(Microsoft Word - VS_ Fazli\350_ Sanela_1982_ doc)

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH V SLOVENIJI SINGLE EURO PAYMENTS AREA IN SLOVENIA Kandidatka: Sanela Fazlič Naslov: Kersnikova 1, 3320 Velenje Študentka: Rednega študija Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr.dušan Zbašnik Velenje, november 2009

2 PREDGOVOR Euroobmočje je eno največjih gospodarstev na svetu. Reginalno obsega 31 evropskih držav 16 evrskih držav in 11 držav EU, ki še niso prevzele evra, ter Švica, Norveška, Liechtenstein in Islandijo. EU je z ustanovitvijo evropske in monetarne unije pomembno prispevala k zaokrožitvi notranjega trga. Potrošniki in podjetja lahko sedaj v euroobmočju brez težav primerjajo cene in poiščejo najbolj konkurenčne dobavitelje. Evropska monetarna unija poleg tega omogoča stabilno gospodarstvo in denarno okolje po celi Evropi, kar ugodno vpliva na trajnostno rast in odpiranje novih delovnih mest, z uvedbo enotne valute pa so bile odpravljene motnje, ki so jih povzročale velike spremembe deviznih tečajev nekdanjih nacionalnih valut. Leta 2000 so voditelji držav članic Evropske unije sprejeli Lizbonsko strategijo, na podlagi katere naj bi Evropa do leta 2010 postala najbolj učinkovito in konkurenčno gospodarstvo na svetu. Z letom 2007 je bančni sektor soočen z eno najpomembnejših sprememb, projektom SEPA (Single Euro Payments Area, Enotno območje plačil v evrih), ki bo prispeval k večji povezanosti evropskega plačilnega trga. Z uveljavitvijo SEPA bodo tako vsa evrska negotovinska plačila majhnih vrednosti postala domača plačila, tako da ne bo več raznolikovanja med domačimi in čezmejnimi plačila. Negotovinska plačila velikih vrednosti so bila že prej enotno urejena s sistemom TARGET - je sistem za medbančni prenos sredstev v evrih v Evropski uniji. SEPA prinaša gospodarske koristi na srednji in dolgi rok, saj ne prinaša zgolj bolj primernih storitev, ampak bo tudi spodbudila inovacije in okrepila konkurenco. Namen je ustvariti povezan, konkurenčen in inovativen trg plačil malih vrednosti za vsa negotovinska evrska plačila, kar pomeni, da bomo zgolj z enim samim bančnim računom in enotnim nizom plačilnih instrumentov lahko negotovinsko plačevali v evrih vsem upravičencem znotraj območja SEPA (EU 27 ter Islandija, Švica, Norveška in Lichenstein). 2

3 KAZALO VSEBINE 1. UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET DIPLOMSKEGA DELA CILJ IN NAMEN DIPLOMSKEGA DELA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH SEPA TEMELJI PROJEKTA SEPA PRAVILA IN STANDARDI SEPA PRAVNI OKVIR ZA VZPOSTAVITEV SEPA VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH ORGANIZACIJA ZA DOSEGO CILJEV SEPA ČASOVNI PLAN UVAJANJA PROJEKTA SEPA PLAČILNI INSTRUMENTI PROJEKTA SEPA SEPA KREDITNI PRENOSI SCT DIREKTNA OBREMENITEV SDD KARTIČNO POSLOVANJE SCF GOTOVINSKO POSLOVANJE INFRASTRUKTURA PROJEKTA SEPA KLIRINŠKI IN PORAVNALNI SISTEM ZA KREDITNE PRENOSE PROCESNI CENTRI ZA DIREKTNE OBREMENITVE CENTRI ZA PROCESIRANJE KARTIČNIH PLAČIL VPLIV SEPA NA ZAINTERESIRANE STRANKE KORISTI PROJEKTA SEPA ZA POTROŠNIKE KORISTI PROJEKTA SEPA ZA TRGOVCE KORISTI PROJEKTA SEPA ZA GOSPODARSKE DRUŽBE KORISTI PROJEKTA SEPA ZA BANKE VPLIV PROJEKTA SEPA NA SLOVENSKO BANČNO OKOLJE GLAVNA SPOROČILA PONUDNIKOM SEPA (BANKAM IN PLAČILNIM INSTITUCIJAM) GLAVNA SPOROČILA UPORABNIKOM SEPA SKLEP POVZETEK POVZETEK KLJUČNE BESEDE ABSTRACT KEYWORDS LITERATURA VIRI

4 KAZALO SLIK Slika1: Organizacija bančnega telesa EPC Slika 2: Projektna organizacija programa SEPA pri ZBS Slika 3: Časovni okvir realizacije SEPA Slika 4: Časovni plan uveljavitve SEPA Slika 5: Shema SEPA kreditnih plačil Slika 6: Shema SEPA direktnih obremenitev Slika 7: Struktura plačil Slika 8: Prikaz gotovinskega obtoka v Sloveniji KAZALO TABEL TABELA 1: PREDVIDENI ROKI UVEDBE SEPA TABELA 2: SEPA DANES/JUTRI IN VPLIV DIREKTIVE O PLAČILNIH STORITVAH NA TIPIČNEGA PREBIVALCA EVROPE

5 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ACH Automated Clearing House (avtomatizirana klirinška hiša) AOS Additonal Optional Services (dodatne opcijske storitve) BIC Bank Identification Code (bančna identifikacijska koda) BS Banka Slovenije EACB European Association of Co-operative Banks (Evropsko združenje združenje bank) EBA Euro Bankig Association (Evropsko bančno združenje za evro) EBF European Banking Federation (Evropska bančna federacija) ECB Evropska centralna banka EK Evropska komisija EPC European Payments Council (Evropski svet za plačila) EMU European Monetary Union (Evropska monetarna unija) EMV standard Europay, MasterCard in Visa standard ES Evropski svet ESBG European Saving Banks Group (Evropska skupina hranilnic) EU Evropska unija EVROSISTEM Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav, ki so sprejele evro za nacionalno valuto IBAN International Bank Acount Number (mednarodna številka bančnega računa) NCB Nacionalne centralne banke PE-ACH Pan-European Automated Clearing House (vse-evropska klirinška hiša) PSD Payment Services Directive (Direktiva o plačilnih storitvah) SCT Sepa Credit Transfer (Sepa kreditna plačila) SCF Sepa Card Framework (Sepa kartični okvir) SEPA Single Euro Payments Area (Enotno območje plačil v evrih) SDD Sepa direct debt (Sepa direktne obremenitve) SIMP Sepa infrastruktura za mala plačila SPM Single Payments Market (Enotni trg plačil) STP plačila straight trought processing (avtomatična obdelava elektronskih plačil) TARGET Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system (sistem bruto poravnave v realnem času) TRR transakcijski račun XML Extensible Markup language (jezikovni standard za opis podatkov) Zban Zakon o bančništvu ZBS Združenje bank Slovenije ZplaP Zakon o plačilnem prometu 5

6 1. UVOD Od uvedbe evro bankovcev in kovancev 1.januarja 2002 lahko državljani znotraj evro območja plačujejo v gotovini z eno samo denarno valuto enako enostavno kot prej z nacionalno gotovino (Banka Slovenije 2007). S tem pa niso bile dosežene večje gospodarske koristi v smislu znižanja stroškov, kar je bil tudi osnovni namen. Plačilne storitve niso imele poenotenih standardov znotraj držav evro območja, kar je zaviralo čezmejno poslovanje in nemoteno delovanje notranjega trga ter povečevalo stroške. Banke so na nacionalni ravni pristopile k projektu SEPA z namenom, da prilagodijo obstoječe standarde novim SEPA standardom, saj so v tem videle konkurenčno prednost oziroma možnost preživetja. Evro je postavil temelje za enotni trg plačil, ki naj bi omogočil uveljavitev ekonomije obsega in konkurence, s tem pa bi se zmajšali stroški plačilnega sistema. Z uveljavitvijo projekta SEPA bodo vsa negotovinska plačila znotraj območja SEPA postala tako učinkovita, varna in zanesljiva, kot so danes znotraj meja posamezne države. SEPA bo odpravila razlikovanje med plačili znotraj držav in čezmejnih plačil. Mnoge banke vidijo v novem načinu poslovanja izziv na trgu in svojo veliko priložnost, zato že analizirajo tržišče in iščejo nove tržne niše. Trenutne razmere na trgu so enake za vse, prevlado pa si bo pridobila tista banka, ki bo znala dodati največjo vrednost svoji trenutni ponudbi in bo sledila potrebam trga. Oblikoval naj bi se enoten in konkurenčen trg plačilnih storitev, spodbudile inovacije in izboljšali pogoji za uporabnike plačilnih storitev, sčasoma pa naj bi vsa negotovinska plačila v evrih potekala popolnoma elektronsko Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet diplomskega dela V diplomski nalogi sem predstavila projekt Vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih v Sloveniji SEPA (Single Euro Payments Area in Slovenia). V Evropski uniji že od leta 2002, od leta 2007 v Sloveniji uporabljamo skupno evropsko valuto evro, vendar so plačilni instrumenti ostali nacionalni. Dne je v slovenskih in evropskih plačilnih sistemih napočil prelomni trenutek, kajti banke so potrošnikom ponudile prve plačilne instrumente v enotnem območju plačil v evrih. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti učinkovitost projekta SEPA in se seznati kakšen vpliv bo imel projek SEPA na podjetja in na potrošnike. Kajti v Evropski uniji je čezmejno negotovinsko poslovanje drago in zamudno, razdrobljenost trga plačilnih storitev po dražavah pa preprečuje potrebo povečanja konkurence med ponudniki. Ali bomo v prihodnjih letih državljani in koroporacije v Evropi lahko opravljali plačila v evrih kjerkoli znotraj območja SEPA tako enostavno, kot se plačila izvajajo doma. 6

7 1.2. Cilj in namen diplomskega dela Predstavitev projekta SEPA, ki zamenjuje dosedanji razdrobljeni sistem negotovinskih plačil v EU, je tema diplomske naloge, ki je razdeljena v 7-ih poglavjih. V prvem in drugem poglavju je opisan projekt SEPA vse temeljne značilnosti projekta od udeležencev do prilagajanja standardov in novi zakonodaji tako znotraj EU kot v Sloveniji. Za uresničitev projekta SEPA je potrebno sprejeti regulatorni akt, ki bo uredil plačilne storitve na evropski ravni. Evropska komisija je tako oblikovala predlog direktive o plačilnih storitvah. Najpomembnejši zakonodajni vir na področju plačilnega prometa v Sloveniji je Zakon o plačilnem prometu, ki bo deležen obsežnih posegov zaradi prilagoditvi zahteva SEPA. Tretje poglavje se nanaša predvsem na odgovorne organizacije za dosego in uveljavitev projekta SEPA. Opredeljen je časovni okvir projekta SEPA, kateri je izrednega pomena saj se ga udeleženci projekta SEPA morajo izrecno držati. Leta 2011 bo v celoti zaživel projekt SEPA. V četrtem in petem poglavju opisujem glavne plačilne instrumente in plačilno infrastrukturo, vpliv SEPA na instrumente in infrastrukturo ter aktivnosti, ki so potrebne, da bo zadoščeno zahtevam SEPA. V zadnjem sedmem poglavju je opisan vpliv projekta SEPA na slovensko bančno okolje. Opredeljena so sporočila tako ponudnikom kot uporabnikom, na kakšen način je potrebno izpeljati vse aktivnosti v zvezi s samim projektom, da bodo le ta uspešno zaključena in v celoti izpeljana. Cilj diplomske naloge je predstavitev preoblikovanja sedanjega razdrobljenega trga v enoten domači trg za plačilne storitve v evro območju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. Namen diplomskega dela je celosten prikaz projekta Sepa, ter sistematična analiza sprememb in prilagoditev zahtevam projekta Sepa v slovenskem bančnem okolju. Prikaz udeležencev, njihovo vlogo pri vzpostavitvi projekta, ter samo organizacijo za dosego ciljev projekta Sepa Predpostavke in omejitve Projekt SEPA je novost na samem trgu in je še v fazi uveljavljanja, predpostavljam, da bom imela na voljo premalo strokovnih virov, iz katere bi lahko črpala teoretično osnovo. Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila vse razpoložljive vire, domačo in tujo literaturo, ter internet. 7

8 1.4. Predvidene metode diplomskega dela Pri izdelavi diplomskega naloge sem uporabila deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Prav tako sem uporabila kompilacijsko metodo, kot postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Pomoč s strani mentorja, ter znanje, ki sem si ga pridobila med študijem. 8

9 2. ENOTNO OBMOČJE PLAČIL V EVRIH SEPA SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, enotno območje plačil v evrih. Okolje SEPA je opredeljeno kot evrsko okolje, kjer bodo lahko posamezniki, gospodarske družbe in drugi uporabniki plačilnih storitev v bankah izvajali in prejemali plačila v evrih ne glede na to, ali se takšno plačilo izvaja znotraj posamezne države območja SEPA ali med državami tega območja. Območje SEPA vključuje: 16 držav evroobmočja Belgija - BE Ciper - CY Nemčija - DE Grčija - GR Španija - ES Francija - FR Irska - IE Italija - IT Luksemburg - LU Malta - MT Nizozemska - NL Avstrija - AT Portugalska - PT Finska - FI Slovaška - SK Slovenija - SI 11 držav EU, kjer evro še ni nacionalno plačilno sredstvo Češka - CZ Danska - DK Estonija - EE Latvija - LV Litva - LT Madžarska - HU Poljska - PL Švedska - SE Združeno kraljestvo - GB Bolgarija - BG Romunija - RO Države Evropskega gospodarskega prostora Islandija - IS Norveška - NO Lihtenštajn - LI 9

10 Ostalo Švica - CH Področja, ki so pod upravo držav EU Martinique (MQ - Francoski čezmorski departma) Guadeloupe (GP - Francoski čezmorski departma) Francoska Gvajana (GF - Francoski čezmorski departma) Reunion (RE - Francoski čezmorski departma) Gibraltar (GI - Britansko pridruženo območje) Azori (PT - Portugalska najbolj oddaljena regija) Madeira (PT - Portugalska najbolj oddaljena regija) Kanarski otoki, Ceuta in Melilla (ES - Španska ozemlja) Alandski otoki (FI - Finsko ozemlje) 2.1. Temelji projekta SEPA Začetke oblikovanja enotnega območja plačil lahko najdemo že v letu 1990, ko je Evropska komisija zapisala 1, da bodo polne koristi skupnega trga dosežene le, če bodo podjetja in posamezniki lahko prenašali denar z enega konca skupnosti na drugega tako hitro, zanesljivo in poceni, kot to velja znotraj večine držav članic. Politične temelje SEPA je v začetku devetdesetih let postavila Evropska komisija (EC) v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in Evropskim parlamentom, podobno kot ob uvedbi Evra pa je temeljne zahteve glede SEPA ter časovne okvire njene vzpostavitve opredelil Svet Evropske centralne banke (ECB). Leta 1997 je Evropska komisija sprejela Direktivo o čezmejnih nakazilih 2 in zahtevala predvsem preglednost pogojev čezmejnih nakazil, pogoje pa je večinoma prepuščala dogovoru med ponudnikoma plačilnih storitev in nalogodajalcem (uporabnikom plačilnih storitev). Ob tem so bili bančniki zaradi visokih stroškov, tveganja in kompleksnosti spreminjanja nacionalnih trgov ter že začetih drugih projektov nenaklonjeni harmonizaciji pred uveljavitvijo evra. Z Lizbonsko strategijo, ki so jo sprejeli marca leta 2000 so voditelji držav članic Evropske unije (EU) sprejeli pomemben strateški cilj: do leta 2010 naj bi EU postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječega gospodarstva na svetu. Vendar pa je uvedba skupne valute (leta 1999) in uvedba bankovcev in kovancev (1.januar 2002) ustvarila le temlje za enotni plačilni trg, znotraj katerega bi bilo mogoče plačevati tako kot znotraj državnih meja. Skupna valuta sicer omogoča enako učinkovito in zanesljivo gotovinsko poravnavo obveznosti tako znotraj EU kot znotraj državnih meja, kar pa še vedno ne velja za negotovinska plačila. Tako je leta 2001 Evropska komisija posegla na to področje in z Uredbo o čezmejnih plačilih v evrih (Uredba 2560), ki zahteva izenačitev tarif za čezmejna plačila in plačila znotraj držav (pri posamezni banki), spodbudila evropski bančni sektor k dejanjem. Pod vplivom regulative oziroma Uredbe 2560, ki je močno posegla v prihodke bank, je bančni sektor prevzel pobudo in ustanovil Evropski 1 Making Payments in the Internal market (Discussion paper), Direktiva 97/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta EU z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih. 10

11 svet za plačila European Payment Council EPC 3, kot organizacijo, ki na osnovi samoregulacije in ob upošetavnju najboljših praks evropskega bančnega sektorja sooblikuje in koordinira vzpostavitev SEPA. To je organ, katerga funkcija je sprejemanje najpomembnejših odločitev evropskega bančnega sektorja na področju plačil, poleg tega pa deluje kot sogovornik evropskih regulatorjev. S strani Slovenije je član EPC Združenje bank Slovenije, ki je na nacionalnem nivoju prevzelo koordinacijo projekta Sepa. V projekt Sepa v ZBS so tako vključene vse slovenske banke, pa tudi drugi deleženiki. Projekt s svojim delovanjem omogoča hitro in operativno izvajnje aktivnosti ter nudi administrativno in organizacijsko podporo pri uvajnju Sepa v Sloveniji. Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo»evrodežela, naše enotno območje plačil«, ki jo je izdalo prvih 42 evropskih bank skupaj s tremi evropskimi združenji kreditnih ustanov in EBA (Euro Banking Association). Vanjo so avtorji zapisali dekleracijo, ki je postala moto Evropskega sveta za plačila (EPC) pri vseh njegovih aktivnostih:»me, evropske banke in združenja kreditnega sektorja, imamo skupno vizijo o tem, da morajo biti plačila znotraj evroobmočja domača plačila, združujemo sile za uresničitev te vizije v dobro evropskih potrošnikov, podjetij in bank, ter začenjamo graditi naš enotni evrski plačilni prostor.«ključni dogodki; 1952 Belgija, nemčija, Francija, Italija, Luksemburga in Nizozemska ustanovijo Evropsko skupnost za premog in jeklo veljati začneta Rimski pogodbi ustanovljeni sta Evropska gospodarska skupnost in Evropska skupnost za atomsko energijo s Pogodbo o združitvi se povežejo tri obstoječe Skupnosti (ESPJ, EGS, EURATOM) predstavljeno je Wernerjevo poročilo oz. Prvi»osnutek«monetarne unije Danska, Irska in Združeno kraljestvo se pridružijo Evropskim skupnostim (ES) ustanovitev evropskega monetarnega sistema Grčija se pridruži Evropskim skupnostim Španija in Portugalska se pridružita Evropskim skupnostim veljati začne Enotni evropski akt, s katerim so ustvarjeni pogoji za ustanovitev enotnega trga Delorsov odbor predstavi poročilo o ekonomski in monetarni uniji začetek prve faze EMU veljati začne Pogodba o Evropski uniji (Maastrichtska pogodba) začetek druge faze EMU. V Frankfurtu na Majni je ustanovljen Evropski monetarni inštitut (EMI) Avstrija, Finska in Švedska pristopijo k EU EMI prenehala obsatjati; v Frankfurtu na Majini je ustanovljena Evropska centralna banka enajst držav začnejo tretjo fazo EMU; euro postane enotna valuta. Veljati začne spremenjena pogodba o Evropski uniji (Amsterdamska pogodba) Grčija se kot 12 država pridruži euroobmočju. 3 EPC je bil ustanovljen v juniju 2002 in deluje kot neprofitno zdrzženje z sedežem v Bruslju. 11

12 2002 uporabljati se začnejo eurobankovci in eurokovanci veljati začne spremenjena Pogodba o Evropski uniji (Pogodba iz Nice) maja se deset novih držav pridruži EU z vstopom Bolgarije in Romunije se EU poveča na 27 držav članic. Slovenija vstopi v euroobmočje. Decembra je podpisana Lizbonska pogodba Ciper in Malta vstopita v euroobmočje, ki se tako poveča na 15 držav članic Slovaška vstopi v euroobmočje. Ključni dogodki projekta SEPA: 1999 uporaba evra kot knjižnega denarja, vključno s sistemom RGTS TARGET za velike vrednosti 2000 Lizbonska strategija ustvari načrt za evropske finančne storitve 2001 Direktiva EC 2560/2001 začenja veljati za plačila v evrih ZBS postane član EPC 2006 Evro postane slovenska nacionalna valuta (01. januarja 2007) 2006 Direktiva EC 2560 se poveča na transakcije do Vzpostavljen projekt SEPA pri ZBS 2008 Vseevropski plačilni instrumenti Sepa gredo v izvedbo vzporedno z domačimi instrumenti 2009 Direktiva o plačilnih storitvah mora biti uresničena v nacionalnih zakonodajah 2010 Plačila Sepa postanejo večinska oblika elektronskih plačil 2011 Plačila Sepa nadomestijo vse nacionalne plačilne instrumente na evroobmočju Od je možno pošiljati enotna plačila navodila po shemah SEPA, tako znotraj posameznih držav kot tudi v okviru celotnega območja SEPA. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Končni cilj SEPA je doseči, da bodo lahko potrošniki in podjetja uporabljali plačile storitve, ki bodo zadovoljevale njihove potrebe in jih bo mogoče znotraj EU uporabljati na enoten način, s čimer ne bo več razlikovanja med plačili v evrih znotraj ali čez meja. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo enga niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno kot znotraj državnih meja. 12

13 2.2. Pravila in standardi SEPA Za vzpostavitev projekta SEPA je ključnega pomena dogovor o uporabi skupnih standardov 4, ki temeljijo tako na ustreznih tehničnih standardih kot tudi na zahtevah poslovnih procesov. Učinkoviti so namreč le tisti, ki so široko sprejeti s strani uporabnikov, kar pomeni, da ustrezajo prepoznanim in dobro opreljenim poslovnim procesom. Poenoteni standardi omogočajo izvrševanje plačil neodvisno od infrastrukture kot tudi zniževanje stroškov in olajševanje izmenjave podatkov. Pravila in standardi (t.i. sheme) SEPA ne pomenijo le izboljšanja učinkovitosti in standardizacije čezmejnega plačilnega prometa, temveč posegajo tudi v evrski plačilni promet znotraj nacionalih meja. Popolna uveljevitev plačilnih shem SEPA pomeni uskladitev tako prvega kot drugega z enakimi podlagami, standardi in postopki izvršitve ne glede na to, prek katere plačilne infrastrukture se takšna plačila izvajajo, in ne glede na to, v kateri državi znotraj območja SEPA ima stranka transakcijiski račun oziroma prek katerega izvajalca opravlja plačilni promet. Implementacijo shem SEPA bodo izvajale banke, nacionalne centralne banke, plačilna združenja in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Vloga EPC bo zajemala upravljanje in vzdrževanje shem in okvirjev, razvoj nadaljnih poslovnih pravil in standardov, komuniciranje z vsemi stankami ter podporo in razvoj nadzora. Popolna uveljavitev in vzpostavitev shem SEPA bo pomenila izpolnitev pogojev za večjo učinkovitost in konkurenčnost med bankami pri storitvah plačilnega prometa, sočasno pa tudi pri klirinških storitvah (PE-ACH). To bo nadalje pripomoglo k povečanju konkurenčnosti regije EU v globalnem merilu. Evropski bančni sektor je v okviru EPC-ja sprejel odločitve o uporabi skupnega standarda za plačilna sporočila. Sprejel je ISO Universal Financial Industry (UNIFI) standard sporočil 5, ki temelji na Extensible Markup Languagege (XML) jezikovnem standardu za opis podatkov. Prav tako je EPC z organizacijo SWIFT 6 podpisal sporazum Memoradum of Understending, v skladu s katerim bo ta odgovorna za razvoj sporočil za SEPA kreditni prenos in SEPA direktno obremenitev. V okviru skupnih standardov sodi tudi dogovor o uporabi podatkov IBAN in BIC, ki omogočata dosegljivost (prejemnikov plačil in plačnikov) znotraj EU.Na medbančnem nivoju bo tako v uporabi ISO UNIFI standard, na nivoju banka komitent pa je odločitev o uporabi določenega standarda prepušena posamezni banki, čeprav EPC bankam tudi na tem nivoju priporoča uporabo istega standarda, saj to je v interesu uveljavitve končnih ciljev SEPA. Bankart je s 4. marcem 2009 vzpostavil plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), ki omogoča izvrševanje kreditnih plačilnih nalogov med udeleženkami sistema v standardu SEPA. Z vzpostavitvijo novega plačilnega sistema bodo lahko banke 4 Standardi določajo tehnologijo, ravnanje in medsebojno delovanje. Tehnični standardi omogočajo medsebojno delovanje in interoperabilnost informacijskih sistemov ter spodbujajo avtomatizacijo plačilnega procesa. 5 Standard je delo mednardno priznane organizacije za razvoj standardov ISO. Omogoča interoperabilnost na mednarodnem nivoju, ne le evropskem. Prav tako je organizacija v procesu razvoja standarda vključila različne uporabnike banke, upravljavce plačilnih sistemov in podjetja. 6 Society for Worldwidw Interbank Financial Telecommunication predstavlja daleč največje svetovno omrežje za prenos finančnih sporočil. 13

14 in hranilnice v Sloveniji svojim strankam ponudile enoten standard plačevanja s kreditnimi plačilnimi nalogi SEPA, pri čemer ne bo pomembno, ali je prejemnik plačila v Sloveniji ali katerikoli drugi državi evro območja. S poenotenjem standardov plačil znotraj evroobmočja, lahko procesiranje plačil med bankami v konkurenčnem okolju zagotavlja katerakoli klirinška družba v Evropi. Z vzpostavitvijo tega sistema se je Bankart pridružil drugim evropskim klirinškim hišam, ki zagotavljajo procesiranje kreditnih plačil SEPA v enotnem standardu Pravni okvir za vzpostavitev SEPA Direktiva EU o plačilnih storitvah na notranjem trgu bo odpravila razlike med posameznimi nacionalnimi okolji na področju zakonodaje in tako pripomogla k vzpostavitvi enotnega notranjega trga plačilnih storitev. Osnova je predvsem na nacionalnih pravilih, ki določajo vzpostavitev plačilne infrastrukture, pogoje za izvajalce plačilnih storitev ter urejajo pogodbena razmerja z uporabniki. Novi pravni okvir bo zagotovil konkurenčnejše bančno okolje z odpravno pravnih ovir za izvajalce plačilnih storitev pri vstopu na trg in odpravo vseh ovir, ki onemogočajo enake pogoje poslovanja za vse ponudnike plačilnih storitev. Direktiva bo zagotovila kakovostne pregledne informacije o pravicah in obveznostih pri izvrševanju plačil. Zagotovitev transparentnosti je namreč nujna glede na nizek obseg posredovanja informacij potrošnikom danes. Jasna, celovita in poenotena ureditev ključnih pravic in obveznosti je bistvena za razvoj naprednega in učinkovitega trga plačil ter zaupanje vanj. Opredeljene so odgovornosti subjektov v primeru zlorabe plačilnega instrumenta, pravice uporabnika do povračila v primeru preklica plačilne transakcije ter skrajni rok za preklic plačila. Na ravni Skupnosti področje urejajo že omenjeni Uredba 2560, ki velja neposredno v nacionalnih pravnih ureditvah, Direktiva 97/5/EC o čezmejnih nakazilih, katero so države članice prenesle v nacionalne zakonodaje, ter Priporočilo Komisije 97/489/EC, ki ureja elektronske plačilne instrumente in ni pravno zavezujoče, zato je večina držav implementacijo prepustila samoregulaciji ponudnikov plačilnih storitev. Pravni okvir na ravni EU predstavljajo: Priporočila Evropske komisije 97/489, ki ureja elektronske plačilne instrumente in zagotavlja zaščito strank pri njihovi uporabi; Direktiva 97/EC o čezmejnih nakazilih ureja čezmejna nakazila v valutah držav članic in uvaja skupne zahteve glede zaščite stranke; Uredba 2560/2001 o čezmejna plačila in plačila znotraj države v evrih. Direktiva o plačilnih storitvah je ključni pravni dokument, kateremu morajo vse države območja SEPA prilagoditi svojo zakonodajo. Glavni namen direktive je odpraviti pravne ovire za vzpostavitev enotnega plačilnega trga in uvedba skupnih zahtev glede zaščite strank. Slovenske banke s sprejetjem novega pravnega okvira in posledično prihodom novih izvajalcev (tako iz drugih držav članic kot domačih plačilnih institucij) na trgu čaka obdobje ostrejše konkurence. K večji konkurenci bo pripomogla še večja transparentnost, ki jo predvideva nov pravni okvir. To bo slovenske banke sililo h kakovostnejši ponudbi in 14

15 nižjimi tarifami in se bo v končni fazi odrazilo v nižjih prihodkih na področju izvajanja plačilnih storitev. Vsebinsko direktiva posega na področje, ki je v Sloveniji urejeno z Zakonom o plačilnem prometu, ZplaP (pogoji in načini opravljanje vzajemno priznanih finančnih storitev, nadzor nad izvajalci teh storitev). Osnovni elementi Direktive so: Plačilnim institucijam (nebančnim izvajalcem plačilnih storitev) je omogočeno, da ponujajo plačilne storitve javnosti (postavljene so usklajene in nediskriminatorne zahteve za vstop na trg plačilnih storitev), jasne in natančne zahteve po informiranju uporabnikov (vsi izavjalci jih morajo izpolnjevati), pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev. 7 Veliko določb Direktive je vsebinsko enakih ali podobnih določbam ZplaP. Obstajajo pa tudi večje razlike, med njimi naslednje: pojem storitve plačilnega prometa; napoved sprememb pogodbenih pogojev je vezana na dvomesečni rok; dolžina odpovednih rokov, ki so predvsem strožji za ponudnike plačilnih storitev (najmanj dva meseca v primerjavi s 15 dnevi po ZplaP), ureditev postopkov v zvezi z zlorabami plačilnih instrumentov, neodobrenimi ali napačno izvršenimi transakcijami, uvedba 13-mesečnega zastaralnega roka za uveljavljanje pravic uporabnika plačilnih storitev; razdelitev odgovornosti med strankami v primeru zlorab plačilnih nalogov neposredno na trenutek prejema plačilnega naloga (pri nas je neposredna navezava na trenutek sprejema naloga); pravila o odgovornosti za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilnih nalogov, ki upoštevajo specifike plačil, katerih iniciator je prejemnik plačila; določbe, ki urejajo uvedbo plačilnih institucij kot novega pravnega instituta, možnost zahtevanja povrnitve zneskov izvršenih plačilnih nalogov, katerih iniciator je prejemnik plačil. Direktiva temelji na načelu popolne harmonizacije, kar pomeni, da morajo države članice sprejeti pravne akte, s katerimi bodo implemenitirale zahteve direktive in nato tudi zagotovile dosledno izvajanje sprejetih predpisov prek svojih pristojnih organov. Rok za implementacijo je (fiksni rok) in se ne navezuje na datum uveljavitve direktive (dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU). V primerjavi z obstoječim pravnim okvirjem v Sloveniji, ki opredeljuje izvajanje plačilnega prometa, so glavne značilnosti novega zakona: večja zaščita potrošnikov in večji obseg obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, dovoljenje za izvajanje plačilnih storitev bodo lahko poleg bank pridobile tudi plačilne institucije (pogoji in kriteriji za pridobitev dovoljena so določeni v zakonu), uvedba plačilnih računov pri plačilnih institucijah, ki bodo namenjeni izključno izvajanju plačil (ne bodo smeli biti v vlogi depozitnega računa), 7 Perposal for a Directive Council on payment services in the internal market, 2007, str.5 15

16 opustitev kontrol na obstoj ali pravilnost zapisa računa prejemnika plačila pri izvedbi plačilne storitve (zaradi ukinitve registra transakcijskih računov pri BS v sedanji vlogi in uvedbe registra transakcijskih računov pri AJPES za namene izvajanja postopka izvršb), uvedba možnosti povračila plačilnih transakcij, ki pod določenimi pogoji omogoča potrošniku, da poda svoji banki zahtevo po vračilu sredstev že izvedene direktne obremenitve (do 8 tednov za avtorizirane in do 13 mesecev za neavtorizirane plačilne transakcije), spremenjen način zaračunavanja stroškov plačil, večji obseg informacij za stranke o izvedenih plačilih (npr. informacija o konkretnem uporabljenem menjalnem tečaju pri plačilu v drugi valuti, o obračunanem nadomestilu,..) in zagotavljanje informacij na papirju ali trajnem nosilcu podatkov), obveščanje strank vsaj dva meseca pred spremembo pogojev izvajanja plačilnih storitev, omejitev odgovornosti potrošnikov v primeru zlorab na največ 150 EUR (npr. v primeru izgube kartice ali zlorabe elektronske tržne poti). V priprave so aktivno vključene tudi slovenske banke. S pričetkom veljave PSD in ZPlaSS s se velike spremembe na področju plačil ne bodo zaključile, ampak se bodo dogajale vsaj še do leta Gledano z vidika bank lahko rečemo, da bo najpomembnejši del sprememb, ki zadevajo sama pravila poslovanja in pa vzpostavitev ustrezne infrastrukture, zaključen sredi naslednjega leta, ko bo začela polno delovati domača klirinška hiša in ko bodo banke ponudile uporabnikom novo SEPA pogojem prilagojeno plačilno shemo direktnih obremenitev. Banke bodo svoje stranke o spremembah samostojno in pravočasno obveščale. 16

17 3. VZPOSTAVITEV ENOTNEGA OBMOČJA PLAČIL V EVRIH 3.1. Organizacija za dosego ciljev SEPA Največje evropske banke so maja 2002 oblikovale koncept Sepa in v dokumentu»euroland: Our single payment Area White Paper«se jasno zavezale ciljem in splošnim strategijam za dosego ciljev Sepa do konca leta 2010.Ob koncu leta 2004 je bil s ciljem potrditve zaveze evropskega bančnega sektorja oblikovan nov dokument ' Realisation of the Single Euro Payments Area Roadmap V tem dokumentu so natančnejše definirani cilji Sepa ter aktivnosti in časovni roki za nijihovo izvedbo. Poudarjena je vloga Evropske centralne banke ECB in nacionalnih centralnih bank, ki naj bi v vlogi pospeševalca pomembno prispevala k vzpostavitvi SEPA, nedvomno pa glavno odgovornost za vzpostavitev SEPA nosi EPC oz. Evropski bančni sektor ob spremljanju Evropske komisije. Slika1: Organizacija bančnega telesa EPC Sekretariat EPC plenum Koordinacijski odbor Pravna vprašanja DS Direktne obremenitve DS Kreditna plačila DS Kartice DS Gotovina Tehnologija in standardi ROLL OUT odbor Vir: About EPC, februar Glavno odločitveno telo EPC-ja je plenum, sestavljen iz predstavnikov članic EPC-ja, ki odločitve sprejema v obliki resulucij na plenarnih zasedanjih (običajno štirikrat letno). Koordinacijski odbor pripravlja vsebine za obravnavo na plenumu, izvaja nadzor sprejetih odločitev EPC-ja, oblikuje priporočila plenumu in drugim organom, predlaga ustanovitev/ukinitev delovnih skupin in pripravlja proračun. Posebej je bil v okviru EPC-ja ustanovljen Odbor za vzpostavitev Sepa Roll out Committee (ROC). Največji del aktivnosti EPC-ja se odvija znotraj njegovih delovnih in podpornih skupin. Delovne skupine so razdeljene glede na različne vidike SEPA: po enega za vsakega od treh negotovinskih plačilnih instrumentov (kreditni prenosi, direktne obremenitve in kartice) ter skupina, ki obravnava gotovinske vidike. Dodatno sta bili ustanovljeni podporni skupini za tehnologijo in standarde ter pravno podlago. Slovenske banke so preko svojega 17

18 bančnega združenja (Združenja bank Slovenije ZBS) postale članice EPC. Predstavniki ZBS so člani v naslednjih organih: EPC plenumu (EPC Plenary), delovni skupini za plačilne sheme Sepa, delovni skupini za kartice, delovni skupini za gotovino, podporni pravni skupini ter forumu za upravljanje projekta (PMF). V prvi polovici leta 2007 je bila v okviru Združenja bank Slovenije vzpostavljena projektna organizacija vodenja programa Sepa. Izbran je bil projektni vodja, banke pa so se zavezale, da bodo projekt kadrovsko, finančni in moralno podprli. V projektu Sepa pri ZBS, ki je organiziran podobno kot EPC, sodeluje večina slovenskih bank in hranilnic, Banka Slovenije, Ministrstvo za finance, MF- UJP in izbrani ponudniki infrastrukture Sepa. Slika 2: Projektna organizacija programa SEPA pri ZBS Vir: SEPA v Sloveniji informativno gradivo, januar 2007, str. 9. V okviru projekta Sepa deluje 10 skupin, in sicer 5 delovnih in 5 podpornih, s čimer so pokrita vsa področja delovanja Sepa. Skupine so koordinirane s strani pisarne Sepa, ki skrbi za koordinacijo vseh delovnih teles, obvešča banke in ostale deležnike o Sepa ter obvešča EPC o delovanju slovenske skupnosti na področju Sepa. Odbor za plačilni promet v vlogi Nacionalnega odbora za implementacijo Sepa predstavlja operativno odločitveno telo. Nadzorni svet ZBS je vrhovno odločitveno telo in v funkciji nadzora projekta predstavlja v projektu projetni svet (Steering Committe). Poleg naštetih teles pa Nacionalni forum Sepa kot posvetovalno telo vključuje vse deležnike projekta Sepa. Tako v njem predstavniki slovenske nacionalne skupnosti v telesih EPC, predstavniki BS, MF, MF-UJP, zbornic (trgovinske, gospodarske, obrtne) potrošniških in zavarovalniških organizacij. 18

19 3.2. Časovni plan uvajanja projekta SEPA Uresničitev projekta SEPA je odvisna od aktivne udeležbe vseh subjektov deležnikov v nekem naconalnem okolju, ki vsak s svojega vidika pripomore k uspehu tega pomembnega projekta. Pri tem bo posebej pomembno tudi razumevanje in sprejemanje glavnih ciljev SEPA s strani javnosti, saj bodo tako dosežene predvidene prednosti. Imetniki računov bodo lahko izvajali negotovinska plačila znotraj evro območja z enega samega računa in z uporabo niza plačilnih instrumentov tako enostavno, učinkovito in varno znotraj državnih meja. Uporabniki plačilnih storitev bodo imeli možnost izbrati ponudnika plačilnih storitev z najprivlačnejšo ponudbo, ne glede na državo izvora. Predvideno je, da se bo tudi vključevanje posameznih bank oziroma nacionalnih okolij v sheme SEPA izvajalo postopoma in ne po principu velikega poka. Časovni okvir SEPA je bil prvič predstavljen v času nastanka EPC-ja spomladi leta 2002, v že omenjeni Beli knjigi. EPC je v tesnem sodelovanju z EC in ECB razvil načrt uveljavitve programa SEPA. Od začetka lahko vse neevropske države sodelujejo v programu SEPA, če plačila potekajo v evrih. Lahko izberejo SEPA standarde za svoje domače plačilne instrumente. Pričakovanja ECB je EPC upošteval v časovnem načrtu Roadmap , kjer je ta pričakovanja podrobneje uredil in predvideva tri faze 8. Slika 3: Časovni okvir realizacije SEPA Vir: ECB, Enotno območje plačil v evrih (SEPA), povezan trg plačil malih vrednosti, Franfurt, 2006, str 14. EPC je pripravil svoj časovni načrt (Roadmap ), skladen s pričakovanji ECB-ja, ki je predvidel tri faze vzpostavitve SEPA: 1. Načrtovanje in priprava SEPA shem za kreditna plačila in direktne obremenitve, kartični okvir, opredelitev okvirja mehanizmov kliringa in poravnave, ki postavlja splošna načela za izmenjavo, obdelavo in poravnavo plačil v okolju SEPA.V letu 2006 pa je bilo tudi osredotočenje na pripravo standardov in specifičnih podrobnosti ter same varnosti. 8 ECB, Enotno območje plačil v evrih (SEPA), 2006, str. 14 in Anko, SEPA, 2007, str

20 2. Uvajanje in razvitje zajema uvajanje standardov in specifikacij za obe shemi SEPA, zagon kreditnih plačil SEPA od ter zagon direktnih obremenitev SEPA konec Banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morajo na podlagi shem razviti lastne plačilne produkte in storitve ter plagoditi svoje poslovne procese, upravljalci plačilne infrastruture pa svoje rešitve prilagoditi SEPA shemam. Ob zaključku te faze bodo imeli prebivalci, podjetja in javne oblasti znotraj EU možnost uporabljati SEPA kreditne prenose in direktne obremenitve, kot jih je opredelil EPC. 3. Soobstoj in migracija bo obdobje v katerem bodo hkrati obstajale nacionalne sheme in sheme Sepa. Faza migracije se je začela s , ko so ponudniki plačilnih storitev ponudili prve Sepa plačilne instrumente, ki so na voljo vzporedno z obstoječimi domačimi načini plačevanja. Prvotni časovni načrt dokončanje faze migracije do je bil v maju 2006 na omiljen podlagi stališča Evropske komisije in ECB-ja, ki zahteva samo še doseganje 'kritične mase'. Banke pa so zaradi vzporednih stroškov vzporednost vseeno izpostavile nujnost določitve konca migracije, ko stari plačilni instrumenti ne bodo več na voljo. V tej fazi naj bi uporabniki sprejeli Sepa produkte in storitve. S tem ko bodo vsi sistemi postali vseevropski, bo dosežena Sepa za plačilno industrijo. Slika 4: Časovni plan uveljavitve SEPA Vir: Roadmap (EPC 2002). 20

21 4. PLAČILNI INSTRUMENTI PROJEKTA SEPA Osnovni in temeljni namen projekta SEPA je pripraviti okvir za vzpostavitev SEPA v bankah, plačilnih sistemih 9 in pri uporabnikih plačilnih storitev znotraj evro območja. To pomeni, da bodo izvjalci plačilnega prometa in uporabniki storitev sposobni sprejemati oziroma izvrševati plačila skladno s pravili za plačilne instrumente in sheme SEPA, uporabniki storitev pa imeli možnost te storitve uporabljati od leta 2008 za kreditna plačila in kreditne kartice, do konca leta 2009 pa tudi za direktne obremenitve. EPC je v letih od 2004 do 2006 razvil dve novi shemi elektronskih plačil: SEPA kreditna plačila in SEPA direktne obremenitve. V pripravi na SEPA sta bila upoštevana dva različna pristopa. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila izbrana strategija nadomestitve z novimi enotnimi shemami za kreditna plačila in direktne obremenitve za celotno okolje SEPA. Za kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija prilagoditve obstoječih shem in njihovih procesorjev na novi niz poslovnih in tehničnih standardov ter procesov. EPC je oblikoval sheme plačilnih instrumentov, in sicer s sprejetjem pravilnika za SEPA kreditne prenose Sepa Credit Transfer Scheme Rulebook, pravilnik za direktne obremenitve Sepa Direct Debit Scheme Rulebook. Oblikoval okvir za kartično poslovanje Sepa Card Framework, ter okvir enotnega evro gotovinskega prostora Sepa Single Euro Cash Area. Tabela 1: Predvideni roki uvedbe SEPA Predvideni roki uvedbe Sepa Kreditna plačila na voljo strankam Direktne obremenitve na voljo strankam Od dalje Od dalje Od dalje Migracija bo potekala postopoma s soobstojem plačilnih instrumentov. Kartična masa naj bi bila dosežena do konca leta Vir; Informativno gradivo SEPA v Sloveniji, 2007, str.8. Kartično poslovanje na voljo stankam Po 2011 bodo predvidoma v uporabi samo kartice, skladne s Sepa SCF Sepa kreditni prenosi SCT Kreditno plačilo SEPA je plačini instrument, s katerim imetnik računa naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki. Kreditna plačila 10 SEPA so transakcije v evrih, ki potekajo med strankami s transakcijskimi računi pri bankah na območju SEPA. SEPA shema kreditnih prenosov ima za cilj poenotenje vseh osnovnih pravil, praks in tehničnih standardov ter želi s tem narediti korak naprej od obeh konvencij. Ponudnikom plačilnih storitev bo shema omogočila ponudbo SEPA kreditnih prenosov v 9 S plačilnim sistemom razumemo skupek plačilnih in drugih instrumentov, bančnih postopkov in značilnih mehanizmov za medbančni prenos denarnih sredstev, ki skupaj omogočajo kroženje denarja ali opravljanje plačilnih storitev. 10 Kreditno plačilo je plačilni nalog, s katerim imetnik računa naroči prenos sredstev oziroma izvršitev plačila v breme svojega računa pri banki. So transakcije v evrih, ki potekajo med strankami z IBAN-računi pri bankah v območju SEPA (Jamnik, 2007, str. 4). 21

22 celotnem evroobmočju in odpravila razlike med pogoji za izvajanje kreditnega prenosa znotraj države in pogoji za izvršitev čezmejnega kreditnega prenosa. Plačilni instrument, kot ga shema določa, že omogočajo številne banke v evroobmočju. Januarja 2008 je več kot 4300 bank v 31-ih državah SEPA s pričetkom delovanja SEPA kreditna plačila napravilo zgodovinski korak naprej na projektu vzpostavitve enotnega plačila v evrih. Kreditni plačilni instrumenti, ki se uporabljajo v Sloveniji, so posebna položnica, trajni nalog, direktna odobritev, kreditna plačila izvršena prek kliringa in čezmejna plačila v evrih. Slika 5: Shema SEPA kreditnih plačil Plačnik 1. Plačilo Upravičenec 2. Navodila kreditnega plačila Klirinško poravnalni mehanizem 5. Bremenitev banke upravičenca Banka izdajateljica 3. Začetna banka pošlje sporočilo kreditnega plačila 4.Posredovanje sporočila kreditnega plačila Banka upravičenca Vir; Making SEPA a Reality, 2006, str. 36. Za kreditna plačila nalogodajalec predloži navodila izvršbe plačila, zagotovi finančno kritje ter nalog posreduje banki izdajateljici pod sprejetimi pogoji (2). Plačilo mora banka izvršiti v največ treh delovnih dneh, predlog Direktive o plačilnih storitvah pa predvideva maksimalni čas izvršitve 1 dan. Banka izdajateljica kreditno plačilo sprejme, ga preveri in zavrne napačna navodila. Če je plačilo izvršeno, je obremenjen plačnikov račun in kreditno plačilo poslano v kliriško poravnalni mehanizem 11 (3). Le-ta pošlje sporočilo kreditnega plačila banki upravičenca in poravna vsoto plačila (4). Banka upravičenca sporočilo sprejme, ga preveri in odobri račun upravičenca (5). Banke se lahko med seboj dogovorijo tudi za krajši čas izvršitve, vendar pa ne smejo prekoračiti predpisanega tri-dnevnega časovnega cikla. Prekoračitev je dovoljena v izjemnih primerih, kadar gre za sum pranja denarja ali financiranje terororizma. Pri tem nalogodajalec kot upravičenec poravnata 11 Banka plačnika in banka prejemnika sta lahko tudi en in isti udeleženec sheme. V tem primeru se poravnava ivede z internimi knjižbami pri tej banki. 22

23 stroške svojih bank individualno in ločeno od transakcije. To so tako imenovani SHA 12 (možnost delitve stroškov) stroški. Pri izvršitvi plačilne transakcije se prenese celotni znesek plačilne transakcije od plačnika do prejeminika, brez morebitnega odtegovanja stroškov za izvršitev plačilne transakcije. V zvezi z izvršitvijo plačilne transakcije plačnik plača samo tista nadomestila, ki jih zaračunava njegova banka. Višina zneska transakcije po shemi ni omejena. Uporaba enega in edinega standarda za identifikacijo in preverjanje velajavnosti računa, odprtega pri banki v Evropi in temelječega na IBAN-u, omogoča standardizirano shranjevanje zaupnih informacij. IBAN 13 (International Bank Account Number Mednarodan številka bančnega računa) in BIC 14 (Bank Identifier Code Identifikacijska oznaka banke (SWIFT)) sta edini dovoljeni oznaki računov in bank pri transakcijah SEPA. Medtem ko se ju je do sedaj v večini držav uporabljalo samo za čezmejna plačila, se pri SEPA plačilih uporabljata tudi za domača plačila. Nalogodajalec mora za identifikacijo računa upravičenca svoji banki zagotoviti IBAN upravilčenca in BIC kodo banke upravičenca, razen če ni z banko dogovorjeno drugače. Prav tako je določena standarda dolžina 140 znakov za vpis podatkov o nakazilih, banke pa so dolžne podatke o nakazilih v celoti in nespremenjeni obliki posredovati prejemniku sredstev. V podatkovni format SEPA je bila dodana opcijska identifikacijska koda nalogodajalca. Prejemniku plačila koda omogoča uskladitev s podatki, ki so navedeni na fakturi ali spremjajočem dokumentu. V primeru vračil lahko nalogodajalec kodo in podatke iz fakture avtomatično preveri, banka mora nalogodajalca o vračilu obvestiti ter mu tudi vrniti sredstva. Stroški, povezani s kreditnimi plačil, so podobni stroškom, povezanim z direktnimi obremenitvami. Stroški obdelave in posredovanja plačil se bodo znatno povečali zaradi soobstoja obstoječih plačilnih instrumentov in plačilnih instrumentov SEPA. Ti dodatni stroški bodo kompenzirani s pričakovano povečano učinkovitostjo, ki jo prinaša povečana uporaba oddaljenega dostopa do plačilnih storitev in z občutnim zmanjšanjem ročnih posegov pri procesiranju plačil znotraj bank. V Slovenji se uporabljajo naslednji kreditni plačilni instrumenti: Kreditna plačila, izvršena preko kliringa sistema Čezmejna plačila v evrih Posebna položnica standardizirani papirni nalog za plačilo, ki s podatki v optično berljivi vrstici omogoča avtomatko procesiranje plačila. Trajni nalog elektronski kreditni nalog za plačilo, ki omogoča več zaporednih mesečnih izvedb plačila (npr. odplačevanje bančnega kredita). Direktna odobritev elektronski kreditni nalog za palčilo, ki omogoča nalogodajalcu nalog za odobritev več prejemnikov plačil hkrati (npr. izplačilo plač in pokojnin) 12 SHA nalogodajalec in upravičenec plačata stroške nakazila vsak svoji banki. 13 IBAN (International Bank Account Number) gre za zapis številke bančnega računa v standardni obliki. V Sloveniji vsebuje IBAN 19 znakov od tega dve črki za državo (SI) dve številki za kontrolni ključ (56) ter 15 mestno številko računa. 14 BIC (Bank Identifier Code) identifikacijska koda banke, ki se uporablja v plačilnem prometu. 23

24 Banke v Sloveniji nudijo storitev kreditnega prenosa, ki je v večjem delu v skladu s Sepa shemo. Bistvenih razlik med domačo shemo za kreditna plačila in Sepa shemo za kreditni prenos ni. Kreditna plačila Sepa ne bodo bistveno spremenila plačila potrošnikov, saj so slovenske banke že doslej zagotavljale kakovostne storitve na tem področju. Domača shema zajema vse procese, zajete v SEPA shemi (plačilni nalog stranka-banka, medbančno plačilo, zavrnitev oziroma vračilo, obvestilo banke stranki), dopolniti je potrebno le nekatere podatke v procesu kreditnih plačil (npr. ID šifre nalogodajalca oziroma prejemnika plačil). Žiro kliring 15 je multilateralni kliriški sistem, ki omogoča popolno avtomatiziranost postopka, brez ročnih posego Banke Slovenije kot uravljiteljica sistema in temelji na petih poravnalnih ciklusih znotraj delovnega dne (ob 8. uri, 10. uri, 12. uri, 14. uri in uri). Domači plačilni nalogi so torej lahko izvršeni prej, temeljijo na end-toend STP 16 obdelavi in ker so posredovani v učinkovit sistem Žiro kliring, imajo banke zato tudi nižje stroške. Najpomembnejše sestavine SEPA kreditnih plačil (Making Sepa a Reality, 2006, str.40): popoln dostop do SEPA kredtnih plačil prenos v evrih med računi osnovna nenujna kreditna plačila uporaba IBAN-a in BIC kode skupna, največ 3- dnevna poravnava varnost podatkov potrošnika ni odbitkov od osnovnega zneska ločena provizija banke same določijo limite banke upnika sprejemajo plačila v katerokoli valuti skupna pravila za kliring in poravnavo obsežna pravila za zavrnitev in vračila možnost zagotavljanja dodatnih izbirnih storitev Direktna obremenitev SDD Direktne obremenitve so posebna oblika negotovinskega nakazila denarnih sredstev, ki se jo uporablja za izvršitev plačil (npr. plače, pokojnine, dividende, socialne pomoči, honorarji in podobna nakazila) večjemu številu prejemnikov. Z drugim novembrom leta 2009 bodo banke strankam ponudile možnost rednega plačevanja prek novega sistema neposredne bremenitve SEPA. To pomeni, da bodo imeli potrošniki in podjetja prvič možnost opravljanja transakcij z neposredno bremenitvijo med različnimi državami v območju evra. Sistem, ki ga je vzpostavil bančni sektor, podpirajo pravila EU o plačilnih storitvah in čezmejnih plačilih, ki se uporabljajo že od 1. novembra in zagotavljajo, da bodo neposredne bremenitve SEPA tako preproste, učinkovite in varne, 15 Banka Slovenije je 1. avgusta 2009 ukinila plačilni sistem Žiro kliring (Sklep o prenehanju upravljanja plačilnega sistema Žiro kliring; Uradni list RS, št. 52/2009). Dne 4. marca 2009 je bil vzpostavljen nov multilateralni neto klirinški plačilni sistem SEPA interna kreditna plačila (SEPA IKP), katerega upravitelj je Bankart. Nov sistem SEPA IKP zagotavlja enako kakovost storitev, kot jo je do njegove ukinitve zagotavljal sistem Žiro kliringa. 16 STP (Straight Through Processing) avtomatsko procesiranje finančnih sporočil brez ročnega posega v katere koli fazi transakcije. 24

25 kot so v nacionalnih sistemih, in da ne bodo dražje. V novi sistem se je vključilo že tisoče bank v območju evra Direktna obremenitev SEPA je plačilni instrument, ki se izvaja po pravilih sheme SEPA v evrih med udeleženci (upniki in dolžniki), ki imajo račune pri bankah v območju SEPA in bodo pristopili k shemi SEPA. Namenjena je enkratnimi plačilom v breme večjega števila dolžnikov kot tudi plačevanju ponavljajočih se obveznosti večjega števila dolžnikov. Shema ne omejuje višine zneska posamezne direktne obremenitve ne namena plačila in v nasprotju z domačo shemo omogoča izvajanje direktnih obremnitev na vsak delovni dan. Ne glede na to pa se nacionalne skupnosti lahko dogovorijo in omejijo višino zneska posamezne direktne obremenitve SEPA. Dodatni stroški, povezani z direktnimi obremenitvami, se bodo pojavili v naslednjih oblikah; zaradi povečane uporabe direktnih obremenitev bo potrebno zagotoviti uspešno upravljanje, za kar bodo potrebne znatne in drage prilagoditve, veliki administrativni in poslovni stroški, ki so povezani z direktnimi obremenitvami SEPA, banke bodo imele stroške, povezane z upravljanjem goljufij, in soočene bodo z izgubo dobička zaradi goljufij pri direktnih obremenitvah. V scenariju idealnega sveta SEPA in e-sepa se bodo administrativni stroški, ki so povezani z direktnimi obremenitvami SEPA, zmanjšali. Zaradi preusmeritve uporabnikov k uporabi oddaljenega dostopa do storitev se bo povečala učinkovitost procesiranja plačil. Slika 6: Shema SEPA direktnih obremenitev Dolžnik 2. vnaprejšnje opozorilo Upnik 1. odlok za plačilo 5. Račun dolžnika Sporočilo med bankami Klirinško poravnalni mehanizem Sporočilo med bankami 3. zbiranje podatkov Banka dolžnika 4. sporočilo med bankami 4. sporočilo med bankami Banka upnika Vir; Making SEPA a Reality, 2006, str

26 S strani plačnika je dano pooblastilo, kar pomeni, da se lahko plačilo izvrši (1), obenem pa dovoli svoji banki, da izvrši plačilo. Pooblastilo je lahko v papirni ali elektronski obliki, ki zagotavlja varnost prenosa. Po podpisu plačnika, da se nalog lahko izvrši, mora biti pooblastilo poslano upniku. Dolžnik in upnik morata imeti odprt transakcijski račun pri bankah, ki so pristopile k SEPA shemi, kar jih zavezuje, da izvajajo domače in čezmejne direktne bremenitve. Po prejemu podpisanega pooblastila mora upnik začeti z izterjavo. Pred izterjavo pa mora poslati sklep dolžniku (2), razen če ni drugače določeno. Podatki so preneseni v elektronski obliki skozi vsako izterjavo (3). Banka upnika lahko poravnavo zavrne zaradi tehničnih razlogov. Na datum valute mora banka upnika obremeniti dolžnikov račun, če ima dovolj sredstev ter če je nalog pravilno izpolnjen. V nasprotnem primeru mora plačnik zagotoviti sredstva oz. Pravilne podatke, drugače se nalog zavrne. Dolžnik je dolžan prejeti povračilo upnika, če se le-ta ne strinja z izterjavo, ki je pravno podprta v PSD 17, vendar pa mora poslati to zahtevo banki dolžnika v roku 6-ih tednov. Vendar pa to povračilo ne pomeni, da dolžnik ni več dolžan plačati obveznosti do upnika. Banka nalogodajalca ter banka upnika si lahko za storitev zaračunata medbančno provizijo V skaldu z EU Direktivo o plačilnih storitvah daje shema dolžniku pravico do vračila zneska direktne obremenitve. Dolžnik lahko prekliče izvršitev avtorizirane (odobrene) transakcije direktne obremenitve v roku osmih tednov od datuma zapadlosti direktne obremenitve brez podajanja razlogov. Za neavtorizirane (neodobrene) transakcije se rok za uveljavljanje pravice podaljša na 13 mesecev od datuma zapadlosti direktne obremenitve. Uporaba sporočilnih standardov ISO XML je za banke zavezujoča, poslovnim partnerjem se za izvrševanje plačil priporoča uporaba podatkovnih formatov Sepa. IBAN in BIC sta edini dovoljeni oznaki računov in bank pri transakcijah Sepa. Upnik mora za obremenitev dolžnikovega računa svoji banki zagotoviti IBAN dolžnika in BIC kodo banke dolžnika. Najpomembnejše sestavine SEPA direktne obremenitve (Maiking Sepa a Reality, 2006, str.40): poplni dostop do Sepa direktnih obremenitev povratna plačila v evrih obe strani (plačnik in upnik) imata odprt račun v Sepa shemi uporaba IBAN-a in BIC kode cikel dveh dni, razen če je prvo plačilo, ko je potrebno 5 dni za organizacijo varnost podatkov potrošnika limiti bodo postavljeni za stranko banke C2B ** plačila posebna pravila za nujne naloge, poravnalne dneve jasna specifikacija datumov pooblastil in pogodbenih datumov skupna pravila za kliring in poravnavo obsežna pravila za zavrnitev, refundiranja in vračila možnost zagotavljanja dodatnih izbirnih storitev. 17 PSD Direktiva o plačilnih storitvah 26

27 Predstavitev sheme SEPA za direktne obremenitve zahteva širom EU enoten pravni okvir, kot je definiran v EU Direktivi o plačilnih storitvah. Pričetek delovanja sheme SEPA direktne obremenitve širom držav SEPA je bil določen s strani EPC-ja, in sicer 1.november Datum pričetka delovanja sheme sovpada s končnim datumom, določenim za vse države članice EU, da implementirajo PSD v svoje nacionalne zakonodaje Kartično poslovanje SCF Evrosistem podpira oblikovanje enotnega območja plačil v evrih, ki bo omogočilo izvajanje plačil malih vrednosti v evrih znotraj evroobmočja pod enakimi osnovnimi pogoji. Kartična plačila predstavljajo bistveni del plačil malih vrednosti in kartične sheme so pomemben element projekta SEPA. SEPA na kartičnem področju prinaša večjo varnost poslovanja zaradi obvezne uporabe čipa in številke PIN 18 ter večjo učinkovitost uporabe kartic, saj bo mogoče eno samo kartico uporabljat na celotnem območju SEPA. Podatki o imetniku katice bodo poleg magnetnega zapisa zapisani tudi na čipu, ki bo postopoma vgrajen na vse plačilne kartice, ki se bodo uporabljale v območju SEPA. Poslovanje prek kartičnegta čipa bo postalo standard vse Evrope, vseh izdanih kartic, POS 19 terminalov in banokomatov. S tem se bo zmanjšala potreba, da bi s seboj nosili gotovino. Zaradi kompleksnosti kartičnega poslovanja in zaradi med seboj močno različnih pristopov, ki so jih uveljavile razne kartične sheme v vsaki državi, ter zaradi prisotnosti Mednarodnih kartičnih shem (International Cards Schemes ICS), se je EPC odločil, da ne bo razvil novih skupnih pravil delovanja kartične sheme na način, kot je bilo to storjeno pri kreditnih plačilih in pri direktnih obremenitvah SEPA. Namesto tega je bil pripravljen strateški dokument, imenovan Kartični okvir SEPA (SCF), ki določa, kako morajo izdajatelji, pridobitelji, kartične sheme in operaterji prilagoditi svoje današnje operacije, da bodo skladne z vizijo SEPA za kartična plačila v evrih. Kljub temu, da banke niso poročale o celotnih učinkih na kartice, so nekatere poudarile, da bi lahko prišlo do povečanja stroškov zaradi problemov, povezanih z novimi prilagodljivimi karticami SEPA. Ti problemi se ne skladajo z naravnimi postopkom nadomestitve kartic. Zaradi zmanjšanja oziroma prenehanja uporabe čekov je možno zmanjšanje stroškov pri obdelavi in posredovanju. V fazi soobstoja banke pričakujejo rahlo povišanje stroškov, ki so povezani z komunikacijo in reklamo, ki bodo nujni pri informiranju in ozveščanju klientov o novih plačilnih instrumentih in pravilih. Ti bodo na dolgi rok predvidoma izginili. Banke bodo izpostavljene višjim stroškom, povezanim z IT 20 sistemom in razvojem v obdobju soobstoja pa vse, dokler SEPA ne bo uveljavljena. Potrebne bodo investicije za vzpostavitev plačilnih shem SEPA vzporedno z obstoječimi shemami. Vse te investicije se bodo v idealnem svetu SEPA in e-sepa pokazale kot 18 PIN (Personal identification number) osebna identifikacijska številka služi za avtorizacijo vseh nakupov na POS terminalih in dvigov gotovine s karticami, skladno s SEPA. Popolnoma se bo ta metoda avtorizacije uveljavila do leta 2011, ko bodo morale vse kartice in tudi naprave (POS terminali, bankomati) podpirati čipno (EMV) tehnologijo. 19 POS (Point of Sale) prodajno mesto, ki ima z banko podpisano pogodbo o sprejemanju kartic kot načina plačila izdelkov in storitev. 20 IT (Informacijska tehnologija) naložbe v informacijske rešitve se bankam povrnejo razmeroma hitro; te zdaj pomenijo jedro učinkovitega poslovnega modela, saj si brez njih ni več mogoče predstavljati poslovanja. 27

28 koristne, saj se bodo stroški znižali zaradi povečane stroškovne učinkovitosti in večje produktivnosti. Od 1. januarja 2008 morajo biti banke pridobiteljice zmožne ponujati trgovcem možnost za sprejemanje kartičnih transakcij od najmanj ene sheme, skladne s SCF. Banka, ki je lastnica bankomata SEPA, pridobiva (ali drugače procesira) dvige evro gotovine, izvršene z uporabo večnamenske kartice na bankomatih znotraj SEPA. Ta definicija vključuje tudi lastnike več-valutnih bankomatov, ki izdajajo evre izven evro območja. SEPA na kartičnem področju zahteva: čipna tehnologija po standardu EMV 21 mora biti na vseh karticah, POS terminalih in bankomatih nameščena najkasneje do 1. jnuarja 2010; transakcija s kartico se morajo najkasneje pos 1. januarju 2011 izvanjati le ob uporabi številke PIN, kar pomeni, da se bo nakup s kartico potrjeval le še z vnosom PIN, podpis kot verfikacijski element pa bo izginil. Posledično bodo tudi kartice, skladne s Sepa, opremljene le s čipom, magnetna steza pa bo s kartico postopoma izginila. Slovenske bančne kartice Activa/Maestro in BA/Maestro so že opremljene s čipom in skladne s Sepa SCF. Glavne zahteve, ki jih morajo zagotoviti lastniki bankomatov, so: Vsi bankomati so opremljeni z EMV tehnologijo do 31. decembra 2010 Bankomati ponujajo najmanj angleščino in nacionalni(e) jezik(e) države, v kateri je bankomat postavljen Kjer želi izdajatelj kartice ponuditi imetniku kartice izbiro med več gotovinskimi aplikacijami na eni kartici, mora biti taka izbira zagotovljena. Po neodvisnih raziskavah, (MasterCard, BlueBook) zavzemajo kartice samo 6% delež v strukturi plačil. Raziskava University of Leuven (RUL) pravi, da so od 100 transakcij v trgovini, samo 4 opravljene z debetno kartico. Po ocenah EPC so stroški gotovine v primerjavi z debetno kartico enaki pri znesku 13, (0,2 ) nato pa naraščajo in znašajo pri znesku 45 že 0,4 (debetna kartica še vedno 0,2 ). stroški gotovine naj bi znašali v EU od 0,4 do 0,6 % GDP EMV (Europay, Mastercard, Visa) standard zagotavlja večjo varnost pri izvedbi transakcije, saj se osebna številka (PIN) preverja na samem čipu, ki je na pametni kartici, s čimer je preprečena možnost prestrezanja PIN-a, ki bi potoval na preverjanje na oddaljen strežnik. Obenem pa EMV standard določa prenos odgovornosti v primeru zlorabe kartice. Banke, ki ne bodo izdajale kartic s čipi in ne bodo podpirale EMV standardov na bankomatih in POS terminalih, naj bi v prihodnje same odgovarjale za morebitne zlorabe kartic. 22 GDP (Gross Domestic Product) pomeni Bruto domači proizvod (BDP) 28

29 Slika 7: Struktura plačil Papir* 4% Kartice Elektronsko 11 % 100% = 230 milijard transakcij Več kot 180 milijard trgovinskih transakcij v Europi*** je še vedno gotovinskih približno 6 od 7 plačilnih trans. je opravljenih z gotovino Gotovina 79% Vir: Gojmir Nabergoj: Kartično poslovanje v pogojih SEPA, januar, 2009 *papirnate oblike zajemajo povečini čekovno poslovanje, vrednostne bone ** elektronski način plačila zajema DD, CT, e-denarnico in trajne naloge ***analiza temelji na zbranih podatkih 8 največjih EU držav: D,NE,BE,F,UKE,I,PL, leto 2006 Na področju kartičnega poslovanja obstajajo v Sloveniji tri domače kartične sheme: Activa, ki jo izdajajo banke članice kartičnega sistema Activa in jo upravlja Banka Koper, Karanta, ki jo izdajajo banke članice kartičnega sistema Karanta, upravlja pa jo Nova Ljubljanska banka, BA shema, ki jo izdajajo in upravljajo vse banke, vključene v to domačo debetno shemo. Na podlagi primerjave med domačimi kartičnimi shemami in SEPA kartičnim okvirom, so bile ugotovljene naslednje potrebne aktivnosti: uvajanje EMV tehnologije, prilagoditev domačih kartičnih shem SEPA kartičnem okviru: domačo kartično shemo lahko nadomestijo z mednarodno shemo SEPA pridružijo se lahko drugi SCF skladni shemi, ki nosi odgovornost in ne banka ali oblikujejo "co-branding" opcijo v predhodnem obdobju z eno izmed mednarodnih shem, ki je skladna s SCF, a se morajo najkasneje do leta 2011 odločiti za izbiro ene izmed zgornjih opcij; uskladitev domačih medbančnih provizij z zahtevami SEPA ločitev procesiranja od funkcije upravljanja kartične sheme pri domačih kartičnih shemah; učinkovito procesiranje vseh produktov, ki so skladni s SEPA kartičnim okvirom s strani procesnih centrov; 29

30 poslovanje na bankomatih v nacionalnem in vsaj še v angleškem jeziku. Slovenske banke, ki se pripravljao na prehod v okolje SEPA, imajo glede na svojo vlogo v shemi različne obveznosti: 1. banke, ki so izdajateljice kartic bodo: začele izdajati, ponujati oz. kako drugače procesirati tudi kartice skladne s kartičnim okvirjom Sepa od 1. januarja 2008 dalje; po 1. januarju 2011 izdajale samo kartice skladne s SCF imetnikom kartic omogočile popolne informacije o prednostih SCF skaldnih kartičnih produktov. 2. banke, ki so pridobiteljice bodo: omogočile trgovcem, da lahko s 1. januarjem 2008 sprejemajo kartice od ene ali več kartičnih shem SCF v okviru svoje bančne ponudbe trgovcem omogočile popolne informacije o prednostih, ki jih prinaša sprejemanje SCF kartic in jim predtsavile prednosti delovanja SCF skladnih POS terminalov zagotovile sprejemanje SCF skaldnih kartic vseh shem, katerim sodelujejo v omrežju bančnih avtomatov. 3. banke, ki so lastnice kartičnih shem bodo; poskrbele za skladnost s SCF, zagotovile ločenost upravljanja in procesiranja, vzpostavile enotne pogoje članstva v kartični shemi, omogočile svojim članicam enotno licenco za poslovanje v celotnem okolju Sepa, preprečevale kartične zlorabe in podpirale preventivne aktivnosti v skladu z Resolucijo o zlorabah EPC. 4. banke, ki so člani delovnih teles in strokovnih organov; morajo odstraniti vse tehnične ovire za uvedbo SCF. Slovenske banke se obvezujejo, da bodo spoštovale vsa načela in pravila, ki jih uvaja kartični okvir SEPA ter jih skladno s časovnico EPC tudi pravočasno udejanila Enotno območje evro gotovine SECA Po uspešni uvedbi bankovcev in kovancev se je pozornost v zvezi s spremembami pri gotovini usmerila na najboljši način njene distribucije in recikliranja. SECA ( Single Euro Cash Area ) ne vključuje le obstoj bankovcev in kovancev za izvajanje plačil, zagotavlja tudi pristnost, razpoložljivost in primernost gotovine v obtoku; zato mora biti raven zaščite in kakovosti evrskih bankovcev in kovancev enotna na celotnem evroobmočju, kjer ne sme prihajati do pomanjkanja katerokolih vrednosti evrskih banokvcev ali kovancev. Razlogi za nastanek Single Euro Cash Area (SECA) okvirja: sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta ter zmanjševanje stroškov bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem, gotovina je še vedno najbolj priljubljen plačilni instrument (v EU letno cca. 30 mrd gotovinskih transakcij in cca. 70 mrd negotovinskih transakcij), stroški gotovinskega poslovanja predstavljajo cca. 0,6% BDP EU. 30

31 Aktivnosti za pripravo SEPA gotovinskega okvirja SECA so potekale v tesnem sodelovanju z Odborom BANCO 23 (Eurosystem Bank Note Committee), bankami in drugim ključnimi subjekti. Cilj SECA je ustvariti, skupaj z Evrosistemom, prostor, kjer bodo osnovne gotovinske funkcije, ki jih izvaja vsaka od nacionalnih centralnih bank, primerljive in izmenljive na celotnem evro območju. Uporaba gotovine mora biti za stranke preprosta in varna. Omogočeno jim mora biti, da brez težav dvigajo gotovino 24 ur na dan in da jo polagajo skoraj enako preprosto, kot jo dvigajo. Strankam je potrebno zagotoviti, da gotovino, ki jo dvigajo pri okencu ali na bankomatu, ni ponarejena. Glavna načela načrta SECA so naslednja: razvoj novih pravil (meril dobre prakse) pri poslovanju, distribuciji in obdelavi gotovine (na debelo in drobno) v okviru evro področja, konvergenca gotovinskih storitev na evro območju, sprememba vloge gotovine kot plačilnega instrumenta in zmanjševanje stroškov bančne industrije v zvezi z gotovinskim poslovanjem, harmonizacija različnih infrastruktur za distribucijo gotovine v nacionalnih okoljih znotraj Sepa (različni postopki in s tem tudi stroški distribucije gotovine), osnovni trend je zmanjšsanje gotovine v obtoku (samo dobri bankovci in kovanci), borba proti ponaredkom, standardizacija na področju pakiranja gotovine (različne države različno pakirajo gotovino; za pakiranje je pomembna tudi bodoče tiskanje novih bankovcev: pakiranje se uvede kot standard, določitev kriterijev pri sortiranju gotovine, gotovina velja za njbolj popularen plačilni instrument, vendar je tudi med najdražjimi plačilnimi instrumenti(v EU cca. 360 mrd gotovinskih transakcij in 70 mrd negotovinskih transakcij), zaradi česar je potrebno znižati stroške pri poslovanju z gotovino. Evro je v Sloveniji postal zakonito plačilno sredstvo s 1. januarja Pravočasna preddobava evrogotovine s strani Banke Slovenija se je pričela konec leta 2006 in logistično olajšala nemoteno zamenjavo gotovine. Preddobava banokovcev poslovnim bankam se je začela decembra 2006, preddobava kovancev pa septembra Zamenjava gotovine je potekala hitro in uspešno. V gotovinski obtok v Slovenji so vključeni: Banka Slovenije, depotne banke, poslovne banke, varnostna podjetja za prevoz gotovine, podjetja in prebivalstvo. 23 Banco (Eurosystem bank Note Committee) odbor za gotovino svetuje glede vseh zadev, povezanih z bankovci, in pomaga pri strateškem načrtovanju tiskanja in izdaje bankovcev. 31

32 Slika 8: Prikaz gotovinskega obtoka v Sloveniji Vir; Nacionalni plan SEPA gotovina, oktober 2008, str.5. Oskrba z banokvci v RS poteka preko depotnih bank oz. depojev (NHTO sistem-notes- Helds-To-Order). Od leta 2004 deluje v Sloveniji pet depojev bankovcev BS v okviru petih poslovnih bank-depoziterjev, in sicer; Banka Celjed.d., Banka Koper d.d., Gorenjska banka d.d., Nova Ljubljanska banka d.d, ter Nova kreditna banka Maribor d.d.. Depoji so namenjeni izključno oskrbi poslovnih bank in hranilnic z bankovci, banke pa jih uporabljajo kot neposredni ali posredni uporabniki. Bankovci v depoju so v lasti Banke Slovenije in kot taki predstavljajo gotovino (bankovce), ki ni v obtoku. V Sloveniji sta pri oskrbi RS z evrogotovino ključni poleg Banke Slovenija še največji banki, to sta Nova Ljubljanska banka in Nova Kreditna banka Maribor, ki z gotovino oskrbujeta tudi ostale manjše poslovne banke in hranilnice. Banke hranijo gotovino v varovalnih (tehnično varovanje in video nadzor) hraniščih ob dodatnem zavarovanju gotovine (za primer ropa, vloma požara in posledic naravnih nesreč). Poškodovana gotovina se sproti vrača v BS, ponaredke pa se preda policiji v nadaljnji postopek. Poslovne banke izdajajo gotovino v obtok preko bančnih ikenc (bankovci in kovanci) in prek bankomatov. Poslovne banke poleg fizičnih oseb opravljao še gotovinsko poslovanje s pravnimi osebami. Pravne osebe vizualno sortirajo gotovino in jo izločajo iz obtoka tako, da slabe bankovce menjajo za dobre v poslovnih bankah.. Po se bankomati lahko polnijo le z gotovino, katere pristnost in primernost je bila preverjena na napravah za recikliranje. Te naprave morajo biti testirane s strani centralne banke in uvrščene na seznam naprav, potrjenih s strani ECB. Prevoz gotovine in oskrbo bankomatov oz. Bančnih poslovalnic skladno z veljavno zakonodajo opravljao družbe, ki so pridobile licenco za prevoz in varovanje denarja ter vrednostnih pošiljk. 32