sevl13-25a

Transkripcija

1 Gregorieva 25, 1000 Ljubljana T: F: E: gp.ukom@gov.si Ljubljana, 26. september 2013 SPOROILO ZA JAVNOST 25. REDNA SEJA VLADE RS Vlada doloila besedilo novele Zakona o davnem postopku Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji doloila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davnem postopku in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. Sprejetje novele Zakona o davnem postopku narekuje potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema. Cilj predloga zakona je uinkovitost davnega organa. Z dosego tega cilja se predlagajo dopolnitev ureditve, ki ureja odmero davka v posebnih primerih, ter spremembe dolob o davnem nadzoru in davni izvršbi. Spremembe, ki zagotavljajo pravno varnost zavezancev za davek, ne bodo vplivale na preglednost davnega postopka. Poglavitne rešitve novele zakona so: odmera davka od nenapovedanih dohodkov, davni inšpekcijski nadzor, davna izvršba, zadržanje zastaranja, uskladitev v zvezi s spremembo ZPIZ in kazenske dolobe. Odmera davka od nenapovedanih dohodkov Predlog zakona dopolnjuje in v doloenem delu spreminja veljavno ureditev odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Veljavni peti odstavek 68. lena ZDavP-2 doloa možnost ugotavljanja velikosti premoženja fizine osebe za namene obdavenja z institutom prijave premoženja. Tako so dolobe ZDavP-2, ki se nanašajo na prijavo premoženja, povezane z odmero davka v primerih, ko ima davni organ pravico ugotoviti predmet obdavitve fizine osebe s cenitvijo davne osnove. V skladu z veljavnim 69. lenom ZDavP-2 sme davni organ v primerih, ki jih doloa veljavni 68. len ZDavP-2, pozvati posameznega davnega zavezanca fizino osebo, da mu predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja. Davni zavezanec mora premoženje na poziv davnega organa tudi dokazati. Davna uprava Republike Slovenije (DURS) v zadnjem asu zaznava poveanje števila primerov, ko ocena davne osnove pomeni veliko neskladje med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prihodki, prijavljenimi davnemu organu. Poudariti je treba, da se je v zvezi z izvajanjem teh postopkov odmere izoblikovala sodna praksa, ki je do zdaj potrdila vse odloitve davnega organa. Nadzor na tem podroju se je izkazal kot uinkovit ukrep pri odkrivanju davnih utaj. Prvi odstavek novega lena, ki v tem delu ne spreminja veljavne ureditve, doloa, da davni organ lahko ugotovi predmet obdavitve s cenitvijo, e davni zavezanec fizina oseba razpolaga s sredstvi za zasebno potrošnjo, vkljuno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davni zavezanec napovedal, ali e je davni organ na drugaen nain

2 seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davni zavezanec fizina oseba, oziroma s trošenjem davnega zavezanca fizine osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davnega zavezanca fizine osebe. Davna osnova je razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obraunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plaajo. Predlagana ureditev se od veljavne ureditve razlikuje po tem, da se besedna zveza»dohodki, ki so bili obdaveni«nadomesti z besedno zvezo»dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obraunan davek«. S tem se jasno doloi, da davne osnove ni mogoe znižati na raun dohodkov, ki jih davni zavezanec razkrije šele med postopkom davnega inšpekcijskega nadzora. Tako se preprei špekulativno ravnanje davnega zavezanca, ko zato, da se izogne odmeri davka po predlagani visoki davni stopnji, šele med cenitvenim postopkom razkrije dohodke, ki jih v preteklosti sam ni napovedal in so obdaveni po nižji, progresivni ali cedularni stopnji dohodnine, ali pa je odmera davka po splošnih dolobah že zastarala. Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov se lahko uvede za eno ali ve koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil postopek uveden. S to dolobo se davno obdobje izvzema iz okvira splošno veljavnega koledarskega leta, saj se postopek lahko uvede za eno ali ve koledarskih let, vendar najve deset let skupaj, odvisno od tega, v katerem obdobju je zavezanec pridobival premoženje. Potreba po takem obdobju izhaja predvsem iz tega, da je premoženje dinamina kategorija, zato je mogoe davno osnovo pravilno doloiti le za daljše obdobje, še posebej pri prikrivanju premoženja v tujini, kar potrjujejo dosedanje izkušnje DURS. Po drugi strani pa potrebo po daljšem obdobju narekuje pravna ureditev odvzema premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki ima pravni uinek tudi na davnem podroju. Pri predlagani spremembi daljšega obdobja, to je s petih na deset let, v katerem sme davni organ uvesti postopek za odmero davka po tem lenu, ne gre za retroaktivno uporabo zakona. Sodna praksa je že vekrat zavzela stališe, da institut obdavitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezen poseben nain izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davne osnove, ki velja že od 1. januarja 1997 po ZDavP. Za ugotovitev davne osnove po tem lenu je znailno, da vir, vrsta dohodka nista pomembna za odmero davka, ker je doloena zakonska domneva, da razlika izhaja iz nepojasnjenih dohodkov doloenega obdobja. e bi bila vir ali vrsta dohodka ugotovljena, bi se lahko odmerila dohodnina po veljavnem zakonu o obdavevanju dohodkov fizinih oseb ali pa kakšen drug davek po zakonu, ki ureja ta davek. Pri ugotovljeni nepojasnjeni razliki tako ni mogoe uporabiti materialnih dolob Zakona o dohodnini, zato je treba davek od nenapovedanih dohodkov šteti kot posebno odmero dohodnine in posledino tudi za dokonen davek. Za nastanek davne obveznosti je pomemben obstoj precejšnjega nesorazmerja med vrednostjo sredstev, s katerimi zavezanec razpolaga za privatno potrošnjo, in pojasnjenimi dohodki davnega zavezanca, saj to nesorazmerje lahko posredno kaže tudi na davne utaje davnega zavezanca v preteklih obdobjih. Pravno pomembni podatki, kot so vrsta dohodka, datum prejema posameznega dohodka in obseg zatajenih dohodkov, ki odpade na tono doloeno davno leto, se v cenitvenem postopku ne dajo opredeliti z gotovostjo, zato z vidika enake obravnave davnih zavezancev ni primerno niti sprejemljivo, da je davni zavezanec, ki ni izpolnil davnih obveznosti v roku in tako, kot je predpisano z zakonom, obravnavan enako kot davni zavezanec, ki spoštuje pravni red. Zaradi tega se uvaja davna stopnja v višini 70 %. Davni inšpekcijski nadzor Da bi se pospešil postopek in se s tem tudi prepreevalo izogibanje davnega zavezanca sodelovanju pri davnem nadzoru, se veljavna ureditev spreminja v delu, ki ureja davni inšpekcijski nadzor. Po novem drugem odstavku 139. lena ZDavP-2 davnemu organu ni treba ve opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek. Ne glede na to pa mora davni organ še vedno zavezancu za davek zagotoviti informacije o pomembnih dejstvih in dokazih, ugotovljenih v inšpekcijskem nadzoru. Pred sestavo zapisnika ga mora opozoriti na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavenje, pravne posledice ugotovitev davnega inšpekcijskega nadzora in davne uinke teh ugotovitev.

3 Predlaga se sprememba tretjega odstavka 140. lena, ki doloa predlaganje dejstev in dokazov. Zavezanec za davek bo lahko v pripombah k zapisniku o davnem inšpekcijskem nadzoru predlagal nova dejstva in dokaze, vendar bo moral obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, e so obstajali že pred izdajo zapisnika ter jih zavezance za davek upravieno ni mogel navajati in predložiti pred izdajo zapisnika. Davna izvršba Da bi se poveala uinkovitost izvršbe, se predlaga sprememba doloenih veljavnih dolob, ki urejajo davno izvršbo. Spreminja se veljavni 148. len ZDavP-2, tako da se razširja krog oseb, porokov za plailo davnega dolga, e so premoženje pridobili od davnega dolžnika neodplano ali po nižji ceni od tržne cene v letu oziroma po letu, v katerem je davna obveznost nastala. Po veljavni ureditvi veljavnost rubeža preneha tudi, e se prodaja zarubljenih preminin ne opravi v enem letu od vroitve sklepa o izvršbi. S spremembo 189. lena ZDavP-2 se doloi, da veljavnost rubeža preneha, e se prodaja zarubljenih preminin ne opravi v enem letu po pridobitvi zastavne pravice na zarubljenih premininah. S predlagano spremembo 197. lena ZDavP-2 se želi poveati uinkovitost prodaje po javni dražbi, ki je ob obstojei zakonski ureditvi najmanj gospodaren nain prodaje. Zadržanje zastaranja Predlaga se nov institut zadržanje zastaranja. Veljavni ZDavP-2 ureja samo pretrganje zastaranja, ki pomeni, da se zastaralni rok zaradi doloene okolišine prekine in se zaradi tega tisti del zastaralnega roka, ki je že potekel, ne šteje ve, temve zane zastaralni rok po prenehanju ovire tei znova. Zadržanje zastaranja pomeni, da se lahko med tekom zastaralnih rokov pojavijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzroijo, da zastaralni rok ne tee. V praksi se pojavljajo primeri, ko davni dolg zastara, ker davni organ zaradi postopkov (na primer sodnih, insolvennih), urejenih v drugih predpisih, ne more opraviti davne izvršbe. Na primer, davni organ v insolvennih postopkih uveljavlja terjatve, ki jih zaradi dolob ZFPPIPP ni mogoe izterjevati. Ti postopki praviloma trajajo zelo dolgo, posledica esar je odpis terjatve zaradi zastaranja. Da bi se izognili odpisu iz naslova relativnega (5 let) oziroma absolutnega zastaranja (10 let), se zaradi ovir pravne narave predlaga doloitev prekinitve teka zastaranja za as, ko po zakonu ni mogoe voditi davne izvršbe. Za podobno situacijo gre tudi pri zapušinskih postopkih, ki so velikokrat zelo dolgotrajni. Ko so dedii ugotovljeni, prevzamejo tako pravice kot obveznosti, vendar pa je treba zaradi zastaranja davne obveznosti že odpisati. To so ovire dejanske narave, ki vplivajo na zastaralni rok. Uskladitev v zvezi s spremembo ZPIZ-2 Spremembe se nanašajo tudi na 286. len ZDavP-2, ki ureja obvestilo in potrdilo o znižani stopnji akontacije dohodnine. V letu 2012 je bil sprejet nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je zael veljati 1. januarja 2013 in vsebuje nekatere rešitve, zaradi katerih je treba spremeniti sklicevanje v Zakonu o dohodnini in s tem tudi v ZDavP-2. Vir: MF Vlada RS sprejela Predlog Zakona o enakosti žensk in moških S spremembo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzelo naloge, ki jih je opravljal Urad za enake možnosti v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških in drugimi predpisi. Zato je potrebno, v roku enega leta, dolobe Zakona o enakih možnostih žensk in moških ustrezno uskladiti. Glede na to, da je bil Zakon o enakih možnostih žensk in moških sprejet leta 2002 in so bili od tedaj sprejeti novi zavezujoi dokumenti Evropske unije in drugih

4 mednarodnih organizacij, kot tudi nekateri nacionalni dokumenti, je potrebno to podroje dodatno urediti. Cilj predlaganega zakona je postaviti pravni okvir za oblikovanje politik, katerih namen je na podlagi naela nediskriminacije in enakosti spolov zagotoviti enake možnosti in enako obravnavanje žensk in moških ter enak položaj in vlogo žensk in moških na vseh podrojih. V primerjavi z obstojeim zakonom se spreminja ime zakona z namenom, da je že iz imena zakona razviden cilj, to je enakost spolov - da so ženske in moški enako prepoznavni, imajo enako mo in so enako udeleženi na vseh podroji javnega in zasebnega življenja. Poglavitne rešitve predloga zakona so: doloitev organa, pristojnega za politiko enakosti žensk in moških; Zakon ne navaja ve eksplicitno, kateri organ je pristojen za to podroje, ampak uporablja dikcijo»pristojen organ za enakost žensk in moških«. izrecna navedba direktiv Evropske unije, ki se v okviru vsebine in namena Zakona o enakosti žensk in moških prenašajo v pravni red Republike Slovenije; opredelitev prepovedi diskriminacije zaradi spola in povrailnih ukrepov ter dopustnosti razline obravnave, e takšno razlikovanje upraviuje zakoniti cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna; Zakon vsebuje poglavje o prepovedi diskriminacije, kjer je jasno navedeno, da je diskriminacija zaradi spola prepovedana in katera dejanja štejemo za diskriminacijo in katera ne. Obstojei zakon samo navaja pojme, kaj pomeni diskriminacija. jasna in natanna opredelitev pojmov, ki so v skladu s pravnim redom Evropske unije in se nanašajo na enakost spolov, diskriminacijo zaradi spola in sprejetje ukrepov in strategij za zagotavljanje in ustvarjanje enakosti spolov; Zaradi razvoja prava EU na podroju nediskriminacije so dodane nove opredelitve oziroma ravnanja, ki pomenijo diskriminacijo. Poleg posredne in neposredne diskriminacije so sedaj opredeljeni še nadlegovanje zaradi spola, spolno nadlegovanje in nasilje zaradi spola. opredelitev uporabe splošnih in posebnih ukrepov ter integracije naela enakosti spolov v politike kot pristope s katerimi pristojni organi uresniujejo cilje zakona; Zakon poleg opredelitve splošnih in posebnih ukrepov, ki jih že vsebuje obstojei zakon, opredeljuje še strategijo integracije naela enakosti spolov v politike, ki je na mednarodni ravni sprejeta strategija za uresniitev enakosti spolov. opredelitev nosilcev nalog in vzpostavitev mehanizmov za izvajanje strategije integracije naela enakosti spolov in uinkovito izvajanje politike enakosti spolov na vseh podrojih; Zakon doloa kdo je odgovoren in kakšne ukrepe lahko sprejema za uresnienje dejanske enakosti spolov. Organe oblasti zavezuje k uporabi ženske in moške slovnine oblike in doloa nain uporabe. Prav tako jih zavezuje k prikazovanju podatkov loenih po spolu v primerih, ko v skladu z zakonom vodijo zbirke podatkov, ki vsebujejo podatek o spolu ali matini številki obana oziroma obanke, kadar je to tehnino izvedljivo. Ker politika enakosti spolov zajema vsa podroja in je potrebno sodelovanje im ve akterjev, se z zakonom vzpostavljata dva nova mehanizma in sicer strokovni svet za enakost žensk in moških in usmerjevalna skupina za integracijo enakosti spolov. Strokovni svet kot posvetovalno telo ministrice oziroma ministra in usmerjevalna skupina kot strokovna skupina za im boljše uresnievanje integracije naela enakosti spolov. zagotovitev pravne podlage za sprejem Resolucije o nacionalnem programu za enakost žensk in moških; Zakon, enako kot obstojei zakon, daje pravno podlago za sprejem resolucije. jasna in natanna opredelitev sankcij in pristojnosti inšpekcijskih služb ter možnosti sodelovanja nevladnih organizacij kot stranskih udeležencev oziroma udeleženk v sodnih in upravnih procesih v skladu z zahtevami evropskih direktiv.

5 V skladu z zahtevami direktiv zakon zagotavlja pravno varstvo in dokazno breme v primerih diskriminacije zaradi spola ter opredeljuje sankcije in pristojnosti inšpekcijskih služb. Prav tako opredeljuje možnost sodelovanja nevladnih organizacij kot stranskih udeležencev oziroma udeleženk v sodnih in upravnih procesih v skladu z zahtevami evropskih direktiv. Vir: MDDSZ Predloga Resolucije o nacionalnem programu za kulturo Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za kulturo Sprejetje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo za obdobje doloa Zakon o uresnievanju javnega interesa za kulturo. Z nacionalnim programom za kulturo kot dokumentom razvojnega nartovanja kulturne politike so opredeljeni: vloga kulture v razvoju Slovenije ter javni interes zanjo, podroja zagotavljanja kulturne dobrine kot javne dobrine, investicije v javno kulturno infrastrukturo ter cilji, prioritete in ustrezni kazalniki, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Resolucija prihaja v asu omejenega javno finannega okvirja in izpetega modela upravljanja in financiranja, ki ne omogoa uinkovitega sooenja z razmerami gospodarske in socialne krize. Hkrati pa je ta as izjemna priložnost, da Nacionalni program za kulturo dokaže, da ni le poslovnik kulturnega resorja, temve polnokrvni vladni dokument. Kriza terja odloen odziv, in v prvih vrstah takšnega odziva želi biti tudi Nacionalni program za kulturo , ki postavlja temelje novega kulturnopolitinega modela, usmerjenega v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, ob tem pa daje zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Dobro urejeni normativni pogoji ob soasnem distanciranju države od odloanja o kulturnih vsebinah namre omogoajo najveji možni razvoj in raznolikost kulture. Pri novem modelu tudi ne gre zgolj za iskanje notranjih rezerv kulture, temve za njeno povezovanje z drugimi družbenimi sistemi in podsistemi. Program utrjuje navezo z vzgojo in izobraževanjem, gradi mostove do gospodarstva, govori v jasnih številkah, ko je to potrebno in prvi zares omenja ter celovito obravnava trg dela v kulturi. Tu ob spoštovanju dogovora med Vlado Republike Slovenije in sindikati o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju uvajamo vejo fleksibilnost zaposlovanja in mobilnost delovne sile, krepimo status samozaposlenih v kulturi ter lajšamo delovanje nevladnih organizacij in zasebnega sektorja. Na skoraj vseh podrojih prioritetno izpostavljamo pomen veje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin, kar je kljuno ob sicer izjemno kvalitetni in bogati produkciji slovenske kulture. Že na tiskovni konferenci ob predstavitvi osnutka smo na Ministrstvu za kulturo iskreno pristavili, da na javno razpravo resno raunamo, saj vsega pa ne vemo. Da pa javna razprava ne bi bila zgolj anonimno pisno amandmiranje po elektronski in navadni pošti, smo organizirali številne panele, vse prejete odzive, ki jih je posredovalo 114 predlagateljev, pa smo povzeli v pregledno tabelo z vkljuenimi stališi ministrstva do predlogov. Mnogi od njih so našli tudi svoje mesto v popravljenem besedilu. Mirno lahko zatrdim, da smo bili v asu nastajanja tega dokumenta zgled Vlade Republike Slovenije pri njeni iniciativni funkciji. To je nenazadnje pripoznal tudi Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, ki je po stotih dneh vlade naše ministrstvo izpostavil kot izjemo, torej kot zares kulturno. Pri snovanju Nacionalnega programa za kulturo nas je predvsem vodilo mono zavedanje, komu bo oziroma bi moral ta služiti. Ne nam, da bomo v naslednjih letih pridno kljukali izpolnjene cilje in sami sebi dokazovali, da delamo, temve ustvarjalni javnosti, ki se ob svojem kulturnem ustvarjanju ne sme bati stihijskih potez kulturne politike, in ki nam v vsakem trenutku lahko kot merilo ponudi neusmiljene kazalnike Nacionalnega programa za kulturo. Zavezo ministra za kulturo dr. Uroša Grilca z zaetka mandata, da bo osnutek posredovan javnosti v roku dveh mesecev, je dopolnjen tokrat z novo z zavezo, da mora biti delo kulturne politike vselej na ravni njenih obljub. Ko bo v Državnem zboru preštet zadnji glas, se pravo delo šele prine. Vir: MK

6 Vlada doloila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o višjem strokovnem izobraževanju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem zakonodajnem postopku. Cilj sprememb in dopolnitev zakona je ustvariti pogoje za hitro prilagajanje višjega strokovnega izobraževanja potrebam gospodarstva, povezati postopek akreditacije v enoten postopek potrjevanja programa, predavateljev in ga povezati z zunanjim ugotavljanjem kakovosti Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki so se doslej pokazale pri izvajanju zakona. Bistvene spremembe in dopolnitve Zakona o višjem strokovnem izobraževanju se nanašajo na ureditev akreditacije, poudarjena je veja strokovna avtonomija višjih strokovnih šol pri doloanju izvedbenega kurikula. Predlog zakona odpravlja nekatere nejasnosti v zvezi s financiranjem višjih strokovnih šol in nalog zbornic ter podpornih dejavnosti, naloge Skupnosti višjih strokovnih šol na podroju delovanja višjega šolstva. Spremembe se nanašajo tudi na statusna vprašanja študentov, tako da se bodo zmanjšale možnosti zlorabe pravic povezane s statusom študenta, pravica do rednega višješolskega študija se zaradi tega omejuje za študente, ki so bili že tri leta vpisani v visokošolskem izobraževanju. V primeru vzporednega izobraževanja ima študent pravico do brezplanega izobraževanja samo po enem študijskem programu. Ohranja se pristojnosti strokovnega sveta in akreditacijske komisije, povezuje pa se postopek akreditacije in preverjanje kakovosti, ki jo opravlja NAKVIS, tako da je potrebno v primeru kritine ocene zunanje evalvacije opraviti ponovno akreditacijo. Vir: MIZŠ Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Izhodiši za pripravo Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo Vlada nalaga Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za finance ter v sodelovanju z zainteresirano strokovno in uporabniško javnostjo pristopi k pripravi Predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, osebni asistenci in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, z namenom poveanja socialne varnosti oseb, ki so odvisne od tuje pomoi in zagotavljanja vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji nimamo ustrezno urejenega sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Prejemki in storitve niso povezani v enovit sistem, prav tako ni koordinacije med razlinimi službami, zaradi esar se zmanjšuje kakovost in uinkovitost na tem podroju, ter omejuje dostop doloenim skupinam prebivalstva. Veina formalnih storitev se izvaja v institucionalni obliki, med tem ko so storitve pomoi na domu, preventive, zgodnje rehabilitacije, pa tudi uporaba sodobnih informacijskih tehnologij precej nerazvite. V prihodnjih letih se bo zaradi hitrega veanja števila starejših oseb potreba po storitvah dolgotrajne oskrbe še poveevala, predvsem za osebe, ki so starejše od 80 let. Cilj nove ureditve je uvesti posebno socialno zavarovanje za primer potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki se uvrša v eno od socialnih tveganj, znailnih za dolgoživo družbo, hkrati pa izvajalce in storitve povezati v sistem, ki bo osebam, ki so odvisne od pomoi drugih zagotovil dostopne in kakovostne storitve, predvsem v njihovem domaem okolju. Z novim zakonom bo ustrezno urejeno tudi podroje osebne asistence za najtežje invalide, ki potrebujejo stalno pomo in podporo pri njihovem vkljuevanju v družbo. Na podroje dolgotrajne oskrbe se nanaša tudi eno izmed letošnjih priporoil, ki jih je Svet EU na Slovenijo naslovil v okviru Evropskega semestra. V priporoilu št. 2 Svet EU med drugim

7 navaja "Omeji naj se s staranjem prebivalstva povezane stroške dolgotrajne oskrbe in izboljša dostop do storitev s preusmeritvijo oskrbe z institucionalne na oskrbo na domu, izboljšanjem usmerjanja nadomestil in ugotavljanja njihove upravienosti ter poveanjem preventive za zmanjšanje invalidnosti/odvisnosti." Vir: MDDSZ Politika reševanja problematike nedovoljenih gradenj Vlada RS je na današnji seji potrdila politiko reševanja problematike nedovoljenih gradenj v Republiki Sloveniji in naložila ministrstvom, da vsako za svoje podroje pregledajo zahteve v veljavni zakonodaji, ki se nanašajo na nartovanje in graditev objektov, ter predlagajo odstopanja od predpisanih zahtev pri legalizaciji objektov. Med ukrepi je predviden sprejem Zakona o legalizaciji nedovoljenih gradenj, ki bo omogoil legalizacijo neproblematinih objektov. Kljuno pri pripravi projekta legalizacije je sodelovanje vseh resorjev, ki morajo doloiti odstopanja od predpisanih zahtev, da bo legalizacija sploh dosegla svoj cilj. Sprejem zakona v Državnem zboru je predviden marca Ukrepi na podroju reševanja problematike nedovoljenih gradenj predstavljajo tudi del ukrepov za obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, ki jih je vlada potrdila že v mesecu septembru Pojav nedovoljenih gradenj je namre tesno povezan tudi s pojavom sive ekonomije, tako v smislu izogibanja plailu predpisanih dajatev, kakor tudi v smislu izvajanja neregistrirane dejavnosti pri izvajanju gradnje Neposredno po izvedbi projekta legalizacije bo sprejeta nova prostorska in gradbena zakonodaja, ki mora odpraviti razloge za pojav nedovoljenih gradenj ter zagotoviti uinkovite mehanizme za nadzor in ukrepanje. Spremembe v procesih in postopkih umešanja v prostor in dovoljevanja gradenj bodo morale vzporedno nujno spremljati tudi spremembe sektorskih predpisov, ki bodo omogoile njihovo racionalizacijo, poenostavitev in vejo transparentnost. Poleg normativnih ukrepov so v gradivu predvideni tudi nenormativni ukrepi za reševanje te problematike, ki bodo prispevali k zmanjšanju obsega pojavljanja nedovoljenih gradenj, kot je okrepitev gradbene inšpekcije in ukrepi za evidentiranje nedovoljenih gradenj, kar bo omogoilo tudi uinkovitejši nadzor nad njimi. Vir: MiZP Vlada sprejela 10. poroilo o poroštvu RS in odobreni finanni pomoi Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki Vlada Republike Slovenije je sprejela 10. poroilo o poroštvu Republike Slovenije in odobreni finanni pomoi Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki. Poroilo je pripravljeno na podlagi Zakona o poroštvu RS za zagotavljanje finanne stabilnosti v euroobmoju, ki nalaga obvezo Vladi RS, da DZ etrtletno obveša o danih poroštvih in o finanni pomoi državi lanici euroobmoja, ki se financira iz instrumentov financiranja EFSF, zavarovanih s poroštvom RS. Gre za 10. poroilo, ki zajema rpanja finanne pomoi in izdaje VP EFSF od do V obdobju, ki ga zajema to poroilo, je Irska rpala 5,2 mrd EUR, Portugalska pa 2,1 mrd EUR posojil. rpanje je bilo odobreno na podlagi ocene EK, da implementacija ekonomskega prilagoditvenega programa s strani obeh držav poteka dobro. Svet EU je 21. junija 2013 sprejel odloitev o podaljšanju dospelosti posojil Irski in Portugalski iz mehanizmov EFSM in EFSF, da bi zmanjšali potrebo po refinanciranju po koncu programa finanne pomoi in omogoili imprejšnjo vkljuitev obeh držav na mednarodne finanne trge. Povprena dospelost posojil se je poveala za 7 let.

8 Grija je v okviru 3. posojilnega obroka rpala posojila v skupni višini 17,5 mrd EUR. Ta finanna pomo je namenjena izpolnitvi grških potreb po financiranju, ki bo na voljo do konca leta Delež poroštva RS v dolgoronih in kratkoronih izdajah vrednostnih papirjev, katerih sredstva EFSF nameni kot finanno pomo državam lanicam, v skupni višini 171,08 mrd EUR, znaša 863,22 mio EUR glavnice, povean za nateene obresti oz. 1,35 mrd EUR glavnice, povean za nateene obresti, ko govorimo o deležu poroštva RS poveanem na 120% oziroma do 165% (za izdaje vrednostnih papirjev po ). Vir: MF Vlada sprejela Uredbo o pravici do omrežnih prikljunih tok s prednostjo Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o pravici do omrežnih prikljunih tok s prednostjo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v tretjem odstavku 83. lena doloa, da Vlada Republike Slovenije z uredbo doloi skupine uporabnikov, ki imajo pravico do omrežnih prikljunih tok s prednostjo v skladu s prejšnjim odstavkom tega lena. Te omrežne prikljune toke zagotavljajo uporabnikom v izjemnih stanjih (to je skladno s 15. toko 3. lena ZEKom-1 vojno ali izredno stanje, stanje, nastalo zaradi naravnih ali drugih nesre, ter katastrofalni izpad omrežja) nemoteno komuniciranje v javnem telefonskem omrežju, saj imajo komunikacije s teh omrežnih prikljunih tok v skladu z drugim odstavkom 83. lena prednost pred drugimi komunikacijami. ZEKom-1 v svojem 256. lenu med drugim doloa, da z dnem njegove uveljavitve preneha veljati tudi Uredba o pravici do omrežnih prikljunih tok s prednostjo, ki pa se uporablja do sprejetja nove, ki jo je treba skladno z 255. lenom ZEKom-1 izdati v šestih mesecih po uveljavitvi ZEKom-1. Vir: MIZŠ Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi Domaije Kalce 2 za kulturni spomenik državnega pomena Vlada Republike Slovenije je sprejela Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi Domaije Kalce 2 za kulturni spomenik državnega pomena. Domaija Kalce 2 je bila leta 2001 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Zavod za varstvo kulturne dedišine Slovenije je na pobudo lastnice in Obine Logatec ponovno preveril ovrednotenje kulturnega spomenika. Domaija je bila ve let zapušena, kmetovanje je bilo opušeno, veina objektov je v zadnjih petih letih propadla. Z obiajnimi sredstvi ni ve mogoe vzpostaviti osnovnega stanja. Prenova originalnih elementov ni mogoa, ker so leseni deli zgnili, uniena je veina grajenih zidov. Na predlog Zavoda za varstvo kulturne dedišine Slovenije, Obmone enote Ljubljana, ki je pripravila utemeljene Obvezne elemente predloga za prenehanje statusa nepreminega kulturnega spomenika državnega pomena, je ministrstvo, pristojno za kulturno dedišino, ugotovilo, da domaija nima ve izjemnih lastnosti, ki bi opravievale razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena. Vir: MK Vlada zavraa oitke organizacije APPROACH o kršenju 17. lena Evropske socialne listine Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje Republike Slovenije na podlagi prvega odstavka 7. lena Dodatnega protokola k Evropski socialni listini (ESLS), ki ureja sistem kolektivnih

9 pritožb, v postopku obravnave kolektivne pritožbe APPROACH proti Sloveniji. Vlada je pooblastila Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da mnenje posreduje Svetu Evrope. Vlada Republike Slovenije v celoti zavraa oitke mednarodne nevladne organizacije APPROACH, da Slovenija krši 17. len ESLS, ker naj slovenska zakonodaja ne bi vsebovala eksplicitne in uinkovite prepovedi telesnega kaznovanja otrok v družini in drugih okoljih in ker naj Slovenija ne bi ravnala s primerno skrbnostjo, da bi odpravila takšno kaznovanje v praksi. Vlada RS je prepriana, da veljavna nacionalna zakonodaja otrokom zagotavlja zašito pred nasiljem, zanemarjanjem ali izkorišanjem, kot je doloeno v 17. lenu Evropske socialne listine (spremenjene), in da Slovenija ravna s primerno skrbnostjo na tem podroju. Iz sodne prakse pa izhaja, da je telesno kaznovanje otrok eden izmed izvršitvenih nainov kaznivega dejanja nasilja v družini. Vlada Republike Slovenije meni, da v celoti izpolnjuje obveznosti iz 17. lena Evropske socialne listine (spremenjene). Združenje za zašito otrok Ltd (Association for the Protection of All Children - APPROACH) je mednarodna nevladna organizacija s sedežem v Veliki Britaniji, ki ima pravico do vložitve kolektivne pritožbe po 1. b lenu dodatnega protokola k ESLS. Vir: MDDSZ Sklenitev aneksa z družbo SŽ Potniški promet, d.o.o Vlada RS je dala soglasje za sklenitev aneksa št. 2 z družbo SŽ Potniški promet k Pogodbi o izplailu razlike nadomestila za izvajanje obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in ezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje , z dne Vlada RS je za podpis aneksa (s katerim se spreminja stopnja DDV) pooblastila ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Vir: MzIP Vkljuitev DV 2x 110 kv Berievo-Trbovlje TET (Zagorje), odsek SM 11-SM in SM 3A ter odseka SM A5 do RTP 110 kv TET v energetsko infrastrukturo Vlada RS je dala soglasje družbi Elektro Ljubljana, podjetju za distribucijo elektrine energije, d.d., za odsvojitev DV 2x 110 kv Berievo-Trbovlje TET (Zagorje), odsek SM 11-SM in SM 3A ter odseka SM A5 do RTP 110 kv TET, vse k.o. Zagorje. Na osnovi Uredbe o energetski infrastrukturi je bilo ugotovljeno, da vloga vsebuje vse potrebne podatke in dokumente za odsvojitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela v infrastrukturo. Vir: MzIP Vlada sprejela usmeritev RS glede podpisa sporazuma med EU in Francijo o uporabi zakonodaje Unije o obdavevanju prihrankov z ozemeljsko skupnostjo Saint-Barthélemy Vlada Republike Slovenije je sprejela usmeritev Republike Slovenije k zadevi Predlog Sklepa Sveta o podpisu sporazuma v imenu Evropske unije med Evropsko unijo in Francosko republiko o uporabi zakonodaje Unije o obdavevanju prihrankov in upravnem sodelovanju na podroju obdavevanja v zvezi z ozemeljsko skupnostjo Saint-Barthélemy. Slovenija podpira sprejem omenjenega sklepa ter sklenitev sporazuma. Evropska komisija je generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije poslala omenjeni predlog, ki mu je priložila tudi besedilo sporazuma. Otok Saint-Berthelemy je s 1. januarjem 2012 pridobil položaj ezmorske države in ozemlja. V Sklepu Evropskega sveta 2010/718/EU z dne 29. oktobra 2010 je doloeno, da si bo Francija prizadevala za sklenitev sporazumov, ki bodo

10 zaradi te spremembe potrebni za zašito interesov Unije. Svet je oktobra 2011 komisijo pooblastil za pogajanje o pogojih za sklenitev sporazuma ter ji poslal pogajalske smernice. Na tej podlagi je komisija pripravila osnutek sporazuma. Pogajanja so potekala v letu 2012 in v prvih mesecih leta V okviru razprav o osnutku sporazuma v delovni skupini za davna vprašanja Sveta EU ni nobena država lanica izrazila kakršnih koli zadržkov. Cilj predloga sklepa je razširiti mehanizme iz direktiv 2011/16/EU in 2003/48/ES na odnose med državami lanicami in ozemljem Saint-Barthelemy. Sporazum je dinamien, saj zajema prihodnje spremembe obeh direktiv in obstojee ter morebitne prihodnje delegirane in izvajalske akte. Sporazum se sklene za nedoloen as, pogodbenice pa imajo možnost sporazum odpovedati po diplomatski poti. S sprejemom sklepa se bo odobril podpis sporazuma v imenu Unije s pridržkom sklenitve navedenega sporazuma, Generalni sekretariat Sveta pa bo vzpostavil instrument popolnih pooblastil za podpis sporazuma s pridržkom njegove sklenitve za osebe, ki jih bo doloil pogajalec sporazuma. Vir: MF Vlada sprejela stališe RS k Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Kraljevini Danski in Kraljevini Švedski, da podaljšata uporabo posebnega ukrepa z odstopanjem od Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV Vlada Republike Slovenije je sprejela stališe RS k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Kraljevini Danski in Kraljevini Švedski, da podaljšata uporabo posebnega ukrepa z odstopanjem od lenov 168, 169, 170 in 171 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenija ne nasprotuje predlogu izvedbenega sklepa Sveta v zvezi s postopkom vraila davka na dodano vrednost, plaanega od cestnin za uporabo stalne povezave Öresund med Dansko in Švedsko. Danska in Švedska sta zaprosili za podaljšanje sedanjega odstopanja od lenov 168, 169, 170 in 171 Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva o DDV), ki jima je bilo predhodno odobreno z Odlobo Sveta 2000/91/ES in podaljšano z Odlobo Sveta 2003/65/ES ter Odlobo Sveta 2007/132/ES. Zahtevka se nanašata na vrailo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), plaanega od cestnin za uporabo stalne povezave Öresund med Dansko in Švedsko. Po veljavnih pravilih o DDV glede kraja opravljanja storitev v zvezi z nepremininami bi bilo treba DDV od cestnin za uporabo stalne povezave Öresund plaati delno Danski in delno Švedski. Z odstopanjem od obveznosti, da davni zavezanci uveljavljajo svojo pravico do odbitka ali vraila DDV v državi lanici, kjer je bil plaan, sta Danska in Švedska dobili dovoljenje za uvedbo posebnega ukrepa, ki omogoa davnim zavezancem, da zahtevajo vrailo DDV samo na eni davni upravi. Davni zavezanci s sedežem na Danskem ali na Švedskem imajo pravico, da v svojem obraunu DDV odbijejo celotni znesek odbitnega DDV od cestnin, vkljuno s tistim delom, ki se nanaša na uporabo povezave na ozemlju države lanice, kjer nimajo sedeža. Zahtevek za vrailo DDV v okviru postopka iz Direktive Sveta 2008/9/ES glede davnih zavezancev s sedežem v državi lanici, ki ni Danska ali Švedska, ali v okviru postopka iz Trinajste direktive Sveta 86/560/EGS za davne zavezance s sedežem izven EU, se vloži samo pri švedskih organih. Sedaj veljavno dovoljenje glede uporabe odstopanja preneha veljati 31. decembra Ob upoštevanju, da se pravno in dejansko stanje, ki sta opravievala to odstopanje, nista spremenila, se z izvedbenim sklepom Sveta podaljšuje dovoljenje do 31. decembra Vir: MF

11 Vlada sprejela stališe RS k Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Luksemburgu, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DDV Vlada Republike Slovenije je sprejela stališe RS k zadevi Predlog izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Luksemburgu, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od lena 285 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenija ne nasprotuje Predlogu izvedbenega sklepa Sveta o dovoljenju Luksemburgu, da uvede posebni ukrep, na podlagi katerega Luksemburg lahko oprosti obraunavanja davka na dodano vrednost davne zavezance, katerih letni obdavljivi promet ne presega zneska evrov. Luksemburg je Komisijo zaprosil za dovoljenje, da uvede posebni ukrep, ki odstopa od 285. lena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in bi tej državi omogoil, da davne zavezance, katerih letni promet ne presega evrov, oprostil davka na dodano vrednost. V Direktivi o DDV je državam lanicam na voljo možnost uvedbe posebne ureditve za mala podjetja, vkljuno z možnostjo oprostitve obraunavanja DDV za davne zavezance, katerih letni promet ne presega doloene meje. Ta oprostitev pomeni, da davnemu zavezancu ni treba obraunati DDV za dobavljeno blago in storitve, DDV ne sme izkazovati na izdanih raunih in tudi nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Za države lanice, ki niso uporabile izbire iz 14. lena Direktive 67/228/EGS je v 285. lenu Direktive o DDV doloeno, da lahko oprostijo davne zavezance, katerih letni promet ni višji od evrov. Te države tudi lahko odobrijo progresivno davno olajšavo davnim zavezancem, katerih letni promet presega zgornjo mejo, ki so jo doloile. Po veljavni ureditvi je meja za uporabo posebne ureditve za mala podjetja v Luksemburgu doloena v znesku evrov obdavljivega letnega prometa, ta država pa uporablja tudi možnost odobritve progresivne davne olajšave davnim zavezancem, katerih letni promet znaša med in evri. Višji prag v posebni ureditvi za mala podjetja (z zneskom evrov), za katerega je zaprosil Luksemburg, bi tej državi omogoil, da preneha uporabljati možnost (shemo) navedene progresivne davne olajšave, saj le-ta davnim zavezancem povzroa dodatno administrativno oviro v zvezi z DDV. Posebna ureditev za mala podjetja v Luksemburgu ni obvezna in se zavezanci lahko vkljuijo v splošno ureditev obraunavanja in plaevanja DDV. Po navedbah Luksemburga bo predlagano povišanje praga letnega prometa iz evrov na evrov imelo le zanemarljiv uinek na skupni znesek prihodkov iz DDV (maksimalno do 0,10% prihodkov iz naslova DDV). Vir: MF Vlada sprejela sklep o ustavitvi postopka za dodelitev koncesije gospodarski družbi Alea Iacta za prirejanje posebnih iger na sreo v igralnem salonu Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da se postopek, uveden na zahtevo gospodarske družbe Alea Iacta, z dne , za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na sreo v igralnem salonu, ustavi. Gospodarska družba Alea Iacta iz Ljubljane, je podala zahtevo za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na sreo v igralnem salonu na obmoju lokalne skupnosti Šempeter Vrtojba.

12 Vlagatelj je Ministrstvo za finance pisno obvestil, da navedeno zahtevo umika, ter naslovni organ pozval, da na podlagi 135. lena Zakona o splošnem upravnem postopku upravni postopek v tej zadevi ustavi. Na podlagi 134. lena ZUP lahko stranka delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak as med postopkom na prvi stopnji do vroitve odlobe. e je bil postopek zaet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ na podlagi prvega odstavka 135. lena ZUP sklep, da se postopek ustavi. Vir: MF Vlada soglašala z dodelitvijo finanne spodbude podjetju Durabus, d. o. o. Vlada Republike Slovenije je dala soglasje Javni agenciji Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) za dodelitev finanne spodbude podjetju Durabus, d. o. o., za investicijski projekt:»bus Electric Transportation with Inductive Charging (BETIC)«, v višini ,00 EUR. Predmet investicijskega projekta je proizvodnja novih vrst elektrinih avtobusov z indukcijskim napajanjem, namenjenih za promet v mestnih središih in na letališih. Investicijski projekt v vrednosti ,00 EUR bo konan in bo ustvaril 130 novih delovnih mest. Spodbuda se bo zagotovila iz proraunskih sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Javna agencija SPIRIT je objavila Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji v letu 2013 (javni razpis) v Uradnem listu RS, št. 32/2013. Prijavitelj CHTC Europe Holding B.B., iz Nizozemske je vložil vlogo za dodelitev spodbude v skladu z javnim razpisom. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da je vloga formalno popolna, in da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev spodbude, kot jih doloata zakon in uredba. Ocenjevalna komisija je vlogo ocenila na podlagi pogojev in meril, objavljenih v javnem razpisu oz. razpisni dokumentaciji. Skladno s tem je pripravljen predlog sklepa vlade za soglasje za dodelitev spodbude. V gradivu je predstavljen investicijski projekt prejemnika spodbude Durabus, d. o. o. za investicijski projekt:»bus Electric Transportation with Inductive Charging (BETIC)«. Vir: MGRT Memorandum o soglasju na podroju energetike med Ministrstvom za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije in Ministrstvom za energijo, razvoj in okoljsko zašito Republike Srbije Vlada RS se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Memoranduma o soglasju na podroju energetike med Ministrstvom za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije in Ministrstvom za energijo, razvoj in okoljsko zašito Republike Srbije. Memorandum bo podpisal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Memorandum je nepogodbeni akt, ki je namenjen spodbujanju sodelovanja na podroju energetike med obema državama. Podpis omenjenega memoranduma pomeni izraz volje za poglobljeno sodelovanje na podroju energetike in zavzemanje obeh strani po krepitvi tistih dejavnosti, ki so v gospodarskem interesu obeh držav. Državi bosta tako sodelovali pri izmenjavi izkušenj na podroju reforme in prestrukturiranja energetskega sektorja, razvoja trga energije, energetske uinkovitosti, razvoja obnovljivih virov energije in podobno. Vir: MzIP Vlada sprejela sklep o brezplani odsvojitvi poslovnih stavb in pripadajoih zemljiš v Poslovno-industrijski coni Slovenska vas v korist Obine Brežice

13 Vlada RS je sprejela sklep, da se za upravljavca nepreminin, parc. št. 2069/1 z objektoma št. 852 in 853, parc. št z objektom št. 851, parc. št z objektom št. 847, parc. št. 2069/3, parc. št. 2069/2, parc. št z objektom 845, parc. št z objektom št. 846, parc. št z objektom št. 844, parc. št. 2069/4 in parc. št z objektom 297, vse k. o Nova vas, doloi Ministrstvo za obrambo. Hkrati se bo z Obino Brežice sklenila pogodba o brezplani odsvojitvi nepreminega premoženja države. Vlada je za podpis pogodbe o brezplani odsvojitvi na strani Republike Slovenije pooblastila ministra za obrambo Romana Jakia. Vlada RS je s sklepom št /2013/3 z dne sprejela program Ministrstva za obrambo za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo zaradi obremenitev, ki jih povzroa delovanje Slovenske vojske v obinah Postojna in Brežice. Navedeni program med drugim predvideva, da se brezplani prenos nepreminin na Obino Brežice izvede v skladu s predpisi o stvarnem premoženju ter da bosta Ministrstvo za obrambo in obina sklenila Dodatek št. 1 k Dogovoru z dne , ki bo opredelil, da se brezplani prenos nepreminin šteje tudi za izvedbo programov sofinanciranja v šestletnem obdobju za leta 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 in 2018 s strani Ministrstva za obrambo. Predmet odsvojitve v korist Obine Brežice so nepreminine, ki predstavljajo del nekdanjega Tehninega remontnega zavoda v Bregani (danes Poslovno-industrijska cona Slovenska vas). Ministrstvo za obrambo je omenjene nepreminine vekrat neuspešno prodajalo. Obina Brežice je dne sprejela sklep o opredelitvi javnega interesa za brezplano odsvojitev nepreminega premoženja v lasti Republike Slovenija, št /2013, v njem pa je utemeljila javni interes za prenos nepreminin. Vir: MO Stališe RS o pristojbinah, ki se plaujejo Evropski agenciji za zdravila za izvajanje dejavnosti farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini Vlada je sprejela stališe RS k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah, ki se plaujejo Evropski agenciji za zdravila za izvajanje dejavnosti farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini. Republika Slovenija je oblikovala stališe, na podlagi katerega je na DS Sveta EU vložila preuitveni pridržek do predlaganih višin zneskov pristojbin in predlaganih vrednosti razmejitev sredstev iz pristojbin med Evropsko agencijo za zdravila in sodelujoimi nacionalnimi agencijami, ki prispevajo svoje strokovnjake v vlogah poroevalcev, dokler ne bodo znani rezultati analize, ki jo v zvezi s tem pripravljajo predstojniki vseh nacionalnih agencij za zdravila držav lanic EU v okviru skupine HMA (Heads of Medicines Agencies), katere sestanek bo novembra 2013 v Ljubljani. Evropska komisija je objavila predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah, ki se plaujejo Evropski agenciji za zdravila, za opravljanje dejavnosti na podroju farmakovigilance v zvezi z zdravili za uporabo v humani medicini. Predlog vsebuje strukturo in zneske pristojbin za farmakovigilanco, ki jih zaraunava Evropska agencija za zdravila (EMA), ter pravila za plailo. Republika Slovenija podpira osnovne namene in cilje predloga zgoraj navedene Uredbe, pri emer se bo pri nadaljnji obravnavi posameznih dolob zavzemala za rešitve, ki bodo omogoale uinkovito in povezano delovanje farmakovigilannega sistema na EU ravni in na ravni držav lanic in bodo sorazmerne nacionalnim prizadevanjem na podroju pristojbin za izvajanje dejavnosti farmakovigilance, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Postopki in z njimi povezane pristojbine se nanašajo na oceno redno posodobljenih poroil o varnosti zdravila, oceno študij o varnosti po pridobitvi dovoljenja za promet in ocene v zvezi z napotitvami, uvedenimi na podlagi podatkov o farmakovigilanci ter vkljuujejo znanstveno oceno, ki jo izvedejo poroevalci iz pristojnih nacionalnih organov držav lanic. Priprava ocene kot takšna predstavlja znatno delovno obremenitev za nacionalne agencije, saj zahteva

14 aktivnost nacionalnih strokovnjakov in njihovo komunikacijo na EU ravni ter s tem povezane stroške. Vir: MZ Vlada sprejela stališe Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije Vlada Republike Slovenije je sprejela stališe Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podaljšanju Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije. Republika Slovenija podpira podaljšanje Sporazuma o sodelovanju v znanosti in tehnologiji med Evropsko skupnostjo in Vlado Ruske federacije. Vlada bo s stališem Slovenije seznanila Državni zbor RS. Vir: MIZŠ Vlada sprejela pobudo za podpis Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije o sodelovanju na podroju izobraževanja Vlada Republike Slovenije je sprejela pobudo za podpis Protokola med Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije o sodelovanju na podroju izobraževanja ter pooblastila mag. Stanka Stepišnika, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, da podpiše protokol v sklopu obiska predsednice Vlade Republike Slovenije mag. Alenke Bratušek v Beogradu 1. in 2. oktobra Predlog protokola pomeni zagotovitev izobraževanja in šolanje dijakov ter študentov na dodiplomskem ter podiplomskem nivoju obeh držav podpisnic protokola na vzajemni osnovi, do polnopravne vkljuitve Srbije v Evropsko unijo. Povsem enake protokole imamo sklenjene s Hrvaško (že od leta 1994) ter s rno goro in Makedonijo od leta 2011 ter BIH od julija Vir: MIZŠ Vlada obravnavala osnutek poroila skupine strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi GRETA Vlada RS se je seznanila z osnutkom poroila prvega ocenjevalnega cikla ocenjevalne komisije skupine strokovnjakov - GRETA o izvajanju dolob Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Seznanila se je tudi s pripombami in pojasnili pristojnih državnih organov k osnutku poroila. Prvi krog ocenjevanja po Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki ga je izvedla GRETA, je potekal med 10. in 13. decembrom Obisk je organiziral nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi, pogovori pa so potekali s predstavniki državnih organov in civilne družbe, ki se pri svojem delu sreujejo s problematiko trgovine z ljudmi. 31. julija 2013 je sekretariat ocenjevalne komisije GRETA poslal osnutek poroila, v katerem je podrobno predstavljeno podroje ukrepanja proti trgovini z ljudmi v Republik Sloveniji. Na komentarje in vprašanja iz osnutka so nato vsi pristojni državni organi pripravili pripombe in pojasnila, ki bodo po obravnavi na vladi posredovani sekretariatu ocenjevalne komisiji GRETA. Ta bo podane odgovore in pripombe upoštevala pri izdelavi konnega poroila in morebitnih priporoil.

15 Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi GRETA deluje skladno s 36. in 38. lenom Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki jo je Slovenija ratificirala julija Vir: MNZ Vlada RS izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o plaah direktorjev v javnem sektorju Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o plaah direktorjev v javnem sektorju in jo objavi v Uradnem listu RS. Vlada je sprejela sklep, da se ustanovi državni javni zavod Center za upravljanje z dedišino živega srebra Idrija. V pripravah na zaetek poslovanja zavoda je treba doloiti tudi plao direktorja. Dopolnitev uredbe se nanaša na uvrstitev delovnega mesta direktorja javnega zavoda Center za upravljanje z dedišino živega srebra Idrija, in sicer v 51. plani razred. Vir: MNZ Vlada sprejela spremembe sklepa o delovanju sveta vlade za uresnievanje naela enakega obravnavanja Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o spremembah Sklepa o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah Sveta Vlade Republike Slovenije za uresnievanje naela enakega obravnavanja. Sprememba ustrezno odraža spremenjene pristojnosti ministrskih resorjev, tudi prenos nalog nekdanjega Urada za enake možnosti in zagovornika naela enakega obravnavanja v okvir Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot lani sveta pa so navedeni državne sekretarke oziroma državni sekretarji resornih ministrstev. Sprememba se ne nanaša na predstavnike drugih organizacij in nevladnega sektorja v svetu. Vir: MDDSZ Vlada dala soglasje za nadomestne zaposlitve vojaških oseb v Slovenski vojski Vlada Republike Slovenije je, skladno z dolobami 92. lena Zakona o obrambi, dala soglasje Ministrstvu za obrambo k nadomestnim zaposlitvam vojaških oseb v Slovenski vojski, pri emer skupno število zaposlenih v Slovenski vojski ne bo preseglo pripadnikov. Vlada Republike Slovenije je s sklepom (št /2013/7, z dne 12. septembra 2013) doloila skupni kadrovski nart organov državne uprave, s katerim je za leto 2013 za Slovensko vojsko dovoljeno število zaposlenih pripadnikov, tj Na podlagi 183. lena Zakona za uravnoteženje javnih financ je Ministrstvo za obrambo pripravilo predlog za izdajo soglasja Vlade Republike Slovenije. Skladno z dolobami 186. lena navedenega zakona je za zaposlovanje v Slovenski vojski predhodno treba pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Ministrstvo za obrambo je podalo predlog, da se poda soglasje k nadomestnim zaposlitvam za vojaške osebe v Slovenski vojski, tako da skupno število pripadnikov Slovenske vojske ne bo preseglo števila, doloenega s skupnim kadrovskim nartom, tj pripadnikov. Zaposlovanje in popolnjevanje enot Slovenske vojske je potrebno zaradi nemotenega izvajanja nalog ter izpolnjevanja mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija. Skupno število zaposlenih v Slovenski vojski se je med 1. januarjem in 16. septembrom letos zmanjšalo za 175 pripadnikov in pripadnic ter trenutno znaša zaposlenih. Ocenjujemo, da bo Slovensko vojsko zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi do konca leta zapustilo še približno 95 pripadnikov. Za vzdrževanje obsega pripadnikov ocenjujemo, da bo treba do konca leta zaposliti 144 novih pripadnikov. Težiše zaposlitev bo izvedeno ob koncu koledarskega leta.