ki je še danes zelo vitalna in ima veliko energije. Župan Anton Zakrajšek nam je prinesel darilo, tako kot je ob praznovanju tudi navada, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Stanka Mustar, pom. ravnateljice Prireditev za maškare Vrtec Sončni žarek je organiziral pustno rajanje za otroke in starše. Srečanje je bilo v ponedeljek, 3. marca 2014, v prostorih športne dvorane Velike Lašče. Zbrane maškare je pozdravila Čebelica Debelica, ki je povezovala program in skrbela, da je vse»teklo kot po medu«. V programu sta sodelovala tudi zunanja gosta plesni animator Tilen in Janez Marolt. Starše in zakonite zastopnike otrok obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec Sončni žarek za šolsko leto 2014/2015 do Obrazci za vpis otroka so na voljo v vrtcu in na spletni strani: Če bo prošenj več, kot je prostih mest v vrtcu, bo o sprejemu otrok odločala komisija za sprejem otrok. Za dodatne informacije se lahko oglasite osebno v vrtcu ali pokličete na tel. številki: , (Stanka Mustar). Na podlagi prispelih vlog za sprejem otrok v vrtec načrtujemo število oddelkov, razpored otrok po oddelkih in število zaposlenih, zato vas prosimo, da ste pri vpisu otrok resni in odgovorni in da vsako spremembo (datum vpisa, izpis otroka, preložitev vpisa) pravočasno sporočite v vrtec. V navedenih primerih se lahko spremeni število oddelkov in razporeditev otrok po skupinah v zadnjem trenutku, kar prinese nemalo zmede in različnih pripomb glede organizacije dela v vrtcu. Danes je v 13 oddelkov predšolskih otrok vključenih 232 otrok, kar je največ v zgodovini vrtca. Pomembno je, da smo se pravočasno odzivali na povečanje števila otrok in zagotavljali dodatne prostore. Veseli smo, da je naše delo in poslanstvo vseskozi podprto tudi s strani naše ustanoviteljice Občine Velike Lašče. Vrednote, ki jim sledimo, so usmerjene v spoštovanje in sprejemanje vsakega posameznika, spodbujane sodelovanja ter omogočanje ustvarjalnega izražanja. Z oblikovanjem in spreminjanjem pedagoške prakse že mnogo let v slovenskem prostoru sooblikujemo nove modele poučevanja in učenja predšolskih otrok. Odgovornost, ki jo nosimo starši in vrtec je velika, zato je pomembno, da z otroki delajo ljudje, ki to radi delajo in imajo pozitiven odnos do življenja. (Vir: Kronika vrtca in šole) Program je bil pester: maškare so se s Tilnom naučile poskočnih plesnih korakov, razposajeno so rajale in plesale ob glasbeni spremljavi, prepevale, reševale uganke, se zabavale ob domislicah Čebelice ter si ogledale čarovniški nastop Janeza. Ob izvajanju trikov je prisotnim zastajal dih. Zadovoljne, nasmejane, rdečelične so maškare zapuščale športno dvorano in se v pričakovanju novega pustnega dne odpravile vsaka svojo pot. Zapisala: Jožica Planinšek Foto: Katja Skoporc

13 Šola in vrtec Šola in vrtec Olimpijske aktivnosti na oš Primoža Trubarja Zimske olimpijske igre so prinesle ogromno veselja našim športnikom in vsem, ki jih spremljamo. Tako velik dogodek smo obeležili tudi na šoli, kjer smo izpeljali kar nekaj aktivnosti. V času obeh daljših odmorov smo tako izpeljali tri igre za učence od 6. do 9. razreda. V igri BIATLON je sodelovalo kar 12 ekip (trojk). V telovadnici smo tekmovali v improviziranem biatlonu. Po štirih krogih tekmovanja smo dobili najboljše trojke. Najboljša je bila ekipa Ekstremna Brazilija (Klemen Sernel, Jakob Hočevar, Jaka Samsa), druga ekipa D`best Španija (Kristjan Smrekar, Luka Šavli, David Mihelič) in tretja Miniaturna Rusija (Dejan Grčar, Nik Pintarič, David Škof). Člani najboljših dveh ekip so dobili po tri brezplačne vstopnice za ogled tekem svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, vsi nastopajoči pa čokolade, ki jih je prispeval Krašcommerce, d. o. o. V igri SMUČARSKI SKOKI smo na mini skakalnici izvajali skoke. Zaletišče je bilo»zgrajeno«iz klopi, namesto smuči pa smo uporabili suhi krpi. Sodelovalo je 5 trojk, na koncu pa je bila najuspešnejša ekipa Miniaturna Rusija (Nika Rigler, Dejan Grčar, David Škof). Za nagrado je prejela brezplačne vstopnice za ogled tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici. Tudi sodelujoči v tej igri so dobili čokolado podjetja Krašcommerce, d. o. o. Pripravili smo tudi igro znanja, ki smo jo poimenovali ČETVORČKI. Šest prijavljenih parov je v treh minutah poskušalo sestaviti čim več četvorčkov iz štirih različnih kompletov kartončkov. V enem kompletu je bilo ime države, v drugem zastave, v tretjem športniki in v četrtem športni izrazi v angleškem jeziku. Največ znanja in spretnosti sta prikazala Nik Pintarič in David Škof, le malo manj pa Matej Sušec in Filip Marijanović. Že pred začetkom olimpijskih igre pa so lahko učenci oddali svoje»preroške«napovedi: koliko medalj bo osvojila Slovenija, kdo jih bo osvojil ter katera država bo osvojila skupno največ medalj. Izmed enajstih sodelujočih je največ smisla za napovedovanje prihodnosti pokazal devetošolec David Škof. Naslednji veliki športni dogodek bo svetovno prvenstvo v nogometu in takrat se bomo spet kaj igrali. Na koncu se zahvaljujem donatorjem, ki so podprli naše aktivnosti in prispevali nagrade za najboljše (Krašcommerce, d. o. o., organizacijski odbor Biatlon Pokljuka, organizacijski odbor Planica, Olimpijski komite Slovenije). Bojan Novak Dren in Tilen med sestavljanjem četvorčkov Devetošolec Nik Pintarič zmagovalec športnega kviza Enajsto leto zapored smo na šoli izvedli športni kviz. Devetnajst prijavljenih učencev se je najprej pomerilo na testu predtekmovanja za štiri stole na finalnem tekmovanju. Devetošolci so pokazali premoč, saj so bili vsi štirje finalisti iz devetega razreda. Finalni del smo spet izvedli v sklopu športnega dne, 28. februarja, pred učenci od 7. do 9. razreda. V treh igrah so učenci pokazali res zavidljivo poznavanje športnih dogodkov leta Kot prvi je popustil Jakob Hočevar in osvojil 4. mesto. Nekoliko dlje je vztrajal David Škof, v velikem finalu pa sta pravo dramo uprizorila Nik Pintarič in Matej Sušec. Na koncu ju je ob zbranih 65 točkah ločila Največji odbojkarski uspeh šole drugo mesto na državnem četrtfinalnem turnirju Prizor s finala (foto: Nastja Rupar) le ena sama točka. Srečnejši je bil Nik. Oba sta pravilno odgovorila na več kot 90 odstotkov zastavljenih vprašanj in se zasluženo veselila nagrad (košarkarskih dresov, brezplačnih vstopnic za ogled biatlona na Pokljuki in smučarskih skokov v Planici ter košarkarskih žog, ki jih je doniral nekdanji košarkar Marko Milič). Bojan Novak Najboljši poznavalci olimpijskih iger Zmagovalna ekipa v skokih Člani najboljših treh ekip v biatlonu V zadnji številki Troble sem opisal pot, ki jo je odbojkarska ekipa starejših učencev naše šole opravila od medobčinske do državne ravni tekmovanja. Na državni ravni je tekmovanje razdeljeno na 9 turnirjev s po tremi ekipami. Organizacijo enega izmed devetih četrtfinalnih turnirjev je Zavod za šport Planica zaupal naši šoli. V sredo, 12. februarja, sta na tekmovanje prišli ekipi OŠ Dornberk in OŠ Danile Kumar iz Ljubljane. Na prvi tekmi smo dosegli tudi prvo zmago na tej stopnji tekmovanja, saj smo uspeli premagati ekipo OŠ Danile Kumar (2 : 0 v nizih). Ta je nato izgubila tudi tekmo proti favorizirani ekipi OŠ Dornberk. Žan v akciji (foto: Nastja Rupar) Sledila je odlična predstava med favoriziranimi gosti, ki so vsi po vrsti že več let člani odbojkarskega kluba iz Prvačine, in domačini, ki so vse odbojkarsko znanje pridobili v šoli. Zelo razburljiv in preobratov poln prvi niz se je končal z rezultatom 25 : 23 za goste. V drugem nizu naši igralci niso več uspeli držati ritma razigranih gostov, tako da se je tudi ta končal v njihovo korist (21 : 16). Ekipa OŠ Dornberka se je tako uvrstila na državno polfinale (med 9 najboljših šolskih odbojkarskih ekip), mi pa smo dosegli končno uvrstitev tik za temi devetimi ekipami. Še enkrat se je pokazalo, da imajo naši učenci šport radi, zato dobro delajo pri pouku in na ta način lahko dostojno predstavljajo šolo tudi na tekmovanjih, kjer se pomerijo s tehnično in taktično bolj izdelanimi igralci iz klubskih vrst. Začetno razočaranje po spodletelem poskusu presenečenja je kmalu zamenjal ponos. Gašper Marinč, Klemen Sernel, Dejan Grčar, Žan Žužek, Matej Sušec, Jaka Samsa in Filip Marijanović so res lahko ponosni na nivo odbojkarske igre, ki so ga prikazali v letošnjem šolskem letu. Na koncu se moram še javno zahvaliti vodstvu šole za podporo pri športnih aktivnostih in vsem, ki so pomagali pri izvedbi četrtfinalnega tekmovanja. Jakob Hočevar na zaletišču (foto: Nastja Rupar) Zmagovalna ekipa med igro (foto: Nastja Rupar) Prizor z odprtja tekmovanja (foto: Nastja Rupar) Bojan Novak

14 Šola in vrtec Kultura Kako petošolci preživljajo zimske dni Ko sem se zjutraj prebudila, sem začutila mraz. Toplo sem se oblekla in odšla v dnevno sobo. Skozi okno sem opazovala snežinke in otroke, ki so se sankali in smučali. Moja najljubša stvar je zabava, zato sem se oblekla v smučarska oblačila in odšla na sneg. Naredila sem snežaka, potem pa s prijateljico odšla na pohod. Katja INDIHAR, 5. a Včeraj sem se odpravila na sneg. Da me ne bi zeblo, sem si oblekla topla oblačila. Nekaj časa sem se sankala in kepala z bratom. Ker sem bila čisto mokra, me je začelo zebsti. Odpravila sem se notri. Mami mi je povedala, da bomo za božič odšli na smučanje in da bom praznike preživela pri babici. Med pakiranjem sem skozi okno občudovala belo pokrajino. Ko smo prišli na smučišče, sem očija prosila, da me je naučil bordanja in potem sem vijugala po vseh smučiščih. Naslednji dan je padal leden dež, zato nismo smučali. Skozi okno sem videla, da je vse ledeno in da se na drevju nabira žled. Videla pa sem tudi medveda, ki se je odpravljal na zimsko spanje. Zala KASTELIC, 5. a Pozimi mrzlo, po navadi pada sneg in pokrajina je bela. Popoldne sem odšel s prijateljem ven, na sneg. Kepala sva se in sankala, na koncu pa naredila velik iglu. Oče je rekel, da gremo naslednji dan smučat. Preden smo šli, pa smo morali očistiti sneg, medtem pa je mami pripravila topel čaj za na pot. Ko smo prišli na smučišče, mi je spodrsnilo na ledu. Nekaj ur smo smučali, nato pa šli domov. Naredil sem snežaka, nato pa šel spat. Naslednje dni smo preživeli lepe praznike. Luka MAROLT, 5. a V zimskih dneh sem veliko presedel pred kaminom. Bral sem in pil vroč čaj. Zunaj je bilo zelo mrzlo. Z bratrancem sva se kepala. Sam sem se smučal, sankal in delal snežaka. Ko je snežilo, sem lenuharil, potem pa sem moral odmetati sneg. Cesto so pogosto plužili. Bila je poledica, led je bil skoraj neodstranljiv. Komaj sem čakal praznike. Karel KRAŠEVEC, 5. b Nekega jutra sem se prebudila in zagledala sneg. Pogledala sem skozi okno in zagledala belo pokrajino, bele ceste in snežinke, kako so jadrale po nebu. Hitro sem se preoblekla in odšla ven. Za božič sem dobila nove sanke in zato sem jih šla preizkusit. Ko sem imela sankanja dovolj, sem vzela lopato in začela odmetavati sneg. Naredila sem še snežaka. Ko sem prišla v hišo, sem dala ptičkom semena. Spomnila sem se, da imam čez dva tedna rojstni dan. Nina GRADIŠAR, 5. b Letošnjo zimo kar dolgo ni zapadel sneg, ko pa je le pobelil naravo, sem se spomnil, da sem bratcu lani obljubil, da bova naredila iglu. Delanje igluja je zelo zabavno. Medtem sva se veliko kepala. Ker ni bilo preveč mraz, sva dolgo ostala zunaj. Naredila sva tudi snežaka. Mogoče bom šel tudi na smučanje. Drsanje bo odpadlo, ker potok Rašica ni zamrznil, sankanje pa je uspelo. Povsod so bile zelo velike ledene sveče. Aiken AHAC, 5. b POMAGAL SEM (doživljajski spis) Bil sem v tretjem razredu in šli smo smučat mami, oči, bratranec in jaz. Med vožnjo sva z bratrancem igrala karte. Ko smo prispeli v hotel, smo razpakirali in odšli smučat. Prvi dan je šlo vse po načrtu. Ko smo odšli s smučišča, smo si ogledali še mesto, potem pa odšli spat. Naslednji dan smo pozajtrkovali in šli smučat. Z bratrancem sva šla čisto na vrh smučišča in bratranec me je vprašal, ali se lahko enkrat spusti po smučišču sam. Prikimal sem mu in obljubil, da ga bom počakal na vrhu. Ko se je spustil, pa sem zaslišal krik. Videl sem, da je neki fant padel. Vsi so smučali mimo njega in nihče mu ni pomagal. Moral sem prelomiti obljubo, ki sem jo dal bratrancu. Zapeljal sem se do fanta in ga vprašal, ali je kaj narobe. Rekel je, da se je poškodoval. Na srečo je bil zamejski Slovenec in je govoril malo slovensko, malo nemško in sem lahko sklepal, da si je najbrž zvil gleženj. Pomagal sem mu s smučišča in ga pospremil, njegov oče pa mi je dal 50 evrov. Blaž ŠTEFIN, 6. a Snežinka Bila je nedelja, ko smo se z družino odpeljali v dom za ostarele. Obiskali smo namreč mojo prababico. Ker je dom daleč, jo obiščemo le ob božiču in njenem rojstnem dnevu. Na poti sem, tako kot vedno, gledala skozi okno in opazovala okolico. Gledala sem oblake, stavbe, relief, živali Deževalo je. To me je vedno jezilo, saj nisem mogla natančno opazovati okolice, saj je bilo steklo mokro. Zato sem poslušala tudi pesmi. Kar naenkrat zaslišim očijev glas:»začelo je snežiti!«ob besedi»snežiti«sem takoj pomislila na kepanje, snežaka, iglu, trdnjave, smučanje, sankanje Takoj sem snela slušalke in pogledala skozi okno. Na steklu sem že zagledala drobne pikice in še nekaj dežja vmes. Kasneje se je na steklu pojavilo več in več snežink. Približala sem se k oknu in videla lepe snežinke. So tako majhne in krhke. Pomislila sem, kako je to mogoče, da se jih zbere toliko, da nastanejo tolikšni kupi snega. Ko sem pogledala skozi okno, so bili hribi in travniki že pobeljeni s tanko plastjo snega. Po nebu je migljalo na tisoče in tisoče snežink. Še enkrat sem pogledala snežinke na oknu. Vsaka je bila drugačna in vsaka je bila tako natančno izoblikovana in krhka, saj se je v trenutku stopila. V mislih so mi rojila vprašanja. Kako je to mogoče, da je vsaka snežinka drugačna? Kako nastanejo? Od kje jih je toliko? Tako nežne in elegantne, vsak krak drugačen in lepo zaključen... Avto se je ustavil in morala sem izstopiti. Ko smo se vračali proti domu, je bila že tema in bilo je že vse belo. Veter je prenašal bele snežinke sem ter tja in ob prižgani avtomobilski luči so se čarobno lesketale. Neja Zgonec, 8. b Poezija velikolaških ustvarjalcev KUD Primož Trubar, , Levstikov dom Velike Lašče Letošnji slovenski kulturni praznik se je pri nas prvič ozrl k domačim ustvarjalcem, ki poezijo ustvarjajo v teh časih. V poetični prt Marije Gorše (Perhaj) so se vpletle pesmi Tanje Debeljak, Darinke Grmek Štrukelj, Duške Hočevar Mihelič, Drena Grudna, Gregorja Grešaka, Silve Langenfus, Nejca Marolta, Andreja Perhaja in Ane Porenta. Majda Samsa, ki nas že vrsto let razvaja z visokokakovostnimi proslavami ob kulturnem prazniku, je letos povezala zelo raznovrstne pesniške govorice v barvit in navdihujoč večer. Znova je dokazala, da s svojim estetskim čutom, znanjem in občutkom za slovenščino in literaturo lahko iz posameznih literarnih drobcev sestavi presenetljiv in sporočilen večer, ki z združitvijo različnih govoric in glasbe na svež način nagovori notranjost prisotnih. Večer je zaobjela tudi glasba s pomočjo učencev in profesorjev Glasbene šole Ribnica, Oddelka Velike Lašče. Različni inštrumenti v rokah Lane Brodnik, Nine Gradišar, Davorja Filipa Marjanoviča, Eve Pečnik, Klare Perhaj, Jakoba Samse in Mie ter Zale Starc so kdaj pospremili govorico besed, jo omehčali, podčrtali. Ponotranjenost in svečanost kulturnega večera je poudaril klavirski zaključek s pianistko Meto Kokošinek. Igralke in igralci KUD Primoža Trubarja: Rok Borštnik, Margareta Damjanič, Janez Gruden, Jana Merjasec, Matej Polzelnik, Ana Rigler, Jože Starič, Tjaša Tomc in Urša Zalar so se izkazali pri branju pesmi in jih s svojim glasom, mimiko in poudarki ponesli med nas na pristen in takočuten način. Marija Gorše, osrednja pesnica večera, katere pesmi je občuteno, suvereno in dovršeno interpretirala Jana Merjasec, je dala večeru posebno noto. Majda Samsa je za rdečo nit izbrala njen pesniški ciklus Penelopa (Marija Gorše: Krog, 1966), ki vsebuje osem pesmi. Penelopa je simbol čakajoče, ponosne, izjemne ženske, ki plete svojo samoto (nezmožnost biti sprejeta zares, v celoti) iz dneva v dan in ji čakanje postane način življenja. Pesnice in pesniki, ki so jih predstavljali igralci, so prihajali na obisk, vsak je delil z odrsko junakinjo dve, tri pesmi. Uvodoma se je večer pričel s prijetnim besedilom Janeza Grudna, st., ki Marijo prikazuje kot mlado profesorico v Velikih Laščah, zaključil pa z Andrejevimi besedami o materini lepoti. Večer je bil nepozaben tudi za avtorje, saj je marsikdo prvič slišal svoje besede z odra, v interpretaciji igralcev. Letos smo za kulturni praznik prisedli k Marijini mizi poezije. Obiskovalci, avtorji in izvajalci. Takrat nihče ni pomislil, da se resnično Marijino slovo zares pripravlja. Hvala za kulturo. Besede. Glasbo. Pesmi. Ana Porenta Vabimo vas na večer poezije velikolaških ustvarjalcev, ki je bila prvič uprizorjena 7. februarja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta bo 4. aprila 2014, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji na Rašici. POEZIJA VELIKOLAŠKIH USTVARJALCEV V SPOMIN MARIJI PERHAJ Tanja Debeljak, Darinka Grmek Štrukelj, Duška Hočevar Mihelič, Dren Gruden, Gregor Grešak, Silva Langenfus, Nejc Marolt, Ana Porenta, Andrej Perhaj in MARIJA GORŠE. Izbor pesmi in režija Majda Samsa Vabljeni! KUD Primož Trubar Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji

15 Kultura Kultura Ptice, skrite v papirju, v Rob prinašajo pomlad V centru Parnas je od svetovnega dneva mokrišč (2. februar) na ogled likovna razstava akad. slikarke Marije Prelog. Ptice, skrite v papirju, je naslov razstave, ki zajema več sklopov. Knjiga umetnika je ročno sestavljena iz grafik risb dvanajstih ptic ter njihovih izrezank in zloženk v pop-up notranjosti knjižnega bloka. V njej najdemo štorkljo, kakapa, raco mlakarico, dolgorepko, vrabca, srako, velikega detla, sivo vrano, laboda grbca, malega pingvina, sovo uharico in kmečko lastovko. Izšla je le v štirih izvodih v formatu 26 cm x 25 cm x 2,8 cm. Vezana je s spiralo, v trde platnice. Na mednarodnem natečaju Shin Jidai v Minnesota Center for Book Arts v Minneapolisu je bila razstavljena kot ena izmed petdesetih izbranih del. Umetnica Marija Prelog je delo ustvarjala pozimi in spomladi leta Razstavo, ki je bila predvidena do svetovnega dneva voda, 22. marca 2014, smo podaljšali do začetka aprila. Med tednom je odprta vsak dan od 9.00 do 15.00, sicer pa po predhodnem dogovoru ( ). Lepo vabljeni! Metka Starič, Zavod Parnas Ljubitelje slovenske narodne pesmi vabimo na Trubarjeva domačija je končno postala muzej Foto: Srečo Knafelc S sklepom ministra za kulturo dr. Uroša Grilca je bil Javni zavod Trubarjevi kraji 24. januarja 2014 vpisan v razvid muzejev. Trubarjeva domačija je tako po 28 letih končno dobila status in se tudi formalno postavila ob bok podobnim ustanovam v državi. Trud mnogih, ki so si več let prizadevali za to, je obrodil sad. Za vse nesebično delo jim gre iskrena zahvala. Javni zavod Trubarjevi kraji 7. VOKALNI VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV Turjak 2014, ki bo v soboto, 26. aprila, ob 20. uri na gradu Turjak. Na prireditvi bodo nastopili sestavi iz celotne Slovenije. vabi na odprtje likovne razstave akademskega slikarja Janeza Kovačiča, Tudi v letu 2014 bo Javni zavod Trubarjevi kraji s svojimi sodelavci sodeloval na Kulturnem bazarju, na prireditvi, kjer predstavljajo svojo ponudbo za otroke in mladino kulturne ustanove iz vse Slovenije. Potekal bo v sredo, 26. marca 2014, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Letošnji osrednji temi Kulturnega bazarja sta: Zdravje različne kulturne vsebine, vezane na temo zdravja v najširšem programu in Nadarjenost in ustvarjalnost skrb kulturnih ustanov za spodbujanje in razvoj nadarjenosti in ustvarjalnosti pri otrocih in mladih. Dobrodošli na praznik domače pesmi! ki bo Po stenah so na ogled originalne ilustracije ptic iz knjige. Te so nastajale za druge knjižne projekte ali dogodke in so bile ob skicah podlaga za nastanek izrezank-zloženk prostostoječih ptic, prepoznavnih v drži in obliki. Ilustracije spremlja»jata«ptic, izrezanih in zloženih iz prosojnega papirja v tehniki kirigami,»posejanih«po zidovih kot instalacija. Živalske»rezljanke in zlaganke«z avtorsko realistično noto na osnovi prostorskega risanja živali Marija Prelog ustvarja, izdeluje že več kot dvajset let.»ptice, skrite, izrezane in zložene«najdemo na razstavi tudi v knjižnih kazalih in kotičku za oblikovanje ptic iz ostankov papirja. Ob razstavi je bilo izvedenih tudi nekaj zanimivih dogodkov na gregorjevo, ko se ptički ženijo, voden ogled razstave za odrasle ter ustvarjalna delavnica izdelave voščilnic s pticami za otroke, ob razstavi pa so se Parnasovi prostovoljci srečali tudi z aktivistkami iz Estonije in Rusije. Pri številnih naravovarstvenih in dediščinskih projektih zavoda Parnas so risbe ilustratorke Marije Prelog že kar prepoznaven znak, saj z ilustratorko zelo dobro sodelujemo že več let. Čudovite risbe rastlin in živali (tudi iz Mišje doline) izpod rok ilustratorke Marije Prelog pa je po novem možno tudi kupiti oz. naročiti v galerijski trgovinici v centru Parnas v Robu. POZIV Javni zavod Trubarjevi kraji išče dekleta in fante za delo hostes in redarjev na gradu Turjak. Za prijave in informacije smo na voljo na tel.št ali na e-naslovu info@trubarjevi-kraji.si. v četrtek, 8. maja, ob 19. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Osrednja motivika razstave bo KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENSKEGA KMEČKEGA PODEŽELJA KOZOLCI, KAŠČE IN ZIDANICE. O razstavi bo spregovoril dr. Janez Bogataj. Kulturni program bodo pripravili učenci Glasbene šole Ribnica. Prijazno vabljeni! Javni zavod Trubarjevi kraji se bo predstavljal v okviru predstavitve slovenskih muzejev in galerij v prvem preddverju Cankarjevega doma. Na našem predstavitvenem prostoru boste dobili informacije o naših programih, ki so vezani na Primoža Trubarja in na njegovo izročilo, na mlinarstvo in žagarstvo, o knjigoveških delavnicah in drugih dodatnih programih. Skupaj z zavodom Parnas bomo predstavili nov dodatni program»freske Od Trubarjevih zapisov do današnje igre«, ki se bo pričel izvajati na gradu Turjak. Združeval bo ogled gradu in razlago, vezano na Turjaške kot mecene domače ustvarjalnosti ter delavnico izdelave miniaturnih fresk. Lepo vabljeni!

16 Kultura Kultura Predstavitev monografije Jožeta Cente V Rokodelskem centru v Ribnici smo se 13. februarja zbrali na predstavitvi monografije Jožeta Cente številni njegovi prijatelji, sorodniki in občudovalci njegovega dela. Pogovorni večer z akademskim slikarjem je sooblikovala umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina, ki je poleg umetnostnega zgodovinarja Janeza Mesesnela tudi soavtorica besedila in urednica monografije. Stane Kljun, vodja Galerije Miklova hiša, je v nagovoru povedal, da je delo Jožeta Cente za našo regijo neprecenljivo, zato je vesel, da so prav njemu kot prvemu izkazali čast z izdajo tovrstnega dela.»s slikarstvom kot tudi z organizacijskim delom je Jože Centa pomagal ustvariti razmere, ki so omogočile osnovanje in delovanje Galerije Miklova hiša«. Izdajo monografije je finančno omogočila Občina Ribnica. Župan Jože Levstek je v nagovoru poudaril, da človeka delajo velikega njegova dela in da se sam ob Jožetu Centi počuti kar malo majhnega. Marjana Dolšina, ki je zaradi odsotnosti soavtorja monografijo obiskovalcem vsebinsko predstavila sama, je izjavila, da je bila zanjo priložnost, da sodeluje pri nastajanju te monografije, velika čast, saj je Jože Centa njen rojak. Dvorska vas, slikarjev rojstni kraj, in Podsmreka, kjer živi Marjana, sta namreč le streljaj narazen. Zato se je tega dela lotila skrajno odgovorno in ga, po mnenju mnogih udeležencev predstavitve, tudi izredno kakovostno opravila. Prireditev je spremljala še priložnostna razstava, saj je zelo pomembno, da se obiskovalci ob srečanju s slikarjem srečajo tudi z njegovimi originali. Razstava bo v Rokodelskem centru v Ribnici na ogled predvidoma do 23. marca. Monografija je razdeljena na dve večji poglavji tako, da v prvem spremljamo slikarjevo življenjsko pot in družbeno dejavnost, v drugem pa so njegova dela umeščena v širšo sliko likovnega dogajanja v 2. polovici 20. in v začetku 21. stoletja. Jože Centa se je rodil 15. marca leta v Dvorski vasi. Med drugo svetovno je med bombnim napadom na vas izgubil dom in nato še mamo, zato se je moral preseliti na Malo Slevico k stari mami, po njeni smrti pa k teti v Hrovačo pri Ribnici. Tam je preživel mladost. Slikarjeva pripadnost Ribnici in Velikim Laščam se kaže v njegovem delovanju za uveljavljanje likovne umetnosti v obeh okoljih, tako v srečanjih likovnikov kot v ustanovitvi galerij Miklove hiše in Trubarjeve domačije. V obeh so različni umetniki našli svoj«dom«. Marjana Dolšina je med drugim zapisala, da je tako, kot so pred njim Trubar, Levstik, Stritar in Javoršek z besedami, Centa s čopičem utelesil velikolaško podeželsko okolje, posuto z majhnimi zaselki med logovi, senožetmi in zaplatami gozda, kjer je bilo vedno treba prečiti kak potok ali premagati klance, da bi Iz monografije Jožeta Cente spregovoril še s kom drugim kot le s svojim sosedom. Slikarja Cento sta v delu oba avtorja označila predvsem kot krajinarja, zavezanega realizmu.»vsi njegovi motivi so prepoznavni. Tu in tam pa se poda proti modernizmu, a ga nikoli popolnoma ne doseže. So pa ti odmiki najbolj zanimivi deli njegovega opusa. Rdeča nit njegovega ustvarjanja je narava Ribniške doline in Velikih Lašč. Te krajine ustvarja s sproščeno, široko, pogumno potezo, ki nadgrajuje njegov, v osnovi»imperialističen«pristop, še z osebnim občutjem posameznega motiva,«strne Marjana svoj komentar. Razmeroma zgodaj sledimo tudi slikarjevemu zanimanju za tihožitja, slikarsko snov, ki ni odvisna od vremena in jo je mogoče osebno angažirati. Tudi v tihožitjih začutimo odkrito ljubezen do vsega domačega, tako da mnoga veljajo kar za etnografska. Jože Centa je o sebi poudaril, da je vse od začetkov ustvarjanja zvest tradiciji, natančneje slovenski tradiciji in realnosti, čeprav je seveda zaradi svoje narave tudi veliko eksperimentiral. Nikoli pa ga ni zanimalo, da bi koga posnemal, čeprav nekatere slikarje zelo občuduje in ceni. Kdor pozna Jožeta Cento, ve, da je v pogovoru zelo dovtipen in zabaven in tak je bil tudi ta večer. Poudaril je, da umetnik dela po navdihu, ne po naročilu. Če ni tako, lahko zaide v težave, v kakršne je zašel včasih tudi sam. Nekoč je na neko hišo narisal»napačen«dimnik, pa je»bil ogenj v strehi«. Tudi slikanje dveh zaporednih enakih tihožitij je lahko zapleteno, saj je na drugem vrč z vinom že prazen. Ja, tudi slikar je človek z normalnimi potrebami. Vendar včasih slikanje po naročilu lahko reši tudi hudo življenjsko stisko. Ko je namreč po vojni postal skoraj brezdomec in mu je šlo res zelo slabo, je na prošnjo župana Ribnice leta 1963 ustvaril poslikavo v sejni sobi Občine v sgraffito tehniki z etnološko tematiko (krošnjarstvo, lončarstvo, kovaštvo ) in dobil honorar, da se mu je, skromnemu kot je bil, zvrtelo v glavi. Napisano je le bežen utrinek, površen vpogled v življenje in delo slikarja, predstavljeno v monografiji. Mislim, da je skoraj dolžnost vseh vas, ki ljubite lepoto umetniške slike, da to knjigo pozorno prelistate, saj boste znova dobili potrditev, kako velik umetnik je naš rojak Jože Centa. Občina Ribnica se je z njo res globoko poklonila slikarju ob osemdesetem rojstnem dnevu. Poklon pa je uspel tudi Marjani Dolšina, ki je, skupaj s soavtorjem Janezom Mesesnelom, opravila res hvalevredno delo v čast velikemu rojaku Velikih Lašč. Jaz pa v imenu bralcev Troble dodam le:»še veliko ustvarjalnih let vam želimo!«ivanka Peterlin Knjiga receptov s hladno stiskanim oljem in veliko zelenjave Narava zdravi s hrano 2 bogato in pestro Pri založbi Primus je izšla knjiga NARAVA ZDRAVI S HRANO 2. V njej dolgoletna uporabnica zdrave hrane Polona Kresal Bizaj predstavlja vrsto novih receptov za pripravo obrokov s hladno stiskanim oljem in veliko zelenjave, ki jih je preizkusila in zapisala v iskanju novih, okusnih in zdravih jedi. NARAVA ZDRAVI S HRANO 2 v prvem delu ponuja kratek zapis o dieti za pripravo hrane s hladno stiskanim oljem in z veliko zelenjave, ki jo poznamo iz prve knjige s tem naslovom. Avtor diete mag. Petar Papuga, dr. medicine, je v njej združil stara znanja in dognanja sodobnih nutricistov. Predvsem pa knjiga ponuja številne nove recepte. Kot osnovo zanje je avtorica uporabila vsakodnevne slovenske jedi od kruha do palačink, od štrukljev do testenin in pic. Ohranila je domača imena jedi, recepte pa priredila tako, da sledijo načelom diete in zadoščajo za obrok ene same osebe. Za pripravo večine jedi z uporabila živila, ki jih kupimo v domači trgovini: polnovredna žita, stročnice in izdelke iz njih, hladno stiskano olje in seveda vseh vrst domačega sadja in zelenjave. Med njimi so (posebej označeni) recepti za pripravo jedi brez glutena in jajc, z naravnimi sladili, sladkih jedi brez mleka, izboljšanih s hladno stiskanimi olji, z oreški ali semeni, več deset receptov za pripravo tofuja Hkrati založba ponuja tudi dopolnjeno izdajo prve knjige. NARAVA ZDRAVI S HRANO je bila med desetimi najbolje prodajanimi knjigami leta 2009 in se je po izboru revij, ki so posvečene zdravemu življenju, uvrstila na drugo mesto med najbolj sončnimi knjigami tistega leta. Ne brez razloga: avtorica v njej piše, kako z izbiro zdrave hrane postavimo temelje za svoje zdravje. Nova izdaja je dopolnjena s podrobnim jedilnikom in recepti po dnevih in obrokih, s katerim nam zdravo hrano pripravijo na počitnicah ali v zdravilišču. Obe knjigi NARAVA ZDRAVI S HRANO sta napisani za vse, ki se sprašujejo, kako kuhati zdravo: tistim, ki bi radi z uporabo lahke in zdrave hrane pripravili posamezno samostojno jed, cel obrok ali obsežnejši jedilnik; tistim, ki bi radi s prehrano uredili svojo prebavo trajno zaprtje ali telesno težo ali pa je dieta osnova za zdravljenje različnih bolezni neznanega ali delno pojasnjenega izvora (od alergij do žilnih obolenj). Nekaj poglavij je namenjenih predvsem bolnikom z multiplo sklerozo. Knjigi sta zelo lepo oblikovani in domiselno ilustrirani. Veliki sta 14,5 x 21 cm, mehko vezani, prva obsega 160 strani, druga 280 strani. Izšli sta pri založbi Primus. Kupite ju v knjigarnah, naročite z dopisnico, po telefonu , , ali faxu , pa tudi po e-pošti info@primus.si. Spoštovani! Polona Kresal Bizaj bo svojo novo knjigo NARAVA ZDRAVI S HRANO 2, predstavila na na Trubarjevi domačiji na Rašici v sredo, 26. marca 2014 ob 19. uri. Njena nova knjiga Narava zdravi s hrano 2 je bila predstavljena v novembru 2013 na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Ker je Polona naša bivša sodelavka in prijateljica ter tudi že stara znanka Trubarjeve domačije, saj se je tam že predstavila s svojo prvo knjigo o zdravi prehrani, kot likovna ustvarjalka pa je v Galeriji Skedenj razstavljala tudi svoje slike na svili, sva bili veseli, ko se je odzvala najinemu povabilu. Ob predstavitvi knjige bo tudi krajši kulturni program. Lepo vabljeni! Jerica Tomšič Lušin in Veronika Vasič

17 32 Kultura Kultura 33 Prispevaj svoj umetniški talent Frančiškanski samostan Nova Štifta, ki v letu 2014 praznuje ROMANJE V ASSISI ob stoletnici prihoda frančiškanov k Novi Štifti 100. obletnico prihoda frančiškanov na Novo Štifto, VABI vse umetnike, slikarje, fotografe, posameznike in vse ljudi dobre volje, da prispevate svoj umetniški talent, in sicer na temo frančiškani in cerkev Marije Vnebovzete pri Novi Štifti. Prosimo, da ga brezplačno prispevate podarite. Slika ali vaš izdelek je lahko izdelan v različnih tehnikah risanja (olje, akvarel, risba, les, steklo, fotografija ). Rok za dokončanje in oddajo slik ali izdelkov je 31. maj Slike in vsi ostali vaši izdelki bodo nato razstavljeni na priložnostni razstavi v kapeli svetega Jožefa v mesecu juliju 2014 ter ob prazniku Marijinega nebovzetja,15. avgusta 2014, ponujeni v prodajo romarjem in obiskovalcem Nove Štifte. Ves izkupiček bo namenjen za nadaljevanje obnove kapele sv. Jožefa pri Novi Štifti. Vse prav lepo s hvaležnostjo vabimo k sodelovanju. Če želite dodatne informacije, smo vam na voljo na naslovu: Frančiškanski samostan Nova Štifta, Nova Štifta 3, 1317 Sodražica ali na elektronskem naslovu marijan. cvitak@siol.net ter na telefonski številki 01/ ali gsm Frančiškanski samostan Nova Štifta Predstojnik frančiškanskega samostana Marijan Cvitak V sklopu letošnjih praznovanj ob stoletnici prihoda frančiškanov k Novi Štifti se v mesecu maju organizira romanje v Assisi. Vsi lepo povabljeni, da ob tej priložnosti poromamo v Frančiškovem duhu po sončnih pokrajinah italijanske Umbrije. Na pot se bomo odpravili v petek, 23. maja 2014, ob 5. uri izpred cerkve pri Novi Štifti. Najprej bomo obiskali Greccio, kraj Frančiškovih jaslic. V Assisiju bomo spoznali kraje, kjer je živel sv. Frančišek: rojstno hišo, cerkev sv. Rufina, kjer je bil Frančišek krščen, cerkev sv. Damijana, ki jo je Frančišek obnovil z lastnimi rokami, Porciunkulo, kjer je Frančišek umrl, goro La Verno, kjer mu je Kristus vtisnil rane Domov se bomo vrnili v nedeljo, 25. maja 2014, v poznih večernih urah. Potrebovali boste obleko za hladno in toplo vreme (dežnik). Prenočevali bomo v hotelu, kjer bo zagotovljena večerja in zajtrk (nastanitev bo v sobah za dve osebi). Prispevek za vožnjo, prenočevanje in hrano je 200 EUR. V to ceno so všteti prevoz, polpenzion, cestnine, parkirnine in taksa v Assisiju. Prispevek boste poravnali ob prijavi pri bratih frančiškanih pri Novi Štifti. (Marijan , marijan. cvitak@siol.net). Za opoldansko malico bo moral poskrbeti vsak romar sam. Romanje bo vodil frančiškanski pater Marjan Čuden, župnik na Viču v Ljubljani. Lepo vabljeni! Vaše prijave skupaj s prispevkom pričakujemo čim prej, oziroma najkasneje do velike noči, to je do Mir in dobro. Sto let Sto let frančiškanov pri Novi Štifti! frančiškanov pri Novi Štifti! Hvaljen, moj Gospod, zaradi bratov frančiškanov, ki so skozi sto let kakor sonce v velikem sijaju žareli pri Novi Štifti. V prsih so nosili tvoj ogenj. Hvaljen, moj Gospod, ker so videli luč znotraj nas, še posebej v naših težkih trenutkih. Hvaljen, moj Gospod, za sobrate frančiškane pri Novi Štifti, ob katerih smo verjeli, da smo tudi mi zvezde, ki jih je opeval sv. Frančišek, da bi se prepustili lepoti tega življenja. Hvaljen, moj Gospod, v sobratih frančiškanih, ki so bili kakor zemlja in bili kakor pisane rože z zelenjem. Različne barve njihovih osebnosti so dale lepoto našemu življenju. Hvala ti, da so kakor mati skrbeli za nas in nas hranili z močjo zaupnega prijateljstva. Hvaljen, moj Gospod, za podobo sv. Frančiška med nami, ki so nam jo prinašali naši manjši bratje! FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN, Nova štifta 3, 1317 SODRAŽICA Tel.: +386(0) ; Faks: +386 (0) ; franciskani.novastifta@rkc.si

18 Kultura Kultura / Podjetništvo Knjižnica Frana Levstika Stritarjeva cesta 1 Velike Lašče Tel URNIK pon, čet, pet sre IZPOSOJA knjige 3 tedne DVD-ji 1 teden IZPOSOJA REVIJ za odrasle, otroke in mladino LETNA ČLANARINA mladi do 18. leta in nezaposleni študenti in upokojenci zaposleni IZKAZNICA URBANA Knjižne novosti Odrasli Leposlovje HUDIČEVA MLAKA, G. Sand USODNO RAZKRITJE, M. Oprešnik ZADNJI KELTSKI POGLAVAR, I. Sivec USODNA EMONSKA LEPOTICA, I. Sivec BRODOLOM, C. Rogan MOŽ IN DRUGE ZGODBE, L. Jorge VARNO PRED OGNJEM, E. Wilson TRETJA MOŽNOST, J. Vidmar REGATA V ACAPULCU, F. Rudolf NEDOLŽNOST OČETA BROWNA, G. K. Chesterton DOMOV, T. Morrison BENEŠKE OČI, A. Barbero JADRAN KRT. LETA PONIŽNOSTI, S. Towensend PROVIZORJI, W. Hilbig DIVJA, C. Strayed NOČ ZELENE VILE, A. Tunc ODDALJENA ZVEZDA, R. Bolano REŠI ME, R. Gibson AFRIČAN, Le Clezio TIHO DEKLE, T. Gerritsen RAZDVOJENA, L. Howard POGLED V VEČNOST, E. Alexander ZLATO KRALJESTVO, I. Sivec ORLI IN VOLKOVI, S. Scarrow KLIC GROBA, S. Beckett PRAVA LJUBEZEN, J. Deveraux TEMNA STRAN, C. McFadyen JAMAJŠKA ULICA, S. Young POLETJE BREZ MOŠKIH, S. Hustvedt BREZPLAČNO 8 eur 12,50 eur 2 eur Lepo vabljeni v knjižnico! Prvi ponedeljek v mesecu ob ura pravljic s Slavo Petrič. 31. marec in 14. april ob pogovorni večer vodi Jože Starič. 17. april ob SAMOMASAŽA IN AEROBIKA OBRAZA predavanje in praktični prikaz Katja Škrabar OTROCI MIHEJEVE JASE,1. In 2. del, T. Justinek MEHURČEK, A. De La Motte PESMI IZ DEŽELE PRAVLJIČNIH GOZDOV, V. Kos VELIKI DOBITEK, M. Winnemuth ZNOTRAJ ZAKONA, E. Galgoczi NOČ V REYKJAVIKU, B. Švigelj- Merat KRVNE VEZI, R, Mead VSTOPATE V ČLOVEŠKO SRCE, J. Frame ONKRAJ JEZERA, P. Stamm ENAKA GLASBA,, V. Seth VDIH SEM, M. Ilikić TEMNI PLAMENI, B. Joyce OBTOŽENA, S. Drakulić Stroka POROČNI NASVETI, priročnik S KOLESOM PO VZPETINAH OKROG MIŠJE DOLINE, J. Starič PIŠČANEC NA VSE NAČINE, recepti ANGELI V MOJIH LASEH, L. Byrne ZGODOVINA UMETNOSTI STAREGA VEKA, J. J. Winckelmann MASTNA LAŽ, R. H. Lustig KNJIGA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, M. Merljak ODLOŽIMO BREMENA DRUŽINSKE PRTLJAGE, M. Korošak SUPERŽIVILA, T. Reinhard KO SE ŽIVLJENJE OBRNE NA GLAVO, U. Ahčan VITOMIL ZUPAN, biografija POTOVANJE DO SVOJEGA DOMA, I. Kirn NA KRILIH SMUČARSKIH LETALCEV SLOVENIJA, J. Bousfield RIMSKA ZGODOVINA, J. Michelet TAPKANJE, N. Ortner ZDRAVILNA KOZMETIKA IZ NARAVE, M. Veit ŽIVETI Z GORAMI, V, Habjan SUPERHRANA, D. Wolfe OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE, M. Miklavčič VELIKI TURNOSMUČARSKI VODNIK, I. Jenčič ZGODOVINA SLOVENSKEGA ALPINIZMA, P. Mikša VZGOJA DEKLET, S. Biddulph TRAGEDIJA LJUDSTVA, O. Figes LENI RIEFENSTAHL, S. Bach ŽIVLJENJSKI NASVETI MENIHA, r. s. Sharma MEDNARODNI MATEMATIČNI KENGURU, G. Dolinar ADIJO PREHLADI, A. Dolinar JAZ SEM MALALA, M. Yousafzai GOVORNO-JEZIKOVNE MOTNJE, N. Grilc HITEJŠI OD STRELE, biografija, U. Bolt ŽIVLJENJE IN KAKO GA PREŽIVETI, R. Skynner DOBRA ZDRAVA HRANA, H. Mrzlikar Otroci in mladina Stroka LOLO MED RAČUNALNIKI, A. Vukmir MALA ENCIKLOPEDIJA JEDERSKE ENERGIJE, R. Istenič KRI, KOSTI IN DRUGE TELESNE REČI, N. Arnold NJAMI, J. Gabrič Leposlovje MALA ČAROVNICA LILI PRI GUSARJIH, Knister TINTIN V SOVJETSKI ZVEZI, Herge TINTIN IN GVERILCI, Herge LET 714 ZA SYDNEY, Herge DINOZAVER JE V MOJI KADI, C. Echeverri NE!, T. Corderoy KDO JE ZA VEČERJO?, C. Freedman NEVARNO!, T. Warnes MALCE NEVIDNA, L. Child KOKOŠJA ŠOLA, M. Podgoršek TOM SAWYER, M. Twain DETEKTIVKA SOFIJA V KNJIŽNICI, T. Kokalj ŠKRAT KUZMA DOBI NAGRADO, S. Makarovič GARFIELD NA VRHU SVETA, J. Davis GARFIELD NA SPREHODU, J. Davis ARTEMIS FOWL. POSLEDNJI VARUH, E. Colfer DAMJAN DROT MEGA DETEKTIV, B. Mitchelhill POŠASTNA HIŠA. UJETI, Z. Fraillon Pogodbena pošta v samopostrežni trgovini Turjak Obveščamo vas, da v naši samopostrežni trgovini Turjak od opravljamo tudi poštne storitve, saj je Pošta Slovenije enoto Turjak oddajala v najem kot pogodbeno pošto. Storitve pogodbene pošte lahko koristite vsak dan od 8.00 do in v soboto od 8.00 do 11.00, tel. št Za izvajanje poštnih storitev so opravile strokovni izpit Magda Zgonec, Metka Kaplan in Olga Štrukelj. Ljubljanska banka nas je obvestila, da bo odstranila bankomat s Pred kratkim je bil tudi poškodovan, zato so ga predčasno odstranili. Za namestitev novega se dogovarjamo z Banko Koper in Deželno banko. Gotovino lahko dvigujete na pogodbeni pošti na POS terminalu s kartico Maestro, Mastercard, Diners Club, Amerikan Expres. KRONIKE PODZEMLJA. STEKLENO MESTO, C. Clare POŠASTNA HIŠA. PRESTRAŠENI, Z. Fraillon REKVIEM, L. Oliver PIJSA IN ANDREJ MIGEC, 4. del, A. Smolar ZASTRUPLJENE BESEDE, M. Carranza NEUPOGLJIVI, V. Roth BEŽIMO VSI!, H. Kraljič ZELENJAVCI, B. Gregorič Gorenc JEČA DUHOV, J. Delaney ČRNO IN BELO V BARVAH, D. Zupan ŽAN JE DRUGAČEN, H. Kraljič SEDEM MIČNIH, JEZIČNIH, JUNAŠKIH, M. Kravos KRHELJČEK BO MOJ, M. Rosen KRATKE ZGODBE IZ PRAZGODOVINE, G. Quarzo DVD, CD odrasli SOL ŽIVLJENJA, komedija NAJBOLJŠA PONUDBA, drama NAHRANI ME Z BESEDAMI, drama LJUBIMCI NAD OBLAKI, komedija LJUBEZEN JE V ZRAKU, komedija HUDIČEV BRIVEC, glasbeni NAPOLEON DINAMIT, komedija BYZANTIUM, grozljivka PLASTIK FANTASTIK, strokovni TATOVI KOLES, kriminalka MISIJA: NEMOGOČE, akcijski DVD, CD otroci in mladina MIA IN JAZ, 1., 2. in 3. del, risanka SMRKCI 2, mladinski AVIONI, risanka POŠASTI Z UNIVERZE, risanka GROZNI GAŠPER, 3. in 4. del, risanka DIBO, 2. In 10. del, risanka POŠTAR PETER, risanka ANI BANI, VSI SMO ZBRANI, cd MONI, risanka RAZISKOVALCI, mladinski PUJSA PEPA. GASILSKI AVTO, risanka PUJSA PEPA. PRVAK OČI PUJS, risanka Se priporočamo. KZ Velike Lašče Predsednik: Ivan Levstik

19 Vseživljenjsko učenje Vseživljenjsko učenje / Naša dediščina Učenje vse življenje Univerza za tretje življenjsko obdobje Velike Lašče ŠOLSKO LET0 2013/2014 SPOMLADANSKI SEMESTER S 3. marcem 2014 smo pričeli s spomladanskim semestrom študijskih krožkov. Še vedno se nam lahko pridružite. URNIK ŠTUDIJSKIH KROŽKOV NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Mentorica: Barbara Pečnik Tema: VELIKOLAŠKO GLEDALIŠČE Termin: ponedeljek, Lokacija: Trubarjeva domačija, Rašica AMATERSKA FOTOGRAFIJA Mentor: Niko Samsa Vsebina: osnove fotografije, računalniške obdelave in osnove snemalne tehnike s fotoaparatom Termin: ponedeljek, Lokacija: Levstikov dom (studio), Velike Lašče POUČEVANJE RISANJA IN SLIKANJA Mentorica: akademska slikarka Urška Meke Vsebina: Tečaj je primeren za vse, ki imajo umetniško žilico, tako za začetnike kot poznavalce. Program se prilagaja znanju in željam posameznih skupin. Vključuje ustvarjanje v različnih tehnikah in upodabljanje različnih motivov. V lepem vremenu ustvarjamo tudi v naravi. Obiskujemo likovne razstave in na njih sodelujemo. Termin: torek, Lokacija: Trubarjeva domačija, Rašica RAČUNALNIŠKI KROŽEK Mentor: Anže Starič Vsebina: uporaba računalnika v vsakdanjem življenju (primerno tudi za popolne začetnike). Termin: sreda, Lokacija: računalniška učilnica v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče LITERARNA SKUPINA Mentorica: Ana Porenta Vsebina: besedne igre za bogatenje besednega zaklada, spoznavanje različnih zvrsti pisanja, lastno literarno snovanje. Termin: enkrat mesečno po dogovoru Lokacija: Trubarjeva domačija, Rašica ČEBELARSKI KROŽEK Mentor: Brane Borštnik Vsebina: čebelarstvo ter spoznanja o zdravilnih in krepilnih učinkih iz zakladnice čebeljega panja Termin: vsak prvi petek, Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu, Velike Lašče BRALNI KROŽEK Mentorica: Nuša Dedo Lale Vsebina: V letošnjem letu se bomo posvetili sodobnim domačim proznim delom tako žanrskemu romanopisju kot kratki zgodbi. Termin: petek, , vsak tretji teden po vnaprejšnjem dogovoru Lokacija: spominska soba v Levstikovem domu, Velike Lašče Pri oblikovanju študijskih krožkov je poudarek tudi na medgeneracijskem sodelovanju, zato članstva ne omejujemo na starejše odrasle, ampak želimo, da se nam pridružijo tudi mlajši. Za več informacij smo vam na voljo: Javni zavod Trubarjevi kraji,rašica, 69, 1315 Velike Lašče,Telefon: 01/ , elektronska pošta: info@ trubarjevi-kraji.si Zavod Parnas v Interpretacijskem centru v Robu vsak četrtek, od do s»pri nas se je vedno dobro jedlo«. VABLJENI! LIKOVNA SKUPINA vas vabi na odprtje likovne razstave DOBRODOŠLI, ki bo v sredo, 23. aprila 2014, ob 19. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Predstavile se bomo: Lidija Vilar, Marija Ovca, Darinka Grmek Štrukelj in Nevenka Peterlin. Mentorica: akad. slikarka Urša Meke Lahko vam namignemo, da smo odprle del sebe, svoje misli in ideje. Vse smo pospravile v likovne izdelke in ponudile, da vstopite v svet, ki smo ga pred kratkim začele ustvarjati. Dobrodošli torej! PO ODPRTJU RAZSTAVE BO SLEDILO SREČANJE ČLANOV UTŽO VELIKE LAŠČE. VABLJENI! ŠK Pri nas se je vedno dobro jedlo Robarski žlikrofi V študijskem krožku v Robu so članice v prvih mesecih tega leta pripravljale žgance, žlikrofe in rezance, pustne miške, štrudel in raziskovale pustne in postne jedi iz okolice Roba. Žlikrofi niso samo idrijski, ampak so bili pogosto na mizi tudi v naših domovih.»miklavževa stara mama jih je delala z jajcem, na masti je razžvrkljala jajca in dodala malo drobtin,«je povedala Majda. Tudi oblika robarskih žlikrofov se je razlikovala od idrijskih. Če pri idrijskih nadev naložimo na dolg trak testa, ga po dolgem prepognemo in med posameznimi žlikrofi pritisnemo s prsti, oblikovane žlikrofe pa nato še od vrha pritisnemo, se robarske naredi drugače: testo narežemo na kvadratne krpice (pribl. 6 x 6 cm), nanje položimo žličko nadeva, nato pa z vseh štirih strani stisnemo v»škofovo kapico«, kot se spominja Julka oz.»farovško kapico«, kot se spominja Mici.»Mama jih je pogosto pripravila za kosce,«še doda. Preizkusite jih še vi, ni težko. Recept za testo: ½ kg moke, 2 jajci, sol, olje in malo vroče vode zamesimo v testo, malo mehkejše kot za rezance, in pustimo počivati. Nato ga razvaljamo in razrežemo na kvadratke. Krompirjev nadev: krompir v koščkih skuhamo, odlijemo vodo in ga pretlačimo, ga zabelimo z ocvirki in dodamo prepraženo čebulico, poper, majaron, peteršilj, sol, 1 jajce, lahko tudi na masti prepražene drobtinice. Nadev iz suhih hrušk: suhe hruške prekuhamo in pretlačimo, na maslu prepražimo drobtine, dodamo žličko marmelade in malo cimeta. Vse skupaj zmešamo v nadev. Jajčni nadev: na maščobi pripravimo jajčno cvrtje, razdrobimo, posolimo, lahko dodamo tudi sladkor in cimet Že v prejšnji številki Troble smo vas povabili sodelovanju ob obeležitvi 100. obletnice izbruha prve svetovne vojne. Povabilo, da z nami delite vaše»zgodovinske spomine«, naj ponovimo še enkrat. Čeprav so bili naši kraji zunaj bojišč, se je kljub temu vojna globoka zarezala v vsakdanje življenje prebivalstva. Naši ljudje so odhajali na fronto, razvoj na gospodarskem in drugem področju je zastal, saj je bilo večina sredstev preusmerjenih na bojišča, doma so ostale ženske in otroci. Morda se je ohranila kakšna fotografija ali spomin tudi v vaši družini. Vsakega drobca bomo veseli. Zbrano gradivo bomo predstavili ob koncu leta na priložnostni razstavi, delčke pa tudi v občinskem glasilu. Vabljeni k sodelovanju! (ta nam sicer ni bil najbolj všeč, mogoče bo pa vam). Žličko nadeva damo na vsak kvadrat testa in oblikujemo žličnike. Kuhamo jih v slanem kropu minut. Poberemo jih iz vode ter po okusu zabelimo z drobtinicami ali ocvirki. Lahko se nam še vedno pridružite, saj smo pravkar vstopili v drugi semester vsak četrtek od do 11.30, po čajanki v centru Parnas v Robu. Metka Starič, mentorica ŠK 100. obletnica izbruha prve svetovne vojne Razglednica je iz zapuščine Jožeta Jakšeta ( ) iz Malih Lašč. Razglednico je iz Galicije poslal njegov oče Alojz Jakše svoji sestri Mariji na Rašico. Na fotografiji je s svojimi sovojaki v drugi vrsti, peti z leve. (Hrani Barbara Pečnik.) Barbara Pečnik, JZ Trubarjevi kraji

20 38 Društva Društva 39 DRUŠTVO PODEŢELSKIH ŢENA VELIKE LAŠČE OB MATERINSKEM DNEVU VABI NA KONCERT Tečaj peke pletenic, 11. februar 2014 V mesecu februarju smo članice organizirale delavnico peke pletenic pod vodstvom Milke Debeljak, predsednice društva DPŽ. Tečaj je bil izveden v Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče. Udeležile smo se ga članice DPŽ in gospodinje iz vrst šolskega kolektiva, tudi ravnateljica šole, vse željne znanja o lepo izdelanih pletenicah in pletenih srcih. Oblikovati izdelke, ki so pripravljeni v več nivojih in v različnih načinih pletenja, je kar zahtevna naloga. Pripraviti je potrebno praznično testo, značilno za take izdelke, poleg pa tudi testo za njihovo okrasitev. Zahvaljujemo se vodstvu osnovne šole za uporabo prostorov. Zdenka Škrabec POZDRAV POMLADI sobota, 22. marec 2014, ob 19. uri. LEVSTIKOV DOM VELIKE LAŠČE citrarka TANJA ZAJC ZUPAN Udeležba na 5. državni razstavi in ocenjevanju pletenic 2014 voditeljica ANA ZUPAN Pokrovitelj koncerta: Občina Velike Lašče Vstopnina: prostovoljni prispevki V mesecu februarju sva se s svojimi pletenimi izdelki dve članici udelelžili 5. državne razstave in ocenjevanja pletenic v Prečni pri Novem mestu. Dosegli sva spodbuden rezultat, saj so bili izdelki ocenjeni s»srebrnim priznanjem«. Menim, da je potrebno, da se članice udeležujemo takih razstav, prireditev in seveda tudi delavnic. Vse to nudi možnosti, da se tudi znanje o peki ohranja kot kulturna dediščina ne samo v društvu, temveč tudi v občini in širši okolici. Zdenka Škrabec

21 Društva Društva Gasilci PGD Veliki Osolnik bogatejši za visokotlačno črpalko»kotorna«v petek, , smo gasilci PGD Veliki Osolnik simbolično prerezali trak in tako predali v uporabo visokotlačno črpalko»kotorna«. Upravni odbor društva je že pred letom dni sprejel odločitev, da se v dolgoročni plan društva da nabava visokotlačne črpalke. To odločitev je potrdil tudi občni zbor društva Jeseni 2013 smo gasilci dobili od CZ Velike Lašče avtomobilsko prikolico in takrat je padla odločitev, da poskušamo najti primerno črpalko čim prej. In res smo v PGD Gradin na Primorskem našli primerno rabljeno črpalko, ki pa je bila potrebna temeljitega servisa, saj že par let ni bila v uporabi. Proizvajalec teh naprav podjetje ICD Dekani, d. o. o., nam je zato naredil kompleten servis črpalke in motorja, sledila je še potrebna predelava, da smo napravo prilagodili dimenzijam naše prikolice. Člani društva smo se kar trikrat odpeljali v Dekane, da smo z mojstrom Milanom uskladili naše želje in ideje in je na koncu tudi izdelek tak, kot smo si ga mi želeli. Dne smo pripeljali črpalko v društvo. Sledilo je še precej ur prostovoljnega dela in kar nekaj iznajdljivosti, da smo vse skupaj postavili v prikolico in dodelali do te mere, da je vse tako, kot smo si zamislili. Naj se na tem mestu zahvalim prav vsem, ki so kakor koli pripomogli do te pridobitve. Še par tehničnih podatkov: visokotlačna črpalka z Briggs & Strattonovim motorjem z močjo 18 KM, Gradeški Mariachi V predpustnem času je nekaj članov Društva za ohranjanje dediščine Gradež»ustanovilo«glasbeno skupino po vzoru mehiških Mariachev. Za koreografijo je poskrbel Frenk, pod rokami natančne»maskerke«magdalene, s katero sta nekoč skupaj sodelovala pri folklorni skupini, pa so se že v petek, 28. februarja, člani spremenili v neprepoznavne Mehičane. Po nekaj strogih vajah pod budnim Frenkovim očesom so natovorili vse inštrumente in drugo tehniko in se odpeljali v zadružni bar v Velike Lašče; tam so se ob živi glasbi obiskovalci že nekaj časa zabavali in plesali. Nastop Mariachev (»zaigrali«so pet pesmi) je seveda popestril dogajanje in navdušil vesele goste. Na pustno soboto so najprej poskrbeli za prijetno presenečenje na rojstnodnevni zabavi, ko so razveselili abrahamovca, še posebej zabavno pa je bilo zvečer na pustovanju v piceriji Rozika na Turjaku. Svoj nastop so že tako dobro izpilili, da bi bila prava škoda, če nas z njim ne bi razveselili še ob kaki drugi priložnosti. dva navijaka (2 X 100 m visokotlačne cevi), rezervoar s 350 l vode. Gasilci PGD Veliki Osolnik smo s to pridobitvijo prav gotovo pridobili na naši operativni moči, zavedamo pa se, da sama tehnika brez usposobljenih ljudi ne pomeni nič, zato smo se tudi zavezali, da se bomo z napravo in njenim delovanjem v čim hitrejšem času seznanili in poučili prav vsi. Naj zaključim z mislijo našega predsednika, ki je ob prevzemu dejal:»naj nam naprava dobro služi in upajmo, da nam je ne bo nikoli potrebno uporabiti za prave požare.«za PGD Veliki Osolnik poveljnik Aleš Širaj Zdenka Zabukovec Občni zbor društva upokojencev Velike Lašče, ki je bil v soboto, ob 10. uri v avli Osnovne šole Primoža Trubarja Velikih Laščah Občni zbor je začela predsednica Društva upokojencev Marija Trotovšek s prisrčnim pozdravom vsem udeležencem in z zahvalo Osnovni šoli Velike Lašče za prostor in izvedbo kulturnega programa, bratoma Samsa za ozvočenje, pa tudi vsem drugim, ki so pomagali za dobro pripravljeno izvedbo občnega zbora. V uvodnem delu je predlagala verifikacijsko komisijo v sestavi: predsednica Francka Jamnik in članici Marija Oblak in Milena Košir. Po izvolitvi je verifikacijska komisija pričela s štetjem. Potem je vodenje Občnega zbora prevzela tajnica Društva upokojencev Mija Jelaska. Na oder je povabila gospo Metodo Kolar, ravnateljico OŠ Primoža Trubarja, našo gostiteljico, in se ji zahvalila za gostoljubnost in pripravo pogostitve. Nagovoril nas je tudi gospod Anton Zakrajšek, župan Občine Velike Lašče. Lepim pozdravnim besedam je sledil kratek opis opravljenih del na prizidku OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Pomembno je, nas je opozoril, da so začetki in temelji našega izobraževanja trdni, pomembni za življenje in tudi osnova za lepšo starost. Dokaz za to je delovanje našega društva. Pohvalo gospoda župana je s podelitvijo častnega znaka Občine Velike Lašče za požrtvovalnost tako prejela predsednica Društva upokojencev Velike Lašče gospa Marija Trotovšek, saj je za uspešnost in rezultate še posebno zaslužna. In ker gresta pri nas mladost in starost z roko v roki, so nas s prijetnim kulturnim programom razveselili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče in Glasbene šole Ribnica, oddelek Velike Lašče. Lep in prisrčen program učencev je vpeljal dobro voljo in veselje udeležencem Občnega zbora že na samem začetku dela. Po končanem kulturnem programu je verifikacijska komisija sporočila število prisotnih članov. Tajnica Mija Jelaska je po ugotovitvi prisotnosti in sklepčnosti napovedala ter obrazložila program. Nato je predlagala sledeče delovno predsedstvo: Ivan Grebenc predsednik, Irena Dednikar in Slava Petrič članici, Helena Grebenc Gruden zapisnikarica, Martin Gruden in Olga Verovšek overovatelja zapisnika. Ko so bili organi Občnega zbora izvoljeni, je predsednik Delovnega predsedstva pričel s svojim delom in predlagal sledeči dnevni red: 1. Poročilo predsednika UO Društva upokojencev za leto 2013 in naloge za leto Finančno poročilo za leto 2013 računovodkinje Anice Zrnec 3. Poročilo predsednice Nadzornega odbora Ane - Marije Peterlin 4. Poročilo predsednice Častnega razsodišča Slave Petrič 5. Razprava o poročilih 6. Potrditev in sprejem poročil 7. Podelitev priznanj in zahval ob 40-letnici, 30-letnici in 20-letnici članstva 8. Razno in zaključek občnega zbora Delo po zapisanem dnevnem redu je vodil predsednik Delovnega predsedstva Ivan Grebenc. Po poročilu verifikacijske komisije je na občnem zboru bilo skupaj 180 članov. Občni zbor je tako bil sklepčen. Ad. 1. Poročilo za leto 2013 je prikazala predsednica Marija Trotovšek. Podala je pregled opravljenih nalog, spomnila se je z minuto molka 11 članov, ki so umrli v letu Poleg statističnih podatkov o članstvu (ob koncu leta 2013 je bilo v društvu 407 članov), opravljenih izletih (bilo je 6 ekskurzij oziroma izletov in 12 druženj, ki se jih je udeležilo 380 članov), o športnih aktivnostih (strelci so zasedli 3. mesto na tekmovanju v Ljubljani), o delovanju kreativne skupine ročnih del. Predlaganih je bilo tudi več glavnih nalog za leto 2014, kot so pridobivanje novih članov in novih članov slada vzajemne pomoči, skrb in pomoč našim članom, obiski na domu in v domovih, organiziranje druženj, ekskurzij in izletov. Še več podatkov je bilo v Poslovnem poročilu za leto 2013, ki je bil podan v 1. prilogi k zapisniku. Ad. 2. Finančno poročilo za leto 2013 je obrazložila blagajničarka Anica Zrnec. Lansko leto smo gospodarili zelo preudarno in skromno, tako da je bil saldo z dne pozitiven in je znašal 4.671,35. Celotno finančno poročilo Društva upokojencev Velike Lašče za leto 2013 je bil razviden iz 2. priloge k zapisniku občnega zbora. Ad. 3. Podano je bilo kratko poročilo predsednice Nadzornega odbora Ane Marije Peterlin. Poročilo je bilo pozitivno. Originalno poročilo je sledilo v 3. prilogi k zapisniku. Ad. 4. O delu Častnega razsodišča je poročala Slava Petrič. Častno razsodišče v letu 2013 ni imelo nobenega primera. Ad. 5. K razpravi o vseh štirih poročilih se ni javil nihče in ni bilo nobenih pripomb.

22 42 Društva / Mladi Dobrodelnost 43 Ad. 6. Bila so sprejeta vsa poročila in sklepi, podana v točkah dnevnega reda od tč. 1. do tč. 4. Ad. 7. Vsa priznanja, podeljena članom Društva upokojencev ob 40-letnici, 30-letnici ali 20-letnici sodelovanja v društvu je naštela predsednica Marija Trotovšek in so bila razdeljena po občnem zboru. Ad. 8. Predsednica Marija Trotovšek je imela v zadnji točki kar nekaj pripomb in obvestil. Zato jih posredujem v celoti: v januarju smo bili v Šmarjeških toplicah, to je bil donatorski brezplačni izlet; 8. marec, dan žena, bomo obeležili s kosilom pri Zori v Kompoljah za 15 po osebi, odhod avtobusa iz Velikih Lašč bo ob 12.30; 21. marca bo donatorski brezplačen izlet s kosilom v Žusterno Koper z IGA Relaksom, odhod bo ob 6.45 iz Velikih Lašč, minimalno doplačilo bo za kopanje; 30. aprila bo enodnevni izlet na Brione in Pulo za 50 po osebi, v ceni je vključena tudi vožnja z ladjico in hrvaškim vodičem; 28. maja bo enodnevna ekskurzija v Oglej Barbana Gradež za 40 po osebi; junija bomo prvič skupaj letovali na Hvaru za 300 po osebi, v ceni je vključeno vse, tudi avtobus iz Velikih Lašč in nazaj, prostih je še 5 mest, pohitite! Termin za na ekskurzijo v Vesoljski center v Vitanje je zaradi letovanja na Hvaru iz junija preložen v začetek septembra, za datum in stroške se bomo še dogovorili. Ponovno bomo poizkusili vzpostaviti sodelovanje z Rdečim križem. Ne pozabite v zadnji Trobli pogledati nekaj točk o nepremičninskem zakonu in spremenjeno socialno zakonodajo! Dobrodošle bodo ideje, želje, pripombe in predlogi za naše nadaljnje delovanje, še posebno, ker je drugo leto volilno leto! Predsednik delovnega predsedstva Ivan Grebenc je nato končal uradni del občnega zbora, vse prisotne povabil na družabno srečanje in zaključil občni zbor. Helena Grebenc Gruden Pogovorni večeri Kakšne barve je prihodnost Vsak zadnji ponedeljek v mesecu se spominska soba Levstika in Stritarja spremeni v studio. V njem Jože Starič moderira pogovore z mladimi iz velikolaške in sosednjih občin. Vse skupaj poteka»v živo«preko interneta, pogovor je možno spremljati na spletnem portalu zelnik.net oz. si ga kasneje ogledati na portalu You tube. Za snemanje skrbi foto-video sekcija KUD Primož Trubar (Niko in Zdene Samsa). Večeri potekajo ob podpori Knjižnice Frana Levstika in zavoda Parnas. Na prvi pogovorni večer (27.1.) sta led prebili umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina s Podsmreke in etnologinja Klara Debeljak iz Žlebiča v ribniški občini. Pogovor je tekel o priložnostih mladih v svoji stroki, prostovoljskih projektih, odnosu do študentske organiziranosti in možnostih za aktiviranje mladih. Prepričljivi, suvereni in kritični odgovori mladih gostij z izkušnjami na številnih področjih so nagovorili tudi publiko. Izmed številnih zanimivih misli povzemam le Marjanin odgovor na vprašanje, zakaj se mlad človek aktivira v domačem kulturnem okolju:»če se že hvalimo z imenom Slovenske Atene, ni dovolj, da se sklicujemo le na to, da so se tu pred mnogimi leti rodili številni literati, ampak bi bilo prav, da vsak od nas po svoje prispeva, da bomo to ime lahko upravičeno uporabljali še danes.«sporočilo? Prihodnost je tukaj, potrebno se je samo aktivirati. Gosta drugega pogovornega večera (24. 2.) sta bila samostojni podjetnik Rok Borštnik iz Prilesja in študent Ambrož Volek iz Zagorice v sosednji občini Dobrepolje. Pogovor je tekel o aktualni problematiki študentov in mladih podjetnikov, o možnosti vplivanja mladih na družbo in o načinih, na katere se mladi lahko bolj aktivno vključijo v sooblikovanje sveta okrog nas. Sporočilo drugega večera? Odgovornost vsakega posameznika za svoje življenje. Naj to velja kot povabilo za ogled posnetkov obeh dogodkov. Najdete jih na spletni strani zavoda Parnas (zavodparnas.org), na portalu zelnik.net (www. zelnik.net) in na portalu You tube. Vabimo vas tudi na ogled naslednjih večerov lahko osebno v knjižnici ali Jože Starič z gostjama prvega večera, Klaro Debeljak in Marjano Dolšina Gosta drugega pogovornega večera Rok Borštnik in Ambrož Volek preko novih medijev. Tretji pogovorni večer bo v ponedeljek, 31. marca 2014, ob 19h, ko bosta gosta Borut Borštnik iz Prilesja, direktor zavoda Mladi podjetnik, in Borut Vasič s Prhajevega, ki je med najuspešnejšimi mladimi kmeti v v našem okolju, 4. pogovorni večer pa bo v ponedeljek, 14. aprila 2014 ob 19h. Metka Starič, Zavod Parnas Društvo za ohranjanje dediščine Gradež VABI K VPISU NOVE, ŠE POSEBEJ MLADE ČLANE! Brez vas, mladih, dediščine ne bomo mogli ohranjati in le vi jo boste lahko predajali naslednjim rodovom. Gotovo se bo našlo področje delovanja, ki te bo zanimalo, kjer boš lahko pokazal/a in razvil/a svoje talente. O delu društva si lahko prebereš in ogledaš na: ali pokliči na tel. št PRIDRUŽI SE NAM, VESELO JE V NAŠI DRUŽBI! Rdeči križ Slovenije Rdeči križ Slovenije Območno združenje Ljubljana je samostojna, nevladna, humanitarna, nepridobitna in prostovoljska organizacija, ki pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja, krepitvi gibanja za zdravo življenje ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi, naravnih nesrečah, drugih nesrečah večje razsežnosti in drugih izrednih stanjih. Temeljna načela Rdečega križa, ki jih spoštujemo in delujemo v skladu z njimi so: HUMANOST, NEPRISTRANSKOST, NEVTRALNOST, NEODVISNOST, PROSTOVOLJNOST, ENOTNOST, UNIVERZALNOST Kontaktni podatki: RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA, Tržaška 132, 1000 Ljubljana. Tajništvo: 01/ Humanitarni center: 01/ Prva pomoč: 01/ Spletna stran: prva-pomoc.si Krvodajalstvo: 01/ Prostovoljstvo, otroci in mladi: ukrepanje v naravnih nesrečah (ekipe prve pomoči in nastanitvena enota): 01/ Brezplačna telefonska številka: GSM: , Faks: 01/ e-naslov: info@rdecikrizljubljana.si Spletna stran: RKS-OZ Ljubljana izvaja naslednje programe in projekte: - Tečaji i izpiti prve - Sem sreča v nesreči; pomoči ( - Dan s prostovoljci; - Medgeneracijsko - Akcija ozaveščanja: Prva sodelovanje; pomoč pomagam prvi; - Razvoj prostovoljstva in - Preventivne delavnice in filantropije; ekipe prve pomoči OŠ:»SAMO ENO ŽIVLJENJE - Družbena odgovornost in donatorstvo; IMAŠ«; - Drobtinica; - Humane vrednote vzgoja za humanost; - MAKFEST festival mladinske altruistične - Zaščita in reševanje: kulture; ekipe prve pomoči in nastanitvena enota; - Postaje RK - meritve sladkorja in holesterola v - Enota za psihosocialno krvi ter krvnega tlaka; podporo prebivalcem v nesrečah; - Humanitarni center delitev humanitarne - Krvodajalstvo; pomoči materialno - Darovanje organov; ogroženim prebivalcem; - Klub 25: krvodajalstvo - Pomoč brezdomcem; pojem solidarnosti in prostovoljstva mladi za mlade - Krajevne organizacije RK pomoč socialno ogroženim, obiski - Klub 100 kapljic: ostarelih in slabotnih; krvodajalstvo kot tradicionalna vrednota; - Letovanje socialno ogroženih otrok in - Izmenjevalnica starostnikov. URNIK RAZDELJEVANJA HUMANITARNE POMOČI V Humanitarnem centru delitev poteka od ponedeljka do petka kot aktivna oskrba prejemnikov (uporabnikov) materialne pomoči. Ponedeljek in torek od 12. do 16. ure ter ob sredah od 10. do 18. ure poteka delitev prehrambnih paketov in oblačil. Brezdomnim osebam so na voljo tuši, in sicer v ponedeljek, torek četrtek in petek od 8. do 12. ure. Ob četrtkih in petkih prejmejo suh obrok hrane. SPREJEM DONACIJ Donacije in rabljena oblačila, ki jih darujejo občani, sprejemamo vsak ponedeljek in torek od 8. do 17. ure, ob sredah od 8. do 18. ure, četrtkih od 8. do 16. ure in pekih od 8. do 12. ure. Poleg oblačil, posteljnine in obutve sprejemamo tudi igrače, opremo za dojenčke in otroke, športne rekvizite, gospodinjske potrebščine in male gospodinjske aparate. Belo tehniko in pohištvo le posredujemo uporabnikom (izmenjamo kontakte med osebami, ki nam kaj ponujajo in tistimi, ki to potrebujejo objava na Donacije lahko nakažete tudi na humanitarni račun RKS-OZ Ljubljana, ki je odprt pri Delavski hranilnici, d.d. Prosimo, da pri nakazilu donacij v humanitarne namene»pomagajmo LJUDEM našega mesta«navedete sklic HUMANITARNI RAČUN: DELAVSKA HRANILNICA, D.D. IBAN: SI SWIFT ALI BIC: HDELSI22 SKLIC: 10-2 PROSTOVOLJSTVO Na RKS-OZ Ljubljana izvajamo različne projekte in aktivnosti, v katere se vključujejo prostovoljke in prostovoljci. Vabljeni vsi, ki se želite vključiti v prostovoljsko delo, ki je namenjeno pomoči potrebnim v vašem kraju. Pridružite se lahko našim krajevnim organizacijam, ki delujejo na vašem območju. Pokličite nas na 01/ , Ponosni smo na naše prostovoljke in prostovoljce, ki so v letu 2013 opravili prostovoljskih ur. Hvala. Ema Verbnik Sekretarka RKS-OZ Ljubljana

23 44 Šport in rekreacija Šport in rekreacija Cenetov memorial TVD Partizan Velike Lašče je 25. januarja izvedel tradicionalni 14. Cenetov memorial, mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce. V celodnevnem tekmovanju je tekmovalo skoraj devetdeset igralk in igralcev v sedmih posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic. Poleg hrvaških igralk in igralcev je svoj premierni nastop uspešno prestal tudi nizozemski igralec. Čestitke gredo domačim igralkam in igralcem za množično udeležbo, srčno borbo in osvojene kolajne. O uspešni izvedbi tekmovanja je pisal tudi hrvaški športni časopis Sportske novosti. Številni gledalci so lahko uživali v atraktivnih bojih nekaterih prejšnjih aktivnih igralcev in trenerjev ter spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa. Za tekočo izvedbo tekmovanja je poskrbela ekipa organizatorja, ta je z računalniškim programom omogočila hiter razpored tekem po posameznih mizah ter sprotno razporejanje in uvrstitve tekmovalcev po odigranih dvobojih. S pomočjo donatorjev in sponzorjev se je tekmovalni del zaključil v sproščenem klepetu, dobri hrani in pijači ter z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečamo. Sponzorji in donatorji prireditve: Mapri d.o.o.; Priba okna d.o.o.; Art-les Igor Sever s.p.; Trgoup d.o.o.; Frizerski salon Ana Centa s.p;, PC Klinika Naveza d.o.o.; Diskont Zalar; Picerija pri Roku, Gostilna Kropec; Trgovina Poni; Izdelava sodčkov Stane Indihar s.p.; Magri d.o.o.; Gradbene instalacije Marko Belaj s.p.; Ogrevanje-plin-servis Tone Šilc s.p.; Ackop d.o.o.; Gostilna pri Kuklju in Peka Kukelj; Zagorc d.o.o., Elektroinštalaterstvo Marjan Strnad s.p.; Frizerski salon Koderček Bogdana Sernel s.p.; Strojna obdelava lesa Zvone Centa s.p.; Avtovleka in vulkanizerstvo Goran Njenić s.p.; Žuži sport d.o.o.; Parnas IKT d.o.o.; in pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. Rezultati po kategorijah: Ženske do 39 let 1. Martina Komovec (Malečnik) 2. Doris Lesnik (Ravne) 3. Alenka Zidar Zupan (Velike Lašče) 3. Nika Možek (Velike Lašče) Ženske nad 40 let 1. Nataša Oblak (Rigelj) 2. Dragica Lapajna (Šentjur) 3. Vesna Perhoč (Zagreb) 3. Jasna Šebjanič Pupis (Velike Lašče) Tolažilna skupina: 1. Vera Menla (Zagreb) Moški do 39 let 1. Dejan Fridrih (Gomilsko) 2. Luka Mlakar (Borovnica) 3. Bojan Vokal (Ivančna gorica) 3. Matevž Žgank (Velenje) Tolažilna skupina: 1. Uroš Cerar (Ljubljana) Moški od 40 do 49 let 1. Lojze Zore (Trojane) 2. Aleš Smrekar (Velike Lašče) 3. Darko Jakobčič (Novo mesto) 3. Andrej Potrbin (Ljubljana) Tolažilna skupina: 1. Drago Torkar (Ljubljana) Moški od 50 do 59 let 1. Erih Günther (Ravne) 2. Tone Špringer (Novo mesto) 3. Rajko Veronik (Ravne) 3. Gorazd Štor (Celje) Tolažilna skupina: 1. Branko Vidmar (Dobova) Moški od 60 do 69 let 1. Đuro Paher (Zagreb) 2. Boris Škoberne (Celje) 3. Jože Pogačar (Kranj) 3. Miro Šemrov (Zalog) Tolažilna skupina: 1. Janko Pondelak (Radeče) Moški nad 70 let 1. Maks Burger (Ljubljana) 2. Vinko Pretnar (Kranj) 3. Jože Hafner (Ljubljana) 3. Janez Obštetar (Ljubljana) Tolažilna skupina: 1. Boris Perhač (Zagreb) Ženske dvojice enotna kategorija 1. Alenka Zidar Zupan Nataša Oblak 2. Doris Lesnik Martina Komovec 3. Dragica Lapajna Jasna Šebjanič Pupis 3. Vesna Perhoč Vera Menla Moške dvojice do 49 let 1. Lojze Zore Matevž Žgank 2. Aleš Smrekar Bojan Vokal 3. Luka Mlakar Martin Janežič 3. Janez Lampret Bojan Kuhelj Moške dvojice nad 50 let 1. Rajko Veronik Erih Günther 2. Ivan Kenič Darjo Bergoč 3. Janez Obštetar Jože Hafner 3. Miro Šemrov Đuro Paher Zapisal: Igor Sever Foto: Niko Samsa Veterani NK Velike Lašče prvaki zimske futsal lige v Sodražici V športni dvorani v Sodražici je bila v minuli zimi drugič organizirana veteranska futsal liga. Nastopilo je pet ekip, med njimi tudi veteranska ekipa NK Velike Lašče, ki je lansko tretje mesto letos nadgradila z naslovom prvaka. Nogometaši Velikih Lašč smo bili posebej prepričljivi v drugem delu tekmovanja, ko smo z odlično kolektivno igro zmagali na vseh štirih tekmah in osvojili končnih 17 točk. Drugo mesto je zaradi boljšega izkupička iz medsebojnih srečanj osvojila ekipa KMN Kot pred lanskimi prvaki KŠD Draga. Za veterane NK Velike Lašče smo igrali: Srečo Rajšel, Boštjan Škof, Bojan Indihar, Andrej Krička, Damijan Kujavec, Andrej Golob, Boštjan Strnad, Matej Vintar, Matej Gradišar, Stane Mihelič, Žare Ćirović in Marko Žužek. Marko Žužek

24 Šport in rekreacija Šport in rekreacija Plavalcem in plavalkam plavalnega kluba Inles Ribnica dvaintrideset stopničk na državnih prvenstvih v plavanju, Ani Kastigar dva državna naslova med deklicami V vikendih od pa vse do so se vrstila državna prvenstva v plavanju, v vseh starostnih kategorij. Plavalci in plavalke PK Inles Ribnica so v vseh starostnih kategorijah priplavali stopničke in zasedali visoka mesta. Osvojili so enajst prvih, devet drugih in dvanajst tretjih mest. V kategoriji deklic starih 11 let se je še posebej izkazala Velikolaščanka ANA KASTIGAR, ki je na državnem prvenstvu v Kranju od do zmagala na 400 m prosto in 400 m mešano, drugo mesto je osvojila na 100 m prosto, 200 m prosto, 800 m prosto, tretje mesto pa na 200 m mešano. Poleg nje se je izkazala še Nadja Padar, ki je slavila na 50 m in 100 m hrbtno, drugo mesto je osvojila na 50 m prsno in 200 m hrbtno, tretje mesto je osvojila na 100 m prsno, 200 m prsno. Tretja je bila tudi Neža Poje na 100 m mešano in Gašper Hlebec v kategoriji dečkov, starih 14 let, na 50 m hrbtno. Poleg odličnih rezultatov v kategoriji deklic in dečkov so se izkazali še Lucija Kous s tremi zmagami v absolutni konkurenci na 50 m, 100 m, 200 m hrbtno. V absolutni kategoriji je med fanti Jošt Pavlin osvojil 2. mesto na 200 m prsno z že omenjenim kadetskim državnim rekordom. V mladinski kategoriji je Chad Andoljšek osvojil drugo mesto na 100 m mešano in tretje mesto na 100 m hrbtno in 200 m hrbtno. Prav tako je tretje mesto med mladinci osvojila ribniška štafeta na 4 x 100 m mešano, 4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto v postavi Nik Obranovič, Matej Padar, Tim Zobec in Chad Andoljšek. V kadetski kategoriji je trikrat slavil Jošt Pavlin na 50 m, 100 m in 200 m prsno. Robert Lovšin pa je osvojil tretje mesto na 200 m delfin. Na prvenstvu mlajših dečkov in mlajših deklic je izstopal Vid Lovšin. V mlajši kategoriji je osvojil drugo mesto na 50 m in 100 m delfin in tretje mesto na 400 m prosto. V kategoriji mlajših deklic pa je tretje mesto v mlajši kategoriji osvojila Maja Levstek na 100 m hrbtno. ČESTITAMO! Trener Miha Koren Reportaža Siborja iz slovenskega pokala v prikazu Ju-jitsu tehnik Črnomelj 2014 Člani SIBOR-INOTHERM so se v nedeljo, , udeležili turnirja slovenskega pokala v prikazu ju-jitsu tehnik Memorial Mirka Berkopca Tekma je bila organizirana v OŠ Črnomeljin se je je udeležilo osem klubov in več kot 130 tekmovalcev. Tekma je štela tudi za seštevek 4 tekem prikaza tehnik za slovenski pokal. Barve SIBORJA je zastopalo 52 tekmovalcev ti so dosegli tudi odlične uvrstitve: LOVRO DIVJAK: 2. mesto, GAŠPER GRGORIČ: 2. mesto, TINA PELC: 2. mesto, NELI PODLOGAR: 1. mesto, TIM BENČINA GRGURIČ: 1. mesto, MAJ BEGIČ: 1. mesto, ANTON AMBROŽIČ: 1. mesto, MATIC JAKŠIČ: 3. mesto, ALEN ZGONC: 3. mesto, TJAŽ MIHELIČ: 3. mesto, NIKA KOTAR: 2. mesto, AMADEJ KRAMAR; 3. mesto, KARIN ARKO: 3. mesto, NAJA POJE MIHELIČ: 3. mesto, NEJC PODLOGAR: 3. mesto. SIBOR-INOTHERM je na tekmi dobil 15 medalj, od tega 4 prva, 4 druga in 7 tretjih mest. V skupni razvrstitvi je ŠK SIBOR-INOTHERM zasedel 1. mesto, ŠD SIBOR-INOTHERM pa 5. mesto. Čestitke gredo tudi vsem drugim članom, ki so dosegli uvrstitve od 4. mesta dalje v svojih kategorijah, še posebej pa tistim, ki so prvič nastopili na ju-jitsu tekmi. Predsednik SIBOR-INOTHERM Elvis PODLOGAR Največji uspeh ekipe ŠMD Turjak v zgodovini kluba ŠMD Turjak postal prvak dvodnevnega turnirja za pokal občine Ivančna Gorica Priznamo, nismo del 100-letne zgodovine in veličine nekega kluba. Pa vendar, osvojitev prvega mesta na pokalnem tekmovanju občine Ivančna Gorica predstavlja največji uspeh v 17-letni zgodovini društva ŠMD Turjak. Res je, da so posamezniki z ekipami iz drugih občin že osvojili nekaj primerljivih turnirjev, vendar dejstvo, da je ekipa, sestavljena iz 6 igralcev, ki prav vsi prihajajo iz naše občine, osvojila tovrsten turnir, predstavlja svojevrsten velikolaški»malonogometni precedans«. Pa še nekaj drži, šlo je za izredno močan dvodnevni turnir (sobota, nedelja), na katerem je nastopalo 16 najmočnejših ekip iz širše regije, z redkimi izjemami, ki so prihajale iz občin Ivančna Gorica, Trebnje, Grosuplje, Videm -Dobrepolje, dve ekipi tudi iz Ljubljane. No, tu smo se kot pravi»outsiderji«na povabilo organizatorja priključili tudi mi, ekipa ŠMD Turjak, v postavi Dejan Gakovič, Luka Blažič, Martin Lovšin, Blaž Feguš, Miha Feguš in Jani Levstik. Na roko nam ni šlo dejstvo, da nismo več v tako imenovani»nogometni pomladi«, predvsem zaradi pomanjkanja ur igranja. Pred leti smo namreč igrali tudi do petkrat tedensko, zdaj se to zgodi največ dvakrat. Pa tudi hitrost ni več tista, s katero bi lahko švigali mimo nasprotnikov, no, te morda tudi v najboljših časih ni bilo. Prvi dan tekmovanja je bilo na sporedu razigravanje po skupinah. Iz vsake skupine se v četrtfinale uvrstita po dve najboljši ekipi. Že prvo tekmo smo imeli dvoboj s samooklicanimi prvaki, na koncu pravična delitev točk z rezultatom 1 : 1. Naslednjo tekmo je sledila morda celo najboljša predstava ekipe, za katero sem kadar koli nastopal, in zaslužena zmaga z 2 : 0. Zadnjo tekmo smo za potrditev prvega mesta v skupini in uvrstitev v nadaljnje boje morali ponovno zmagati. Kljub posebni borbenosti nasprotnikov je sledila naša zmaga, zopet z 2 : 0. Osvojitev prvega mesta v skupini je bila dobra popotnica za naslednji dan, ko so sledili izločilni boji. V nedeljo smo se ponovno zbrali na»pol poti«v Grosuplju. Moji kapetanski govori nikoli niso bili prav dobri, tokrat pa sem fantom zabičal:»fantje, danes v Ivančno ne gremo na izlet, upam, da se tega zavedate!«sledila je tišina, rahli nasmeški. Med potjo v Ivančno Gorico prejmem SMS:»Igrate s ŠDM Krka«. Premagljivi so, morda celo najbolj ugoden četrtfinalni tekmec. Začetek tekme previden, potem pa špica iz avta na daljšo vratnico in dolge noge starejšega izmed bratov so žogo pospravile v gol. V drugem delu po silovitem pritisku nasprotnikov, tudi z vratarjem v polju, še samostojen prodor Blažiča, zopet podaja na daljšo vratnico, zopet Miha zadeva: 2 : 0. V polfinalu nas je čakala favorizirana ljubljanska ekipa Bronx. Noge so že bile težke, ena menjava je pač premalo za dvodnevno tekmovanje. Trda tekma brez pravih priložnosti, čakanje napak nasprotnikov na svoji polovici. Ker vem, da bodo članek prebirale tudi osebe nežnejšega spola in ljudje z občutljivim želodcem, o podrobnostih predolgega prsta nasprotnika, ki se je znašel v mojem očesu, ne bom razlagal. Tudi Lukatov pogled in njegova izjava, ko sem se primajal do njega, povesta veliko:»o f**k!«. Po nekaj amaterskih prijemih je bilo vse na svojem mestu, bolečina je ostala.»jani, a bo? Bo, ampak najprej grem v menjavo.«takšni so pač pogovori, brez dolgovezenja. Pa tudi poškodbe so del tega športa, saj vemo, da nismo prišli na piknik. Zmanjkovalo nam je moči, pa smo kljub temu ob zaključku bili bolj nevarni on nasprotnikov. Vseeno, ob koncu tekme rezultat neodločen: 0 : 0. Pravila malega nogometa zahtevajo, da se za napredovanje izvajajo po trije kazenski streli iz 6 metrov, če je rezultat neodločen. Pri nas ni bilo dileme, streljajo Levstik (takrat še bolj na eno oko), Feguš B. in Gakovič. Vsi trije zanesljivi, Gakovič v drugi seriji obrani strel nasprotniku in nas popelje v finale. Finale, na katerega nismo upali niti pomisliti, še manj pa ga nismo pričakovali.»v finalu, s takšno ekipo,«je sledilo iz Lukovih ust po daljšem smehu sreče. Tam nas ponovno čaka ekipa iz Ivančne Gorice, s katero smo se srečali že v predtekmovalni skupini. Takrat smo bili od njih sicer boljši z 2 : 0, vendar so kot prava turnirska ekipa svojo formo stopnjevali in do finala premagali dva velika favorita za osvojitev pokala. Za drugi dan tekmovanja so»pripeljali«še dva dodatna igralca, mi pač ne.»tisti, ki smo, smo, pa da vidimo, kam lahko pridemo,«je bilo naše načelo. Njihova številčnost in domač teren so jih postavljale v vlogo favoritov. Pred tekmo še malo daljši odmor zaradi čakanja župana Ivančne Gorice, ki je verjetno pač želel videti finalno tekmo in zmago domačih fantov. Začetek tekme, kot tradicionalno, z naše strani previden. Nekaj mlačnih strelov iz obeh strani, potem pa akcija nasprotnikov za učbenike, napaka v naši obrambi in gol v naši mreži. Prvič na turnirju zaostajamo. Presenetljivo, brez vpitja na naši strani. Samo nekaj pogledov, nasmehov in zanimivih kretenj. Utrujenost je pač naredila svoje. Vseeno, še pred polčasom smo uspeli izenačiti. Iz obrata je zadel Feguš B. Gol, ki bi ga lahko vrteli na Eurosportovih posnetkih meseca. Morda niti nismo verjeli, da se lahko vrnemo, ampak nam je uspelo. Drugi polčas smo branili rezultat, pa ne zaradi tega, ker bi bili prepričani, da lahko ponovno zmagamo po streljanju kazenskih strelov, ampak preprosto zaradi zavedanja, da večjega pritiska zaradi»težkih nog«pač nismo sposobni izvesti. Konec tekme, rezultat 1 : 1, prijateljski stisk rok in sledilo je izvajanje kazenskih strelov. Zopet po trije streli iz vsake ekipe. Pri nas izvajalci enaki kot v polfinalu. Vsi trije zanesljivi, enako tudi prva dva strelca nasprotne ekipe. Njihov tretji strel, obramba Gakoviča in delirij naše maloštevilčne zasedbe. Dva prejeta zadetka v naši mreži in odlične predstave so našega vratarja Dejana Gakoviča popeljale tudi do naziva najboljšega vratarja turnirja. Sledila je podelitev pokalov iz rok župana občine Ivančna Gorica. In tudi njegova izjava je povedala nekaj o sami moči izvedenega turnirja:»fantje, tole pa bo vaš župan vesel.«po koncu tekmovanja veselje, ki zaradi utrujenosti ni trajalo dolgo (vsaj za širšo javnost naj ostane tako). Morda tudi zaradi tega, ker je za veliko večino čez šest ur zvonila budilka, ki je naznanjala nov delovni dan in vrnitev v»normalno stanje«. Ostalo pa je zavedanje, da je ponovitev tovrstnega uspeha praktično neponovljiva; vemo pa, da bodo spomini s tega tekmovanja ostali, kot bi rekla legendarna Olimpijina štirinajstica,»do konca življenja, pa še dlje«. Ponovitev tovrstnega uspeha bo tudi s sodelovanjem v kateri koli tuji ekipi težka, v ekipi, ki pa bi jo sestavljali samo igralci iz občine Velike Lašče, pa skoraj nemogoča. Tega se zavedamo tudi sami, zato nam veliko pomenijo vse pohvale, ki smo jih dobili od nasprotnikov in gledalcev po končani finalni tekmi. Morda ne zaradi tako dominantne igre, katere pač zaradi pomanjkanja kakovosti nismo uspeli razviti, pač pa zaradi borbenosti in predvsem veliko taktične igre. Morda pa nogomet le ni samo za neumne. Za konec pa še izjava ene izmed vodij ekip, ki so glede na kakovost upravičeno ciljali na prvo mesto, na koncu pa ostali brez boja za uvrstitev med najboljše tri:»pa kje ste se vi našli, prav vi, in to na našem terenu!«nam pa je to samo še dvignilo razpoloženje. Saj veste, kako pravijo, najlepše je na sosedovem travniku»rož'ce«krast. Jani Levstik

25 Šport in rekreacija Šport in rekreacija Tenis Cereja, Velike Lašče Teniška sezona 2014 je pred vrati. Na Cereji utrjujemo igrišči, pripravljamo dogodke in druženja za novo sezono. Rekreativni tenis je v Sloveniji zadnja leta zelo popularen. Veselimo se uspehov naših tekmovalk in tekmovalcev, še raje pa sami vzamemo lopar, stopimo na igrišče in poskušamo premagati nasprotnika/co. Tenis je zelo lepa oblika rekreacije na svežem zraku. Ob dobri igri se sprostimo, kasneje v družbi pa še poklepetamo. V letošnjem letu v sodelovanju s teniškima učiteljema Ivanom Pojetom in Markom Škerjancem (oba sta tekmovalca) organiziramo ŠOLO TENISA za otroke in mladino. Potekala bo na igriščih Tenis Cereja, in sicer dvakrat tedensko. V zimskem času bo potekala na igriščih TK Grosuplje. Prijavnice bomo razdelili v osnovni šoli, lahko pa se prijavite tudi osebno na Cereji. Vabimo vse, otroke in mladino, ki ste se že spoznali s teniško igro ali se z njo šele želite seznaniti, da izkoristite bližino teniških igrišč in ugodno ceno. Oba učitelja nudita tudi INDIVIDUALNE URE učenja tenisa za posameznike ali pare. Lahko se prijavite v začetni ali nadaljevalni tečaj. Če torej razmišljate, da bi se naučili te lepe igre, je začetek sezone pravi čas. Tako boste do jeseni imeli dovolj lepih dni, da znanje utrdite in nadgradite. Teniško opremo, loparje in žoge, si pri nas lahko sposodite brezplačno. Za naše igralke in igralce bomo tudi letos organizirali naslednje odprte turnirje: MOŠKI POSAMEZNO Cereja open 2014, MOŠKE DVOJICE, ŽENSKE POSAMEZNO, MEŠANE DVOJICE in 19. OBČINSKO PRVENSTVO. Točni datumi turnirjev bodo objavljeni na naši spletni strani: kjer je na voljo dovolj potrebnih informacij in fotografij. V letošnji sezoni uvajamo tudi novost za naše igralce TENIŠKE PIRAMIDE. Prešli bomo na nov sistem ligaškega tekmovanja. Priključili se bomo tudi slovenski rekreativni ligi: Vsi rezultati bodo tako kot doslej tudi na spletu. Naša velika želja je, da organiziramo tudi žensko ligo. Poskušali bomo povabiti dovolj tekmovalk, da bi liga zaživela. Liga je odprtega tipa in lahko v njej sodelujejo vsi igralci/ke. Enako kot lani bomo tudi letos organizirali ligo igralcev do 20 let. Nov sistem bo bolj pregleden in enostaven. TENIS CEREJA, VELIKE LAŠČE NOVA TENIŠKA SEZONA AKCIJA V APRILU IN MAJU: DOPOLDAN, NAJEM IGRIŠČA 4,00 EUR. UČENJE TENISA: PRVA UVODNA URA BREZPLAČNA, BREZPLAČNA TUDI IZPOSOJA LOPARJEV IN ŽOG. Informacije in rezervacije: tel.: , mobi: , e-pošta:villa.cereja@siol. net. VABLJENI! Kdo smo? Ustanovitev podjetja mi je bila ena izmed nekaterih večjih zastavljenih ciljev v mojem življenju. Za zastavljeni cilj sem se trudil s 15-letnim intenzivnim in trdim treniranjem alpskega smučanja. Prav iz treniranja alpskega smučanja se mi je razvila želja, da bi lahko nekoč ustvaril neko svoje podjetje in bil sam odgovoren za vzpone ter padce. Marsikdo od vas me že pozna, za vse tiste, ki še niste slišali zame: Sem Matevž Žužek iz Gornjih Retij. V otroških letih sem se odločil za treniranje smučanja. Kot sem že zgoraj omenil, sem alpsko smučanje treniral dobrih 15 let in lahko rečem, da sem v tem športu veliko tudi dosegel. Treniral sem pri SK OLIMPIJA, končal pa pri SD NOVINAR. Prišel sem do tekmovanj FIS, kjer sem tekmoval v vseh disciplinah (slalom, veleslalom, superveleslalom in smuk) in se kar nekaj let uspešno»boril«tudi z nekaterimi, ki sedaj nastopajo v svetovnem pokalu. Ker pa je vsake lepe zgodbe enkrat konec, je tudi zame prišel čas, ko sem moral odnehati. Še zdaleč pa si nisem moral dopustiti, da ne bi več deloval v športu. Tako sem septembra lani ustanovil podjetje Žuži sport, d. o. o., ki se ukvarja s servisom športne opreme (ski servis) organiziranjem šole smučanja in svetovanjem. Pri podjetju delujejo ljudje, ki so bili tako kot jaz tekmovalci alpskega smučanja, za kar menim, da je to naša največja prednost. Čeprav nas letošnja zima ni razveselila s prav veliko količino snega, smo se močno trudili, da bi izpeljali nekaj aktivnosti, te pa so: Smučarski tečaj pod vodstvom prejšnjih tekmovalcev alpskega smučanja V času zimskih šolskih počitnic (od ) smo izvedli nastanitveni tečaj smučanja v Kranjski Gori z izvajalci, ki največ vedo o tem športu. To so tekmovalci alpskega smučanja. S tem smo dosegli maksimalno možnost, da otroci naredijo velik korak v tehniki smučanja. Prvi dan je potekal tudi pokal Roka Petroviča, za katerega velja, da je ena izmed največjih tekem za cicibane ter cicibanke na mednarodni ravni. Otroci so si jo z veseljem ogledali in si zadali cilj, da tudi sami nekoč nastopijo. Omenil bi še, da so otroci smučali v majhnih skupinicah pod budnim očesom učitelja. Delali so različne vaje, se snemali, smučali na nočni smuki, na koncu pa tudi imeli smučarsko tekmo. Otroci so se zabavali in izjemno napredovali v tehniki smučanja, česar so bili starši otrok tudi najbolj veseli. Moramo pohvaliti prav vse otroke, saj so bili res čudovita skupina. Upamo, da se naslednje leto spet vidimo! Smučarski izlet v Kranjsko Goro in tekmovanje v veleslalomu ŽUŽI SPORT V nedeljo, , smo se odpravili na enodnevni smučarski izlet v Kranjsko Goro. Izvedli smo tudi tekmovanje v veleslalomu ŽUŽI SPORT. Imeli smo srečo, saj nam je bilo vreme tokrat naklonjeno in bil je prečudovit dan. Tekmovanje smo izvedli v kategorijah moški do 40 let in moški nad 40 let. Vsi tekmovalci so prikazali odlične in napete vožnje, zato je bilo na koncu po dveh tekih tekmovanje zares izenačeno. Prvaka sta postala Matjaž Pirc (v kategoriji moški do 40 let) in Tone Žužek (v kategoriji nad 40 let). Na koncu so bili vsi udeleženci zadovoljni in brez poškodb, za kar smo še posebej veseli. Rezultati tekme so naslednji: Moški do 40 let 1. mesto: Matjaž Pirc 2. mesto: Klemen Zalar 3. mesto: Luka Levstek 4. mesto: Gorazd Žužek 5. mesto: Nejc Zalar 6. mesto: Uroš Zalar 7. mesto: Rok Marolt 8. mesto: Tadej Dolšina 9. mesto: Primož Podlogar 10. mesto: Damjan Zalar 11. mesto: Tadej Debeljak Moški nad 40 let 1. mesto: Tone Žužek 2. mesto: Gregor Pucelj 3. mesto: Tadej Marolt 4. mesto: Jože Škulj 5. mesto: Peter Debeljak 6. mesto: Primož Jakše 7. mesto: Janez Žužek 8. mesto: Franc Žužek Vabljeni na Tenis Cerejo, veseli vas bomo. Na koncu se želim zahvaliti celotni ekipi ŽUŽI SPORT (Aleš, Sara, Saša) ter vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi tekmovanja. Se vidimo na naslednjih skupnih dogodkih! Smučarski pozdrav Matevž Žužek

26 50 Šport in rekreacija Gozdarstvo 51 David Šavli uspešno v novo sezono No, pa se je zopet začela, atletska sezona namreč. Ko smo še stiskali pesti za Anžeta Koširja, ki je prideskal osmo kolajno za Slovenijo na Olimpijskih igrah, so atleti začeli zimsko sezono. V soboto, , je bilo v Domžalah Zimsko državno prvenstvo za člane in mlajše mladince. V težkih vremenskih razmerah (mraz in dež) so najprej začela dekleta, ko pa Prebudimo zdravilno energijo Sustvarjajmo tukaj in zdaj evadba s pomočjo stola Prihaja pomlad. Prebuja se narava in tudi mi moramo narediti nekaj za sebe. Organizirajmo si vsakdanjik, s pozornostjo na naše potrebe in naše prednostne naloge bodo dobile druge razsežnosti, čas in volja bosta urejena. Pazimo na vdihe in izdihe. Načrtno. Stopimo iz svoje dualnosti v svet ponotranjene svobode. Uporabim energijo, ki nam jo prinašajo red, odgovornost, pozornost, mirnost... Uzremo, da smo ustvarjalni, zdravje se kar samo vrača, smo v ravnovesju, prekipevali bomo od idej. Obvladajmo notranjo moč in jo pretvorimo v notranjo lepoto, ki izžareva in nas naredi mladostne. To je naše energijsko polje, ki zdravi nas in okolico. Zavedajmo se vdiha in izdiha, saj se kot val naše besede razlegata skozi prostranosti vesolja. Začetne vaje s pomočjo stola: sedemo in se dvignemo, nekajkrat ponovimo, da ogrejemo nožne mišice, sede ogrejemo roke in noge, naredimo nekaj stranskih gibov s trupom, kasneje začnemo izvajati tudi težje elemente. Pridite na znane lokacije: Turjak, Ig, Ljubljana in Golo pri Igu.Kot poveste naši redni člani, je evadba s pomočjo stola prijetna in nekoliko težja, saj se vaje izvajajo povsem pravilno in tudi na kondiciji in notranji moči ter preoblikovanju telesa se veliko hitreje napreduje. Torej izziv za prihajajoče so na stadion stopili fantje, se je dež še bolj okrepil. David je začel nekoliko rezervirano, z zadnjim metom 63,96 m pa se je nekako približal lanskoletnim metom. Zadostovalo je za tretje mesto, vendar z grenkim priokusom, saj se je zavedal, da ni pokazal vsega. Naslednji dan se je ponovno z Andrejem Hajnškom odpravil na letos že četrte enotedenske priprave v Medulin. Natanko čez en teden, 1. 3., se je ponovno pokazala možnost tekme in s tem lov na boljše rezultate. Skupaj z državnim prvenstvom v metih za starejše mladince in pionirje na Ptuju so pripravili tudi miting. David je začel mnogo bolje in s štirimi meti preko 65 m pokazal, da se je dobro pomladne dni in izzive. Zbudimo speče celice v možganih! pripravljal na to sezono. V zadnjem metu pa mu je uspel odličen met, in sicer 68,53 m, kar pomeni tudi nov osebni rekord in norma za nastop na Zimskem evropskem pokalu, ki bo letos potekal 14. in 15. marca na Portugalskem. Da je v kopju močna konkurenca, velja povedati še to, da so na dveh tekmah trije kopjaši dosegli normo v kategoriji mlajših članov oz. U-23. Ponovno se zahvaljujemo Županovem skladu, podjetju Bordax d.o.o. in novemu donatorju Starim d.o.o. za finančno pomoč in podporo na Davidovi športni poti. Beti Šavli KIA, REKORDER V NIZKI PORABI, NAJDALJŠI GARANCIJI IN NAJBOLJŠI CENI V časih, ki jih živimo, se sliši skoraj neverjetno: gre jim dobro, celo zelo dobro, pa ne le v takšni ali drugačni Evropi, ampak tudi pri nas. Zgodba o uspehu, prava in resnična, ne tista slovenska. Kia se ji reče. Delo, POPOLNOMA NOVI PRO_CEE D 2014 DINAMIČEN ŠPORTNI KUPE BOGATA STANDARDNA IN ZA149 EUR /MESEC ŽE VARNOSTNA OPREMA ATRAKTIVEN, VEČ KRAT NAGRAJENI ŠPORTNI DIZAJN IZJEMNO NIZKA PORABA 3,7 l/100 km KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, (prodaja), (servis) Kombinirane porabe goriva: 3,7 8,2 l/100km, emisije CO 2: g/km CO 2. Za vas pripravila Uzri, Tina Sešek, DIZELSKI SPORTAGE 1.7 CRDi MOTOR SODOBNI DIZELSKI MOTOR Z ZAVIDLJIVO NIZKO PORABO NAJATRAKTIVNEJŠI IN NAJBOLJ PRODAJAN ŠPORTNI TERENEC* NEPREKOSLJIVA VARNOST BOGATA SERIJSKA OPREMA ŽE ZA279 EUR /MESEC 5,3 l/100 km MOŽNOST NAKUPA TUDI PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA! EUR % EOM EUR BREZ 0 + BREZ + BREZ POLOGA OD0 OBRESTI 0 STROŠKOV DO MESECEV 84 Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d. po rednem maloprodajnem ceniku ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%; 0,9%; 1,9%; 2,9%, stroški odobritve 0 EUR. Primer izračuna KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun, cena EUR (MPC EUR - Joker popust»staro za novo«400 EUR - Joker»Iz zaloge«400 EUR - Joker»EOM =0% financ.«), z odplač. dobo 84 mes., 0% pologom, je obrok leasinga 149 EUR/mesec, fiksna OM 0%, stroški financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plačilo potroš EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. KIA Sportage 1.7 CRDi LX Fun, cena EUR (MPC Joker»Staro za novo«1.000 EUR Joker»Flotna prodaja« EUR Joker»EOM = 2,9% financ.«), odplač. doba 84 mes., 0% polog, je obrok leasinga 278,77 EUR/mesec (zaokr. 279 EUR), fiksna OM in EOM 2,9%; stroški financ. 0 EUR, znesek za plačilo potroš ,6 EUR. Veljavnost: Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Cene vključ. vse dane popuste in prihranke in ne vključ. barve in stroška priprave vozila. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO 2 na voljo v priroč. o varčni porabi goriva in emis. CO 2, na prod. mestu in na Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana KE Velike Lašče Žled je veliko škode povzročil tudi na področju Občine Velike Lašče. Škoda je velika zlasti v gozdovih, na gozdnih cestah, vlakah in tudi v sadovnjakih. Teža ledu (ali žled) je povzročila, da se drevje povilo, prevrnilo celo s koreninami vred, lahko se je prelomilo deblo ali odlomile veje. Zato na tleh leži veliko polomljenih vej listavcev. Nekatere polomljene veje so ostale ujete v krošnjah drugih dreves in predstavljajo grožnjo za vse, ki se odpravljajo v gozd, saj se vsak trenutek lahko sprostijo in padejo na tla. Med drevesnimi vrstami so najbolj poškodovane bukve, jelše, hrasti, bor. Pri smreki in jelki so polomljeni predvsem vrhovi. Pospravilo (sanacija) tako poškodovanega drevja je nevarno delo, ker v takem drevju prihaja do pretrganja, stiska in napenjanja lesnih vlaken. Zato naj se dela lotijo le tisti, ki so za take razmere usposobljeni in primerno opremljeni. Pri tem priporočamo (povsod, kjer terenske razmere to omogočajo) uporabo strojne sečnje, ki je za sanacije takih gozdov najbolj varna. Brezhibna oprema, orodje za delo in dodatna oprema so nujno potrebni za varno in učinkovito delo. Sanacije se lotimo v lepem vremenu in v ugodnih vremenskih razmerah (brez vetra in snega). Pospravila gozdnega drevja, ki ga je poškodoval žled, se nikoli ne lotimo sami. Pri delu je obvezna uporaba zaščitne opreme: čelade, zaščitnih rokavic, ustrezne obutve, zaščitnih hlač in dobro vidnega jopiča. V gozd se ne odpravimo brez prve pomoči in mobilnega telefona. Pred sanacijo po žledu poškodovanega drevja v parcelah je potrebno očistiti gozdne ceste in vlake. Vsak posamezen lastnik mora pri sebi razčistiti, ali je za tako zahtevno delo dovolj usposobljen in opremljen ali bi bilo morda bolje to delo prepustiti usposobljeni osebi. Zahvala VABILO Lastnike gozdov in objektov, ki so v letošnjem letu utrpeli škodo zaradi žleda in snega, obveščamo, da Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Občino Velike Lašče organizira izobraževanje, ki bo v četrtek, 20. marca 2014, ob 19. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah na teme: 1. Predstavitev generalne odločbe o poseku poškodovanih dreves 2. Drevesa, ki ogrožajo objekte 3. Prevoznice za les vodenje evidenc 4. Predstavitev varnega dela z motorno žago 5. Potrebni pogoji za izvajanje del v gozdu 6. Svetovanje pri krojenju poškodovanega drevja Vljudno vabljeni! Franc Oražem Ledena ujma, ki je prizadela Slovenijo v začetku februarja, je pokazala svojo moč tudi Rutarski planoti. Zaradi nenehnega padanja drevja so bile ceste neprevozne, prišlo je do izpada električne energije, po štirih dneh brez električne energije pa se je pojavilo tudi vprašanje oskrbe s pitno vodo. Pri odpravljanju posledic ujme so veliko delo opravili domači gasilci in krajani; da se je življenje razmeroma hitro normaliziralo in postavilo v ustaljene tire, pa se v imenu krajanov zahvaljujemo Občini Velike Lašče, županu g. Antonu Zakrajšku, občinskemu štabu Civilne zaščite Velike Lašče, predstavniku zimske službe g. Sašu Zgoncu, delavcem podjetja Elektro Ljubljana in vsem, ki so že na meji ogrožanja svoje lastne varnosti nesebično priskočili na pomoč. Krejevni odbor Rute

27 Gozdarstvo Gozdarstvo Vprašanje odreditve poseka dreves v gozdu, Ki ogrožajo ljudi ali objekte ZGS nima pravne podlage za odreditev poseka dreves v gozdu, če bi bil razlog za posek zgolj dejstvo, da ta drevesa ogrožajo ljudi ali objekte (»nevarna drevesa«). Odreditev poseka nevarnih dreves je možna zgolj v primerih, če bi ta drevesa obenem zadostila kriterijem postopka po členu 17. oz. po čl. 29. Zakona o gozdovih (dalje: ZG). Ni nujno, da nevarna drevesa zadostijo kriterijem za»redno«sečnjo po čl. 17 ZG (gozdnogojitveni načrt, skupna izbira drevja za posek z lastnikom ). Izdaja A odločbe po čl. 17 ZG je možna le, če lastnik nevarnega drevesa takšno drevo želi posekati in to ni v nasprotju z gozdnogojitvenim načrtom. Glede sanitarne sečnje po čl. 29 ZG pa ZG v 3. alineji 19. točke 3. člena določa, da je sanitarna sečnja okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja. Le v navedenih primerih je možno izdati C odločbo po čl. 29 ZG. Če niso podani pogoji za izdajo odločb po čl. 17 oz. 29 ZG, Nasveti za lastnike gozdov glede sanacije posledic žledoloma v februarju Varnost ljudi je prva prioriteta Kdor dela v gozdu ni vajen, naj se sam ne loteva odstranjevanja poškodovanega drevja. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji. Odstranjevanje drevja naj bo v takih primerih prepuščeno usposobljenim delavcem. Po prizadetih krajevnih enotah v Zavodu načrtujemo izvedbe demonstracij varnega dela sečnje v ujmah poškodovanega drevja. Termini in lokacije tečajev so redno objavljeni na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije. Na spletni strani Zavoda so na razpolago za tiskanje tudi zgibanke z nasveti za varno delo v gozdu ter opozorilna tabla za delo v gozdu ( delovna-podrocja/gozdna tehnika/varno-delo-v-gozdu/ index.html). Na krajevno pristojnih izpostavah Zavoda lahko dobite informacije o registriranih izvajalcih gozdarskih del. 2. Vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic Prve aktivnosti so usmerjenje v vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih presek in gozdnih vlak. Dela na vzpostavitvi prevoznosti usmerja ZGS usklajeno z občinami. Prednost imajo gozdne ceste, ki odpirajo kmetije in zaselke ter pomembne infrastrukturne objekte ter ceste, kjer se bo lahko takoj začela sanacija. V normalnih razmerah so za odstranjevanje podrtega drevja na gozdne ceste odgovorni lastniki gozdov. Ker gre tokrat za izredne razmere, bo vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest praviloma potekala prek občin z izvajalci, ki so bili izbrani na razpisih za redno vzdrževanje gozdnih cest. Lastniki oz. v državnih gozdovih koncesionarji lahko tudi ZGS nima pravne podlage za izdajo odločbe za odreditev poseka nevarnih dreves. Če nevarna drevesa ogrožajo železnico ali daljnovod ali rastejo v določenem pasu ob javni cesti, imajo pristojnost ukrepati organizacije, ki skrbijo za vzdrževanje teh infrastrukturnih objektov. V drugih primerih največkrat gre za primere, ko oseba, ki jo drevesa ogrožajo, ne uspe prepričati lastnika dreves, da jih poseka pa gre za zasebno (civilno) razmerje med obema lastnikoma. Oseba lahko začne sodni postopek zoper lastnika nevarnega drevesa zaradi ogrožanja njegove varnosti oz. varnosti njegovih objektov. Pravna podlaga za zahtevek, da se odstrani škodna nevarnost, je med drugim podana tudi v 133 čl. Obligacijskega zakonika. V nujnih primerih lahko sodišče z začasno odredbo o poseku dreves ukrepa razmeroma hitro, o vsebini pa razsodi pozneje. Če veje nevarnih dreves segajo v zračni prostor lastnika ogrožene parcele, pa je možno uporabiti tudi čl. 83/1 Stvarnopravnega zakonika, ki določa:»lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.«navedeno določilo pa se v skladu s 3. odst. istega člena ne uporablja v primerih, kadar je meja nepremičnin v gozdu. Zavod za gozdove Slovenije samoiniciativno začnejo z vzpostavljanjem prevoznosti, vendar mora delo potekati usklajeno z Zavodom, ki usmerja vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic. Nekatera poškodovana območja bo treba tudi na novo odpreti z gozdnimi prometnicami. Lastniki naj se v teh primerih obrnejo na lokalno pristojne izpostave Zavoda. Na gozdnih vlakah so dolžni prevoznost vzpostaviti lastniki gozdov oziroma v državnih gozdovih pooblaščeni koncesionarji. Vzpostavitev prevoznosti protipožarnih prometnic prednostno zagotavljajo lastniki gozdov. Dela so financirana iz sredstev vlaganj v gozdove RS. 3. Posek poškodovanega drevja ter preventivna varstvena dela v gozdovih Po umiritvi razmer velja, da lastnik gozda lahko posek močno poškodovanega drevja in preventivna varstvena dela opravi tudi brez odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, mora pa o tem predhodno obvestiti Zavod, oziroma mu mora biti posek močno poškodovanega drevja določen z odločbo Zavoda. Posekati in izdelati je treba vse močno poškodovano drevje ter les izpeljati iz gozda. Vzpostaviti je treba gozdno higieno. Močno poškodovana drevesa so vidno poškodovana drevesa zaradi posledic žledoloma oz. snegoloma in sicer da so izruvana, odlomljena, prelomljena, močno nagnjena ali imajo močno poškodovane krošnje (več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter več kot 60 % oziroma na najbolj poškodovanem območju več kot 80 % poškodovane krošnje pri listavcih. Vzpostavitev gozdne higiene je pospravilo polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo močno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca je treba razžagati in zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda. 4. Odločbe za posek močno poškodovanega drevja Zavod bo za najbolj poškodovana območja gozdov z razdrobljeno posestjo praviloma izdal generalne odločbe za posek močno poškodovanega drevja. Na manj poškodovanih gozdovih in v večjih enolastniških posestih bo Zavod lastnikom gozdov praviloma izdal individualne odločbe za posek. V generalnih odločbah bo določeno območje, v katerem je treba opraviti sanitarno sečnjo in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Generalne odločbe bodo objavljene na internetni strani Zavoda za gozdove Slovenije, na oglasnih deskah krajevnih enot in revirnih pisarn, na krajevno običajen način in na oglasni deski e-uprave (Državni portal Republike Slovenije). Odločba se šteje za vročeno po 15 dneh po objavi na e-portalu uprava/oglasnadeska.eupravain na oglasni deski organa, ki je odločbo izdal. 5. Prioritete pri zagotavljanju poseka poškodovanega drevja Sanitarna sečnja ima prednost pred redno sečnjo. Pri sečnji poškodovanega drevja imajo prednost: - vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest, protipožarnih prometnic ter gozdnih vlak, ki odpirajo gozd več lastnikov. - območja gozdov z zaščitno funkcijo, kjer poškodovana drevesa ogrožajo nižje ležeče objekte oz. infrastrukturo. - poškodovani sestoji iglavcev, vključno z izdelavo polomljenih vrhačev in izdelavo močneje poškodovanega drevja v letvenjakih in tanjših drogovnjakih iglavcev (vzpostavitev gozdne higiene), - poškodovano drevje ob vodotokih na poplavnih območjih, - poškodovano drevje v okolici hudourniških strug oz. vodotokov, - na območjih s prvo stopnjo poudarjenosti rekreacijske oz. turistične funkcije. Iglavce je potrebno posekati, izdelati in odpeljati iz gozda najkasneje pred izletom podlubnikov, ki se praviloma naselijo v poškodovane iglavce. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo povečanje škod v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov. 6. Označevanje dreves za posek in strokovna pomoč lastnikom gozdov Zavod dreves za posek na najbolj poškodovanih območjih praviloma ne bo označeval. Pred začetkom sečnje morajo lastniki gozdov na krajevni enoti Zavoda, ki je odločbo izdala, pridobiti usmeritve za posek poškodovanega drevja. Lastnik mora o začetku sečnje in zaključku sečnje obvestiti Zavod Lastnik gozda dobi strokovno pomoč za izvedbo del dobi stranka pri Zavodu za gozdove Slovenije, na krajevni enoti, ki je odločbo izdala (krajevno pristojna KE). Pred začetkom sanitarne sečnje lastnik gozda na krajevno pristojni KE pridobi usmeritve za posek močno poškodovanega drevja ter jo v primeru uporabe tehnologije strojne sečnje obvesti o tej nameri. Lastnik gozda krajevno pristojno KE takoj obvesti o začetku sečnje ter ji v roku 8 dni po izvedenih ukrepih in ureditvi sečišča javi količinsko in vrstno sestavo sanitarne sečnje in poroča o drugih ukrepih. 7. Prevoznice za prevoz posekanega poškodovanega drevja Predvideva se, da bo državni zbor razglasil»moratorij«na uporabo prevoznic do na celotnem območju Slovenije. Dokler moratorij ne bo sprejet z zakonom, je uporaba prevoznic obvezna na način, ki ga določa zakon o gozdovih. 8. Dela za preprečitev namnožitve podlubnikov Za žledolome in snegolome je značilno, da prevladujejo poškodbe na listavcih. Ker posek poškodovanih listavcev ni nujen za zagotovitev oziroma ohranjanje biotskega ravnovesja, lahko poteka dalj časa. Da se les ne bo razvrednotil, priporočamo posek močno poškodovanih listavcev do konca leta Ponekod je več iglavcev s polomljenimi vrhovi ter poškodb v mladih sestojih iglavcev. Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov bo Zavod lastnikom posek in izdelavo močno poškodovanih iglavcev ter vzpostavitev gozdne higiene odredil praviloma z rokom izvedbe do (na Krasu do ). To je zakonski rok za izvedbo poseka s podlubniki nenapadenega drevja iz zimske sečnje (od 1. novembra do 31. marca). V kolikor močno poškodovani iglavci iz objektivnih razlogov (npr. slabe vremenske razmere) do roka ne bodo posekani in izdelani ter les odpeljan iz gozda, je treba z odločbo določene ukrepe opraviti oziroma zagotoviti njihovo izvedbo čim prej, najpozneje pa v 21 dneh po odkritju žarišča podlubnikov. To je v 21 dneh po odkritju s podlubniki napadenih poškodovanih iglavcev. Lastniki v ta namen spremljajo stanje poškodovanega gozda najmanj ob koncu zime in ob začetku poletja. V obdobju od 1. aprila do 31. oktobra (obdobje poletne sečnje) lastniki spremljajo stanje gozdov s poškodovanimi iglavci enkrat mesečno. 9. Načrt sanacije poškodovanih gozdov in sofinanciranje sanacijskih del Zavod bo za poškodovane gozdove predvidoma v dveh mesecih pripravil načrt sanacije. Zavod in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje si bosta prizadevala za pridobitev potrebnih dodatnih sredstev za sanacijo. V dosedanjih ujmah so bila v primeru, ko so bila sredstva odobrena v zadostni višini, lastnikom gozdov so-financirana dela za obnovo poškodovanih gozdov in preventivna dela za varstvo pred podlubniki. To so izdelava polomljenih vrhačev iglavcev, potrebna obnova gozdov s sajenjem oz. setvijo, zaščita sadik pred divjadjo, nujna negovalna dela, dodatni stroški poseka poškodovanega drevja na površinah za obnovo ter dela na gozdnih prometnicah na površinah za obnovo. V kolikor sredstev ne bo dovolj, bomo prednostno sofinancirali dela preventivnega varstva in obnove gozdov s sajenjem oz. setvijo ter potrebno zaščito sadik pred divjadjo. Dinamika izvajanja del za obnovo gozdov s sajenjem oz. setvijo bo prilagojena razpoložljivim proračunskim sredstvom za vlaganja v gozdove. Kjer bo le mogoče, bomo obnovo gozdov zagotavljali po naravni poti. 10. Skupaj smo učinkovitejši Strokovni delavci ZGS bomo vso pozornost posvetili svetovanju lastnikov poškodovanih gozdov ter po potrebi organizirali srečanje lastnikov z določenih območij. Svetujemo, da se zlasti v razdrobljeni zasebni posesti, lastniki gozdov povežejo med seboj. Lahko najamejo skupnega izvajalca gozdarskih storitev, se uspešno dogovorijo za potrebna dela na gozdnih prometnicah, si pomagajo pri določitvi mej med posestmi in s skupnim nastopom na trgu lesa in storitev dosežejo tudi ugodnejši finančni rezultat.

28 Kmetijstvo Kmetijstvo Jože Debeljak Po domače se pravi pri Korenčkovih. Od kot izvira to ime, se točno ne ve. Domačiji se je reklo tudi pri Angelčki. Pri starem atu je sestrična v»cimru«rodila in vsi, ki so otroka gledali, so govorili, da je lep kot angelček in to ime se je prijelo tudi hiše. Gospodar Jože Debeljak mlajši pripoveduje najprej o pradedu Antonu Debeljaku lesnemu trgovcu. Njegova žena je bila Rozalija Rigler Matevževa iz Praproč. Poleg kmetije je bila tudi gostilna, saj je šla mimo hiše glavna cesta Ljubljana-Kočevje, spodaj pa je peljala stara rimska cesta. V retenskem klancu so vedno»furajtali«(pomoč pri prevozu). Iz hleva so zapregli vole in pomagali vsakomur. To so delali tudi že predniki pred pradedom Antonom. Anton Debeljak in žena Roza sta imela štiri otroke. Dva sta odšla v Ameriko, sin Lojz (Jožetov ded) je prevzel kmetijo. Že kot otrok je opravljal dela v gozdu z voli, pri trinajstih letih je bil že furman. Les je od kmetov vozil najprej na železniško postajo v Velikih Laščah, pozneje tudi v Ortnek. Lojz je bil suhljat in nekdo mu je celo rekel, da ne bo dolgo, pa je vendar doživel častitljivih 92 let. Težaškega dela ni opravljal, raje je razmislil in opravil na lažji način. Lojz je tudi»zdumal«do Crikvenice v času okrog Velike maše za teden dni. Svojo življenjsko sopotnico Frančiško Vesel iz Sodražice je spoznal v Velikih Laščah. Kot mlado dekle je prišla za gospodinjo k nadučitelju Žitku. Bila je izvrstna kuharica Stari ata Alojz Debeljak s kravo Jano, dobitnico I. A ocene na razstavi 6. oktobra 1950 Arhiv: Jože Debeljak Ata Jože Debeljak (Korenčkov) na razstavi pri TVD Partizan Arhiv: Jože Debeljak in prevzela sta gostilno v Vatikanu v Velikih Laščah. V tej gostilni so se zbirali duhovniki, orli in sploh desno usmerjeni. Liberalci so jim prilepili vzdevek VATIKAN. Zbadanja je bilo kmalu konec, kajti klerikalci se vzdevka niso branili, ampak so ime VATIKAN dali z velikimi črkami napisati na tablo, ta je do požiga leta 1943 visela nad vhodom v gostilno. V zakonu se je Frančiški in Lojzu rodilo enajst otrok in Jožetov oče Jože je bil rojen leta 1941 kot deveti po vrsti. Pri pradedu Antonu so bili v hlevu voli, pri dedu Lojzu so bili tudi konji. Oba sta imela dekle, ki so opravljale gospodinjska dela, dela na polju in varovale otroke. Jože je v letu 1967 na svoj dom pripeljal Milko Indihar iz Dolnjih Retij in ustvarila sta si družino. Po hiši se je razlegal otroški smeh Petra, Jožeta in Marte. V stari štali pod hišo sta bila dva konja, štiri krave in zarod. Hlev je bil velik za od deset do petnajst glav. Molža je bila ročna. Mleko so pobirali v kangle na vozu, pozneje mlekar Grebenc z avtom. Mleko se je nosilo v Dolnje Retje. V letu 1976 so pričeli z gradnjo novega hleva, ta je bil dokončan po štirih letih in v nov hlev so leta 1980 vselili deset krav molznic, telice, konje in bike. Napeljan je bil mlekovod v kangle in uporabljen potopni hladilnik. Košnja je bila ročna. Najetih je bilo po deset koscev, ti so se v retenske senožeti podali vriskajoč že ob tretji uri zjutraj. Prva kosilnica na kmetiji je bila Irus, ki jo je iz Nemčije»zrihtal«Ivan Dolšina iz Lašč. Leta 1968 pa je bila košnja z BCS kosilnico že mnogo hitrejša in lažja. Leta 1972 je bil kupljen traktor Ferguson, odpisan na Farmi Kočevje. Kmetija se je opremila tudi z nakladalno prikolico, klasično Jože Stritar, Martinkov iz Lašč s plemenjakom. Arhiv: Jože Debeljak, Gornje Retje Gradnja hleva pri Korenčkovih leta 1978 Arhiv: Jože Debeljak prikolico in zgrabljalnikom»sonce«, ki ima sam pogon in ne potrebuje kardana. Med orodji je bil tudi konjski obračalnik. Nekaj strojev je bilo kupljenih v»španoviji«s sosedi: cisterna za gnojevko, krožne brane, predsetvenik, trosilec umetnega gnoja, trosilec hlevskega gnoja, plug za oranje. Oče Jože je bil v službi na Inlesu v Ribnici in Cestnem podjetju Ljubljana. Nekaj let je dokupil iz naslova kmetovanja in se upokojil. Mama Milka se je zaposlila v Kmetijski zadrugi Velike Lašče in delala kot točajka v bifeju in prodajalka v trgovini skupaj 15 let. Tudi Milka si je dokupila leta za čas kmetovanja in je že v pokoju. Dodatni vir zaslužka je bilo izdelovanje gajb za sadje, delavnica je bila v stari štali. Zaradi nesoglasij na kmetiji sta se oče in mama z družino v letih preselila v Velike Lašče. Stari ata Lojz je namreč želel prepisati kmetijo vnuku Jožetu pod pogojem, če se vpiše na Kmetijsko šolo Grm v Novem mestu. Jože je šel res v šolo in v letu 1989 je stari oče Lojz prepisal kmetijo sinu Jožetu. Oče Jože je kmetijo prepisal na sina Jožeta sedanjega gospodarja leta 1994 ob koncu šolanja na kmetijski šoli. Jože mlajši se je zaposlil v klavnici Kmetijske zadruge Velike Lašče in je delo klavca opravljal sedem let. V letih od 1982 do 1999 so se na kmetiji vzrejali pitanci, ukvarjali so se z rejo prašičev, tudi do sto na leto. Leta 1999 se je Jože odločil za mlečno proizvodnjo in začel nabavljati plemenske telice, v oktobru leta 2000 je pričel z oddajo mleka. Odločil se je, da se bo preživljal s kmetijstvom, ker ga je delo na kmetiji veselilo in je službo v zadrugi odpovedal v začetku leta Stara mama je požegnala temelje novega hleva. Arhiv: Jože Debeljak Zimske idile ni več. Debeljakov kozolec se je umaknil sodobnemu hlevu. Arhiv: Jože Debeljak Jože Debeljak, Gornje Retje 1, s kravo Zinko, šampionko razstave 2003 Arhiv: KZ V hlevu je bilo vedno od 15 do 20 glav živine. S kravami mlekaricami je začrtal novo pot na kmetiji. Za začetek je kupil 6 telic na farmi v Vipavi, dve telici je dobil iz Danske, nekaj iz farme v Kočevju. Stalno je v hlevu od 60 do 70 glav živine, problem je v pomanjkanju prostora. Pod streho lahko prezimi samo 60 glav, preostanek slabše kvalitete odda. V hlevu je stalno 40 molznic, suhe krave in telice so na paši. Pašniki so v Retjah in na Karlovici, kjer je tudi glavnina zemlje. Kmetija obsega 28 ha zemljišč skupno z gozdovi, 6 ha zemlje je dokupil Jože. V kmetijski obdelavi je 54 ha zemljišč, skupno z najetimi, za katere uveljavlja kmetijske subvencije. Strategija kmetije je, da bi jo preselil v Podžago na Karlovici, kjer je 30 ha zemlje na dobrih treh kilometrih. Celotna dolina je opredeljena kot poplavno območje, zato ni možna gradnja novega hleva. Zato bo preuredil hlev v Retjah in glede na ekonomiko povečal proizvodnjo. V letu 2011 je bilo oddanih 234 tisoč litrov mleka, za Jožeta prireja 300 tisoč litrov mleka ni nedosegljiva številka. Jože je poročen in živi na Karlovici z ženo iz Ljubljane, ki je po poklicu dr. veterine in še študira MBA v Švici. Imata dve hčerki, Hano in Kiaro. Jože ima dva otroka iz prvega zakona, Nastjo in Tilna. Nastja ima smisel za delo na kmetiji in je že v veliko pomoč pri delu v hlevu. Zaradi optimizacije stroškov pri prireji mleka se je odločil za nabavo večjih strojev, z njimi zmanjša transportne poti. Na traktor s 150 konjskimi močmi z lahkoto priklopi 40 m silažno nakladalko. Štiri tone tehta nakladalka in prav toliko tudi tovor. Na kmetiji so trije traktorji, ki so nujno potrebni za spravilo krme. V hlevu se krmi s krmilnim vozom TMR. V dnevni obrok se dajo vse komponente: seno, silaža, silažna koruza, vitamini, pivske tropine, močna krmila. Vse navedeno se v odmerjenih količinah, ki so tehtane z elektronsko tehnico, krmi enkrat dnevno in 24 ur dnevno imajo krave molznice reden obrok. Jasli so vedno polne, krave se pri prehranjevanju izmenjavajo. Skupna količina krme za en dan je kg. Na molzišču se molzejo štiri krave istočasno, mlekovod je speljan v dva hladilna bazena, njuno prostornost bo potrebno povečati. Za svoje delo na vzorni kmetiji in delo v organih upravljanja je prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije. V upravnem odboru KZ Velike Lašče je dva mandata. Predsednik Govedorejskega društva Velike Lašče je bil en mandat. V letu 2003 je ob 90-letnici delovanja KZ Velike Lašče na živinorejski razstavi prejel zvonec za prvo mesto v kategoriji mlajših krav. Iz zbornika PRAVA POT

29 Ali poznamo Zemljo? Ali poznamo Zemljo? / Pisma Potresna aktivnost zahodnih dinarskih podolij Tudi v naši bližini in neposredni okolici Zemlja občasno pokaže, da je njena notranjost še kako živa. Za redkokatero delovanje sil v naravi bi mogli reči, da smo ljudje skozi tisočletja ostali tako nebogljeni in prepuščeni sami sebi pred nenadnim divjanjem kakor pri potresnih pojavih z vsemi posledicami. Pri velikih ujmah, kot so poplave, požari, pozebe, orkani in tudi bolezni, vsaj malo poznamo povzročitelja; zaradi počasnosti nastanka ujme se lahko nanjo pripravimo ali pa se ji celo umaknemo. Potres pa nastane v trenutku, povzročitelj je neviden, posledice so takojšnje naša zmedenost je popolna. O potresni ujmi je treba vselej razmišljati in biti v trenutku nastanka potresa razumno razsoden. Nekaj napotkov, kaj storiti pred potresom, med njim in po njem, bomo spoznali v članku v naslednji Trobli. Živeti moramo tako, da nas potres ne sme (preveč) presenetiti. Da bi bolje razumeli geološke razmere, ki dajejo ugodne pogoje za nastanek potresov tudi pri nas, moramo seči v širši prostor. Ozemlje Slovenije spada po številu in moči potresov med dejavnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče, na severozahodnem robu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden od potresno najdejavnejših na Zemlji. Na majhnem slovenskem prostoru se stikajo tri regionalne tektonske enote: na severu in zahodu Alpe, na južnem, jugozahodnem in osrednjem delu Dinaridi in na severovzhodu Panonski bazen. Razlogi za nastajanje številnih šibkih, pa tudi močnih potresov so v zapleteni geološki in tektonski zgradbi našega ozemlja, ki leži na manjši Jadranski plošči, stisnjeni med Afriško na jugu in Evrazijsko na severu. Jadranska plošča se vrti v nasprotni smeri urinega kazalca, kar povzroča predvsem na severni in vzhodni strani različna premikanja. Južna (tudi naši kraji) in zahodna Slovenija ležita na severnem delu plošče, ki je zelo deformiran in narinjen na osrednji, manj deformiran del plošče. Zaradi premikanj v različnih smereh prihaja med njimi do napetosti, ki so lahko vzrok za nastanek potresov. Premikanja plošč povzročajo na ozemlju Slovenije napetosti v smeri sever jug;ta se sprošča v potresih ob prelomih severozahod jugovzhod (dinarska smer) in severovzhod jugozahod (prečno dinarska smer) ter ob narivnih strukturah, ki potekajo v smeri vzhod zahod. Mogoče je opis ozemlja preveč strokoven, zato je lahko manj razumljiv. Na najbolj preprost način bom poskušal odgovoriti na nekaj najpogostejših vprašanj, ki jih zastavljajo preplašeni ljudje, ko čutijo potresni sunek. Kje na našem širšem prostoru nastajajo potresi? Pretežni del laškega, ribniškega in kočevskega podolja na eni strani ter Dobrepolja, Struške doline in polomskega podolja na drugi strani kraškega gričevja Male gore gradijo karbonatne kamnine, ki pripadajo dolenjsko-notranjskim mezozoiskim grudam. Seizmološke lastnosti karbonatnih kamnin, in sicer apnencev in dolomitov, so ugodne. Vsi ti tereni so tektonsko poškodovani. Tektonska poškodovanost povzroča erozijske procese in zelo razgiban teren. Nosilnost kamnin je velika, zato so tereni pretežno stabilni. Ostale kamnine, ki gradijo to območje, ponekod glinasti skrilavci, kremenovi peščenjaki in konglomerati pa imajo srednje seizmogeološke pogoje (malo slabše od apnencev in dolomitov). Aluvialne naplavine, ki ponekod napolnjujejo prostor, pa predstavljajo slabe, zelo neugodne seizmogeološke pogoje (pri nas celotna Mišja dolina). Vendar je tako drugih kot zadnjih na našem območju zelo malo in zato ne igrajo posebno velike vloge pri prenašanju potresne energije, ki se večinoma prenaša po karbonatnih kamninah. Kako nastanejo potresi? Zaradi delovanja različnih zelo močnih, predvsem notranjih zemeljskih sil, se trdi zemeljski ovoj prelamlja. Prihaja do porušitev v kamninskem ovoju. Tako nastajajo zelo nevarna nestabilna mesta zdrobljenega materiala. Te zemeljske»rane«ali prelomi nastanejo vedno tam, kjer je zemeljska skorja najmanj odporna. Prelomi ustvarjajo posamezne kamninske bloke različnih velikosti. Ker je Zemlja podvržena stalnemu gibanju, se ti bloki (seizmotektonski bloki) ob prelomih gibljejo, tarejo, podrivajo in nadrivajo. Prelomi med temi bloki so nekake geološke tirnice, ob katerih se zaradi gibanja posameznih kamninskih blokov ustvarijo velike napetosti v kamnini. Tako nastajajo ugodni pogoji za nastanek potresa. Zakaj nastajajo potresi? Ko kamnina ne prenese več kopičenja napetosti, pride do njene sprostitve. Ta sprostitev je lahko trenutna, nekaj sekund govorimo o potresu lahko pa je počasna, nekaj desetletji ali stoletij govorimo o počasnem zdrsu. Od velikosti nakopičene energije je odvisna moč potresa. Trenutna sprostitev ali potres pomeni, da se v zelo majhnem prostoru in v zelo kratkem času spremeni oblika in velikost tega prostora. Posledica tako nastale situacije je nastanek dveh vrst nihanj kamninskih delcev; to se nato iz tega prostora širi z veliko hitrostjo kot potresno valovanje na vse strani. Ko potresno valovanje doseže zemeljsko površje, se širi po površju kot površinski valovi. Površinski valovi rušijo delo človeških rok in spreminjajo naravo, odvisno od moči potresa. Tako nastane potres. Kdaj bo potres nastal? Čeprav danes znanost pozna odgovore na vprašanja: kje bo potres nastal, kako bo nastal in zakaj bo nastal, ne zna odgovoriti na najtežje in najbolj pogosto vprašanje: Kdaj bo potres nastal? Še mnogo opazovanj in študij o potresih bo potrebno, da bomo vsaj približno znali odgovoriti na to najpogostejše vprašanje. Napovedovanje potresov še ni niti na obzorju in prav je tako. Zelo nezanimiva, če ne celo zavajujoča bi bila napoved potresa, ki bi jo dali z današnjim znanjem:»potres z magnitudo 6. stopnje po Richterjevi lestvici bo nastal ob želimeljskoortneškem prelomu v obdobju nekaj stoletij«. Tako ostaja čas nastanka potresa nerešen problem seizmologije. Še nekaj o potresih, ki jih te dni čutimo tudi pri nas Potresi, ki jih v zadnjem času čutimo tudi pri nas, nastajajo na treh različnih seizmogenih sistemih. Polomsko seizmogeno območje Že v januarju leta 2013 so se pojavili potresi v okolici vasi Polom in Seč. Do danes so jih seizmografi zabeležili več kot 400. Veliko večino teh so čutili vaščani Poloma, Seča, Žvirč in krajani Struške doline, nekoliko manj pa prebivalci Ribnice in okoliških krajev, ker ti kraji ležijo, na zahodni strani Male gore. Tudi sicer je to območje redko naseljeno. Najmočnejše potrese s tega območja so čutili tudi posamezniki v naših krajih. Dobrepoljsko seizmogeno območje Na tem območju se še občasno pojavljajo šibki potresi, ki jih zaradi bližine čutimo tudi pri nas. To območje, kjer poteka aktivni dobrepoljski prelom, je znano po seriji potresov v obdobju od 15. januarja do 23. avgusta Številne smo čutili tudi pri nas. Mišjedolsko seizmogeno območje Šibki potresi se občasno pojavljajo ob mišjedolskem prelomu, ki delno poteka tudi v naši občini. Število potresov, ki so jih čutili občani, ni Z geološke karte je razvidno, da tukajšnje ozemlje sekajo številni prelomi, ki potekajo v glavnem v dinarski smeri (severozahod jugovzhod: rdeča barva). Potek mišjedolskega preloma je označen. Globine prelomov so zelo različne, prevladujejo pa plitvi prelomi do 10 km globine. Tla so ugodna, razen tam, kjer so naplavine potokov ustvarile izredno neugodne nanose (bela barva, ostale barve predstavljajo ugodna tla). bilo veliko, vendar so jih prebivalci v nekaterih naših vaseh zaradi bližine preloma in bližine epicentra potresa občutili močno. Mnogo več potresov na našem območju zabeležijo mreže slovenskih potresnih opazovalnic. Gre za občasno sproščanje seizmične energije mišjedolskega seizmogenega sistema. Prav je, da se seizmična energija sprošča občasno v šibkih potresih, da se ne kopiči na daljša časovna obdobja, saj bi bilo potem hudo. Seizmološke raziskave so pokazale, da je na našem območju največja možna pričakovana intenziteta potresa VII. stopnje po Evropski potresni lestvici, za povratno dobo 500 let. Manfred Deterding Ureditev vaškega jedra v Robu Na seji občinskega sveta sem ob sprejemanju proračuna za leti 2013 in 2014 opozorila na nesorazmerno porazdelitev vlaganj v posamezne dele občine. Področju Roba in okolice je bilo namenjeno zelo malo sredstev. Medtem ko sta bila v preteklosti druga dva centra občine (Velike Lašče in Turjak) deležna precejšnih posodobitev, je center Roba vzbujal vtis zanemarjenosti. Zato sem predlagala, da se Robu namenijo vsaj tista sredstva, ki so v občinskem proračunu namenjena za obnovo vaških jeder. Predlog je bil širše podprt in gospod župan je obljubil izvedbo posodobitve. Kolikor vem, je bilo doslej urejeno samo odvodnjavanje ob cestah, ki vodijo v center. Prosim gospoda župana za pojasnilo, kako in kdaj bo izvedena ureditev vaškega jedra v Robu. Mag. Polona Cvelbar, svetnica Pojasnilo župana V naši občini že nekaj let namenjamo nekaj finančnih sredstev za urejanje vaških središč. Tako so se uredila središča v Dvorski vasi, na Veliki in na Mali Slevici, na Gradežu, delno na Malem Ločniku in na Turjaku, pa najbrž še kje. Lansko leto smo se s Srečkom Knafelcem, predsednikom krajevnega odbora Rob, dogovorili, da bi se uredil tudi center v Robu. Bil je izdelan projekt ureditve s popisom del in predvidenimi stroški, kar je občina tudi plačala. Predsednika krajevnega odbora smo pisno zaprosili, da nam pošlje še podatke o možnih izvajalcih del, s katerimi so se predhodno že dogovarjali o izvedbi. Izvajalcem del smo namreč želeli izdati naročilnice za delo. Predsednik nam je odgovoril, da bo to storil v najkrajšem možnem času in da bodo imeli še sestanek odbora v Robu, kjer naj bi se o načrtovanih spremembah pogovorili še s krajani... Ker seznama nismo dobili v doglednem času, tudi nismo sami začenjali z aktivnostmi ureditve centra Roba. Glede na dejstvo, da je tudi v letošnjem letu nekaj finančnih sredstev ponovno namenjenih urejanju vaških središč, bomo vsekakor poskrbeli, da se tudi v Robu center uredi tako, kot je bilo zamišljeno. Še prej pa bomo za ureditev centra želeli pridobiti soglasje krajevnega odbora Rob. Anton Zakrajšek, župan

30 58 Pisma Pisma / Iz poslanske pisarne 59 Kaj so človeške vrednote? Poštenost, iskrenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir, radost! Danes na to mnogokrat pozabljamo. Okolica nas ves čas prepričuje, da so najpomembnejše materialne dobrine in denar, s katerim lahko vse to kupimo. Res potrebujemo za življenje nekaj osnovnih stvari, ki jih kupimo z denarjem, vendar lahko sami ocenimo, kaj je to, in ne potrebujemo nenehnega prepričevanja o tem, kaj je za nas najbolje. Zakaj ne? Zato, ker je kljub takšnim»nasvetom«v današnji družbi preveč nezadovoljnih ljudi. Če pa so ljudje nezadovoljni, pomeni, da navodila niso primerna. V našem spominu so še zapisane vse vrednote, vendar današnja družba ceni ravno nasprotno. Zbegani smo, ker ne vemo, kaj je prav. Ali je prav tisto, kar dela večina, ali tisto, kar sami začutimo, da je prav. Stremimo za tem, da smo podobni večini, spregledamo pa, da je večina nezadovoljna. Če še mi pozabimo na prave vrednote, bomo še mi nezadovoljni! Z denarjem ne moremo kupiti človeških vrednot! Ob tem spoznanju nam bo verjetno lažje poiskati pravo pot v življenju! To je tista, kjer se ceni iskrenost, poštenost, nenasilje, ljubezen, notranji mir, radost In tista, ki upošteva naravne zakone. Osnovni naravni zakon pravi, da kar dajemo, dobimo; kadar dajemo dobro, se nam vrne dobro; kadar dajemo slabo, se nam vrne slabo. Pomembno je, da mislimo, govorimo in počnemo tisto, kar je istočasno dobro za nas, za našo okolico in za naravo. Iskrenost je naravnost. V življenju ne potrebujemo dvoličnosti, največ vredne so iskrene misli, čustva in dejanja. Iskrenost prihaja iz srca in ne pozna barantanja in preračunavanja. Poštenost pomeni, da tisto, kar mislimo, tudi govorimo in počnemo. Nenasilje predstavlja usklajenost z normalnim tokom dogodkov. Ne silimo sebe ali druge v kar koli. Poskusimo raje doseči spremembo s spoznanjem. Po navadi nam tisto, kar želimo doseči na silo, prav zaradi tega nikoli ne uspe. Notranji mir lahko imenujemo tudi čista vest; to imamo, ko počnemo dobro za vse, nikomur in ničemur ne škodimo. Ljubezen je nesebično dajanje in prejemanje, harmonično ustvarjanje, pripravljenost pomagati, prijaznost do okolice Pravijo, da je ljubezen največja sila v vesolju, je način življenja. Prestavlja gore in ustvarja nove svetove. Vsi jo lahko dajemo in prejemamo. Radost izhaja iz našega bistva in ne pomeni samo kratkotrajno zadovoljstvo. Radostni so tisti, ki ne posvečajo edine in največje pozornosti našemu potrošniškemu svetu, tisti, ki na svoji življenjski poti opazijo tudi lepoto narave, petje ptic, šelestenje listja, žuborenje potoka Včasih pomislimo: Kaj mi bo iskrenost, poštenost, uvidevnost, prijaznost, saj tega danes nihče ne ceni. Takrat pozabimo, da veljajo naravni zakoni, ki poskrbijo za to, da se v neskončnosti življenja vse izravna da dobimo tisto, kar dajemo. Vsi potem želimo delovati pošteno, iskreno, nenasilno, saj se nam vse to vrača. Ob tem zavedanju dobijo človeške vrednote spet svoj smisel. To je tisto, kar šteje. Vedno. Leopold Potnik Okrogla obletnica V mesecu februarju je naš predsednik KUD Marij Kogoj Turjak, Franci Pečnik Ac praznoval okroglo 60-letnico. Člani društva smo mu čestitali ob prazniku in mu zaželeli še veliko zdravih dni, polnih pozitivne energije. Franci je predsednik KUD že od leta 1987 ter vsa ta leta uspešno vodi lokalno kulturo. Z društvom daje poudarek predvsem sodelovanju s šolsko mladino, sodelovanju in ohranjanju prijateljstva s sosednjimi občinami in medgeneracijskemu sodelovanju in povezovanju. Njegova samoiniciativnost, požrtvovalnost in vztrajnost pa so ostalim članom v spodbudo za nadaljnje projekte. Pohvalimo se lahko z različno inštrumentalno, pevsko in likovno dejavnostjo, ki jo predstavljamo na prireditvah skozi vse leto in vam tako polepšamo praznične dni. Člani društva V naravi Narava je naše bogastvo, a delamo z njo skrajno neodgovorno, kar je za marsikoga boleče, za vse pa umiranje na obroke. Nekdo, ki se pretežno zadržuje v obsegu svojega doma, za katerega več ali manj vzorno skrbi, niti ne ve, kaj se dogaja za njegovim plotom. Ponujam vam le nekaj fotografij z roba naše občine, ki so nastale na»tja v en dan«kolesarskih potepanjih, da se sami odločite, ali je to poseganje v naravo ali ne. Oziroma so žalostne podobe čarobnega ali romantičnega vtisa, ki dosežejo celo raven abstraktne likovne kompozicije. Posameznik in država pa vse to nemo opazujeta in s svojimi vsiljenimi posegi uničujeta neprecenljivo dediščino. Jože Škulj»Slovenija je prezadolžena,«je končno ugotovil tudi finančni minister Čufer, dan po tem, ko nas je ponovno zadolžil za 2,5 mld evrov. Če smo mislili, da je bila vlada Boruta Pahorja najslabša vlada, ki je v treh letih dolg države podvojila (iz 8 mld na 16 mld), pa je to, kar se nam je zgodilo v letu 2013, ko imamo vlado pod vodstvom Alenke Bratušek, še bistveno huje. V samo enem letu nas je dodatno zadolžila za 7,7 mld, minister za finance pa je napovedal, da s tem zadolževanja še ni konec. Namesto da bi se vlada ukvarjala s tem, kako bomo zmanjšali porabo in uravnotežili javne finance, k temu jo končno zavezuje tudi fiskalno pravilo, ki smo ga lani zapisali v Ustavo RS, si izmišljuje nove davke. Največ razburjenja v teh dneh povzroča davek na nepremičnine, ki smo mu v SDS nasprotovali. Ker menimo, da gre za neustaven zakon, smo na Ustavno sodišče naslovili predlog za oceno ustavnosti ter začasno zadržanje izvajanja zakona. Ustavo sodišče je temu predlogu sledilo in prepovedalo izdajanje odločb s strani Davčne uprave RS. O ustavnosti vsebine zakona bo še odločalo. Da uvedba davka ni bila domišljena, institucije, ki ga morajo izvajati pa na to niso bile pripravljene, je po informativnih izračunih z napačnimi podatki in izračuni celo pokojnim osebam, že jasno. V SDS smo predlagali, da se zaradi škode po žledu oprosti plačila davka kmete in tiste, ki so imeli škodo, ter podjetja, ki zaradi izpada elektrike več dni niso obratovala. Poleg tega se vlada ponovno ukvarja z arhivi in spreminja zakon, ki velja od leta Takrat je Sova predala arhive nekdanje SDV oz. UDBE in takrat se je začelo aktivneje raziskovati to obdobje naše zgodovine. Poskus spremembe zakona je bil že leta 2011, ko je bil zakon z večino zavrnjen na referendumu. Z novelo tudi ta vlada spreminja zakon in težko se znebimo občutka, da ne zato, ker raziskovalci in publicisti nekatera dejanja nekdanje UDBE, o katerih so našli podatke prav v Arhivu RS, objavljajo. Spreminja se dostop do podatkov in po noveli niso varovani le osebni podatki žrtev, ampak tudi krvnikov oz. nosilcev javnih funkcij. Le še 10 % arhivskega gradiva je ohranjenega, saj je bila večina, po prvih demokratičnih volitvah leta 1990, uničena. Zato smo v SDS predlagali referendum, ki bo najverjetneje na dan volitev poslank in poslancev v Evropski parlament 25. maja 2014, saj menimo, da morajo biti arhivi dostopni in odprti za raziskovalce. Že tako kot država močno zaostajamo za drugimi nekdanjimi komunističnimi državami, ki so obdobje totalitarne zgodovine raziskale in strokovno obdelale, in sicer z namenom, da se črni dogodki zgodovine ne ponovijo več. Izvedli so lustracijo, postavili nove, mlade države na trdne in poštene temelje in sedaj dobro delujejo. Samo pri nas se nekateri vztrajno ozirajo v preteklost in nas želijo prepričati, da je bilo v nekdanji državi vse v redu. Kot da bi pozabili, da je država praktično bankrotirala (žal je Slovenija, zaradi zapravljivih levih vlad na podobni poti), nadzorovala državljane in jim kratila osnovne človekove pravice. Nekatere dobrine so bile samo za izbrance, ostalo prebivalstvo pa si je moralo pomagati kot je vedelo in znalo. Ni bilo osnovnih potrebščin, oteženo je bilo potovanje v tujino in Slovenci smo se zaradi vsega naštetega plebiscitarno odločili, da želimo živeti v samostojni Sloveniji. Res pa v začetku nismo uredili nekaterih zadev, ki bi jih morali, a se bodo slej ko prej zgodile in takrat bo tudi Slovenija»normalna«država, v kateri bomo s ponosom in z veseljem živeli in delali. Svoj podpis v podporo referendumu Proti zapiranju arhivov lahko oddate na krajevnih uradih in upravnih enotah, obrazec pa nato pošljete na SDS, Trstenjakova 8, Ljubljana, ali izročite našemu poverjeniku na stojnici. Alenka Jeraj, Poslanka v DZ RS Vabim vas v poslansko pisarno v poslansko pisarno v prostorih Občine Velike Lašče v ponedeljek, 31. marca 2014, od do 17.00, kjer bomo lahko poklepetali in morda skupaj poiskali odgovor na kako vaše vprašanje ali pa samo pokomentirali aktualne politične dogodke. Lahko me pokličete na tel.: 01/ ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Predlagam, da se najavite na obisk v poslanski pisarni, saj včasih zaradi izrednih sej ali drugih aktivnosti v DZ odpade. Lahko obiščite tudi mojo Facebook. Tam objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. V četrtek, 20. marca 2014, ob bom v oddaji na Radiu Zeleni val spregovorila o aktualnih dogodkih v DZ RS. Vabljeni k poslušanju.

31 Pisma Zahvale Nepovratna sredstva za nove naložbe v stanovanjskih stavbah tudi letos Za okoljske naložbe občanov več ugodnih kreditnih sredstev Nadzorni svet Eko sklada je potrdil javne pozive, na podlagi katerih bo Eko sklad v letu 2014 ponudil skupaj 21,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Razpisanih je že pol milijona evrov za električna vozila, ki manj obremenjujejo okolje, danes pa bo razpisanih še 21 milijonov evrov za nove naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, od tega do 7,5 milijona evrov iz sredstev Sklada za podnebne spremembe za določene naložbe v stanovanjskih stavbah na degradiranih območjih, to je na območjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka zaradi prekomerne obremenjenosti s prašnimi delci PM 10. Spodbude bodo namenjene za vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema, vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso, vgradnjo toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije, vgradnjo energijsko učinkovitega lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasade in strehe, vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka, gradnjo ali nakup pasivne oz. skoraj nič energijske stanovanjske stavbe in celovito obnovo starejše stanovanjske stavbe, nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem razredu ter vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje večstanovanjske stavbe. Višina spodbude je pri večini ukrepov, za katere je mogoče dodeliti nepovratna sredstva, omejena na 25 % priznanih stroškov naložbe, za določene naložbe na območjih občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka, so nepovratne finančne spodbude višje in znašajo do 50 % priznanih stroškov naložbe, hkrati pa je za vsak posamezen ukrep določena omejitev višine spodbude v absolutnem znesku. Tehnične zahteve posameznega ukrepa, ki je predmet spodbude v stanovanjskih stavbah, bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom spremenjene pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso. V skladu s trenutno veljavno uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav bo za vse naprave z ročnim polnjenjem goriva (npr. s poleni) zahtevana obvezna vgradnja lambda sonde. Poleg tega bo za kurilne naprave, ki omogočajo uporabo dveh ali več vrst goriv (npr. polena in peleti), to je kurilne naprave s kombinirano kurjavo, preverjana skladnost z zahtevami javnega poziva glede toplotno-tehničnih karakteristik za vse vrste goriv, ki jih lahko ta naprava uporablja. Z namenom spodbujanja energijsko učinkovite obnove starejših stanovanjskih stavb bodo višje spodbude za ta ukrep, nepovratne finančne spodbude za gradnjo novih stanovanjskih stavb pa bodo na voljo samo za tiste stavbe, ki bodo grajene v pasivnem oziroma skoraj nič energijskem standardu. Poleg tega bodo v primerjavi z lanskim javnim pozivom nižje spodbude za vgradnjo centralnega sistema prezračevanja ali lokalnih naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka z rekuperacijo, pa tudi za nakup stanovanja v tri in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem oz. skoraj nič energijskem razredu. Hkratna pridobitev ugodnega kredita in nepovratnih sredstev Dodatna ugodnost, ki jo bo Eko sklad ponudil investitorjem občanom tudi v letošnjem letu, je možnost najema ugodnega kredita ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev za naložbe občanov, ki lahko združujejo enega ali več različnih ukrepov, ki jih Eko sklad sofinancira. Obrestna mera kreditov je trimesečni EURIBOR + 1,5 %, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 49OB13, ki bo veljal še do konca aprila, razpisana sredstva pa so povišana za dva milijona evrov. Vsi javni pozivi so/bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletnih straneh Eko sklada, kjer je/bo na voljo tudi dokumentacija za prijavo. Zobna ambulanta PREnaDEnt Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad estetsko zobozdravstvo, protetika, implantologija, otroško zobozdravstvo, brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo, zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSm: MALI OGLAS Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodnozabavnih ansamblov ter tudi drugih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj me pokliče na številko 041/ Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente. Zvonovi zapeli so pesem bolečo, Bog ti namenil večno je srečo. Odšel tiho si s tega sveta, gotovo se snidemo preko neba. Z A H V A L A Ob izgubi dragega moža, ata, brata, starega ata, tasta, strica in botra Štefana LUNDERA iz Prilesja 16 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali sveče, dali za sv. maše, zanj molili in ga pokropili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku Jaksetiču za mašo zadušnico in opravljen pogrebni obred, Pogrebnemu zavodu Zakrajšek, pevcem, Primožu za prebrani govor, medicinskemu in strežnemu osebju v DSO Ribnica. Vsem iskrena zahvala. Vsi njegovi Ko tvoje zaželim si bližine, grem tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Z A H V A L A V 90. letu življenja je tiho odšla naša dobra mama, babi in prababi Hermina ŠKULJ iz Dolščakov pri Robu Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Francetu Gorjupu in gospodu Antonu Dobrovoljcu za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Zahvala gre tudi Špeli za ganljiv govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pogrebni službi Zakrajšek za opravljene pokopališke storitve ter pevcem za lepo zapete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni O Bog, kako dragocena je tvoja dobrota! Človeški sinovi se zatekajo v senco tvojih peruti. Opajajo se z obiljem tvoje hiše, v reki svojih radosti jih napajaš. Zakaj v tebi je izvir življenja, V tvoji luči vidimo luč. Psalm 35 Z A H V A L A Zadnji dan januarja je v 51. letu starosti po neizprosni bolezni svoje življenjsko poslanstvo izpolnila naša draga žena in mami Marija ZAKRAJŠEK, rojena Trobec, z Rašice 71. Iz srca smo hvaležni vsem vam, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani z molitvijo in duhovno podporo, pa tudi s konkretno pomočjo. To smo močno čutili v vseh izrečenih sožaljih, materialnih prispevkih, darovih za svete maše in za župnijski pastoralni center. Iskreno zahvalo dolgujemo zdravnici dr. Darji Modic Likar in osebju Zdravstvene postaje v Velikih Laščah, osebju Univerzitetnega kliničnega centra ter Onkološkega inštituta. Zahvala družini Trotovšek in vsem, ki ste Marijo obiskovali in bodrili na zadnji postaji njene bolezni. Posebej se zahvaljujemo župniku Vladu Jaksetiču in patru Vitalu Vidru za opravljeno pogrebno slovesnost in spodbuden nagovor in tudi vsem drugim govornikom za ganljive besede. Iskrena zahvala pevcem mešanega cerkvenega zbora in pevcem moškega zbora za čudovito petje, vaščanom za organizacijo postrežbe v času poslavljanja v vežici ter še zlasti Marku Zakrajšku za brezhibno organizacijo pogreba v nemogočih vremenskih razmerah. Zahvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu kljub ledu in mrazu pospremili na njeno zadnjo pot. Naj bo dobri Bog bogat plačnik vsem, Marija pa priprošnjica za nas in vse vas. Družina Zakrajšek

32 Oglasi Oglasi AMZS d.d., PE Kočevje, Podjetniško naselje14, Kočevje Pnevmatike za osebna vozila, traktorje in kmetijske stroje: SAVA, NOKIAN, BRIDGESTONE, GOODYEAR, HANKOOK, PIRELLI, DUNLOP, KUMHO, MICHELIN, FULDA, CONTINENTAL, TRAYAL, SEHA Ob nakupu pnevmatik prejmete popust na polnjenje klimatske naprave POPRAVILO VOZIL za vse zavarovalnice NADOMESTNO VOZILO AVTOVLEKA SERVIS VOZIL POLNJENJE KLIMATSKIH NAPRAV IZPUŠNI SISTEMI AVTO DIAGNOSTIKA PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED Na voljo tudi: ALU in jeklena platišča, poltovorne pnevmatike, zračnice, brisalci, akumulatorji in drugi avtodeli TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV 2014 Vse cenjene stranke obveščamo, da organiziramo preglede traktorjev, po naslednjem razporedu. TURJAK Gasilni dom Sreda, 26. marec 2014 od 14:00 do 17:00 ROB Dom krajanov Četrtek, 27. marec 2014 od 14:00 do 17:00 MALA SLEVICA Gostilna Kropec Petek, 28. marec 2014 od 13:00 od 18:00 VELIKE LAŠČE Gasilni dom Sobota, 29. marec 2014 od 09:00 do 13:00 Zagotavljamo konkurenčne cene. Za dodane informacije pokličite na telefon: 01/ VLJUDNO VABLJENI! v sodelovanju z LD Mokrc in Društvom Zapotok organizira DOBRODELNI KONCERT za Luko in Matica v boju s hudo boleznijo. Koncert bo v soboto, 22. marca 2014, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Ig. Nastopili bodo: NUŠA DERENDA, EVA ČERNE, lovski pevski zbori Dekani, Medvode in Škale, Prekmurski rogisti, Rogisti ZLD Novo mesto in Rogisti ZLD Ptuj - Ormož, operni pevec Marko Kobal ob spremljavi Tomaža Plahutnika, Slovenski citrarski kvartet, Lojze Janežič, Otroški pevski zbor OŠ Ig ter harmonikarja Nick Krajc in David Laninšek. Na ogled bo tudi priložnostna razstava umetniških del lovcev. 01/ MALICE - KOSILA - PIZZE JEDI PO NAROÈILU JUTRANJA KAVA OB 6.00 uri DELOVNI ÈAS Ponedeljek - èetrtek Petek Sobota Nedelja Videm VIDEM-DOBREPOLJE MASAŽNE TERAPIJE: Klasična masaža Manualna terapija Ročna limfna drenaža Refleksoterapija Masaža z vročimi kamni Kineziotaping terapija NEGA STOPAL: Medicinska nega diabetičnega stopala Medicinska pedikura Klasična pedikura MANIKURA DEPILACIJA Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z DARILNIM BONOM. Prireditev bo vodila JASNA KULJAJ. Vrnimo jima upanje v srečnejše otroške dni! Storitve izvedemo tudi na Vašem domu. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI Rezervacija termina na številko ali na e-naslov: mg.milka@gmail.com

33 Koledar prireditev ČETRTEK, 20. MAREC, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče IZOBRAŽEVANJE ODPRAVA ŠKODE PO ŽLEDU (Zavod za gozdove Slovenije in Občina Velike Lašče) SOBOTA, 22. MAREC, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU (DPŽ Velike Lašče) SREDA, 26. MAREC, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV KNJIGE POLONE KRESAL BIZAJ»Narava zdravi s hrano 2«(JERICA, VERONIKA) ČETRTEK, 27. MAREC, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče 4. KONCERT OB 50. OBLETNICI GLASBENE ŠOLE RIBNICA (Glasbena šola Ribnica) PONEDELJEK, 31. MAREC, ob 19. uri Levstikov dom, Velike Lašče KAKŠNE BARVE JE PRIHODNOST tretji pogovorni večer Gosta: Borut Borštnik in Borut Vasič (Zavod Parnas in MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) PETEK 4. APRIL 2014, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica POEZIJA VELIKOLAŠKIH USTVARJALCEV ponovitev prireditve v spomin Mariji Perhaj (JZ Trubarjevi kraji in KUD Primož Trubar Velike Lašče) SOBOTA, 5. APRIL, od 8. ure dalje na območju celotne občine ČISTILNA AKCIJA (Občina Velike Lašče) PONEDELJEK, 7. APRIL, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče URA PRAVLJIC S SLAVO PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) PONEDELJEK, 14. APRIL, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče KAKŠNE BARVE JE PRIHODNOST četrti pogovorni večer (Zavod Parnas in MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) ČETRTEK, 17. APRIL, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče Katja Škrabar: SAMOMASAŽA IN AEROBIKA OBRAZA (MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) PONEDELJEK, 21. APRIL Sv. Primož Kališče Velike Lašče VELIKONOČNI POHOD (PD Velike Lašče) SREDA, 23. APRIL 2014, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE»DOBRODOŠLI«(UTŽO Velike Lašče) ČETRTEK, 24. APRIL 2014, ob Levstikov dom, Velike Lašče 7. ABONMAJSKA PREDSTAVA Gostuje SLG Celje: SLEPARJA V KRILU (Občina Velike Lašče) PETEK, 25. APRIL, ob 9. uri Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA, FESTIVAL OTROŠKEGA GLEDALIŠČA (Zavod Parnas in KUD Primož Trubar Velike Lašče) PETEK, 25. APRIL Levstikov dom, Velike Lašče SLOFOLK 2014 (DPŽ Velike Lašče) SOBOTA, 26. APRIL, ob 20. uri Grad Turjak VOKALNI VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV (J. A. Z. in družbenik, k. d.) NEDELJA, 27. APRIL, ob 14. uri Gradež 7. PRAZNIK POMLADI (Društvo za ohranjanje dediščine) PONEDELJEK, 5. MAJ, ob 18. uri Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče URA PRAVLJIC S SLAVO PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče) SREDA, 7. MAJ Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT ZABAVNE GLASBE (Glasbena šola Ribnica) ČETRTEK, 8. MAJ, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE AKAD. SLIKARJA JANEZA KOVAČIČA Kulturna dediščina slovenskega podeželja kozolci, kašče in zidanice (Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 9. MAJ, ob 19. uri Grad Turjak ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE DEL, NASTALIH OB 7. PRAZNIKU POMLADI (Društvo likovnikov Ljubljana in Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) SOBOTA, 10. MAJ, od 9. do 15. ure OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV SLOVENIJE ob 14. uri bo v športni dvorani zaključna prireditev s kulturnim programom in razglasitvijo rezultatov (Čebelarsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 10. MAJ, ob 17. uri Trubarjeva domačija, Rašica PESEM.SI 2014 (ZRU) PETEK, 16. MAJ, ob 19. uri Grad Turjak KONCERT JUANA VASLETA (Javni zavod Trubarjevi kraji) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.