OBČINA GORJE OBČINSKI SVET 15. REDNA SEJA 14. november

Transkripcija

1 OBČINA GORJE OBČINSKI SVET 15. REDNA SEJA 14. november

2 KAZALO Vabilo na 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Gorje 2 SEZNAM TERMINOV ZA SEJE DELOVNIH TELES 4 1. Vabilo in zapisnik Odbora za negospodarske dejavnosti 5 2. Vabilo in zapisnik Odbora za gospodarske dejavnosti 8 3. Vabilo in zapisnik Odbora za okolje in prostor Vabilo in zapisnik Statutarno pravne komisije 15 I. 1. Pregled in potrditev zapisnika 14. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne I. 2. Pregled in potrditev zapisnika 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne II. 1. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2013 predlog, prva obravnava * 2. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, predlog druga obravnava Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Gorje, predlog, skrajšan postopek Program zimske službe Premoženjsko pravne zadeve Informacije župana Pobude, predlogi in vprašanja 68 * samostojna priloga 1

3 Številka: / Datum: V skladu z 18. členom Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12) in 22. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 5/07), sklicujem 15. redno sejo Občinskega sveta Občine Gorje ki bo v sredo, 14. novembra, 2012, ob uri, v sejni sobi Občine Gorje I. SPREJEM ZAPISNIKOV PREJŠNJIH SEJ: 1. Pregled in potrditev zapisnika 14. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne Pregled in potrditev zapisnika 2. izredne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne II. DNEVNI RED: 1. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2013 predlog, prva obravnava 2. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, predlog druga obravnava 3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za vrednotenje programov športa v občini Gorje, predlog, skrajšan postopek 4. Program zimske službe Premoženjsko pravne zadeve 6. Informacije župana 7. Pobude, predlogi in vprašanja Vabilu je priloženo gradivo k vsem točkam dnevnega reda. Gradivo je bilo svetnikom odposlano Gradivo je dosegljivo na internetni strani: v pisni obliki pa tudi na sedežu občine Gorje, Zgornje Gorje 6 b in v knjižnici Radovljica in enoti Zgornje Gorje. Peter Torkar Župan Občine Gorje 2

4 Vabljeni: - Peter Torkar, župan, - Danijela Mandeljc, podžupanja, - Člani občinskega sveta Občine Gorje, - Robert Plavčak, direktor Občinske uprave, - Predstavnik podjetja Infrastruktura Bled, d.o.o., k točki 4, - Občinska uprava. Novinarji, mediji (po e-pošti) - Mateja Rant, Gorenjski glas, Kranj, - Matej Košir, Žurnal24, - Romana Erjavec, Radio Slovenija, - Janja Koren, RTV Slovenija, - Marjeta Klemenc, TRV Slovenija, - Blaž Račič, Delo, - Romana Purkart, Radio Triglav Jesenice, - Miran Šubic, Primož Knez, Dnevnik, - Sergeja Valjavec, radio Belvi, - Alpski odmevi, - GTV, - Radio1 Obveščeni: - Bogomir Vnučec, Cankarjeva 52, Radovljica - 1 x UE Radovljica, - 5 x člani Nadzornega odbora, - 2 x Knjižnica (Radovljica, Gorje). 3

5 VABILA IN ZAPISNIKI ZA SEJO DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE VABILA IN ZAPISNIKI IME KOMISIJE DATUM SEJE: Odbor za negospodarske dejavnosti Ponedeljek, ob 15:30 Odbor za gospodarske dejavnosti Ponedeljek, ob 16. uri Odbor za okolje in prostor Ponedeljek, ob 17. uri Statutarno pravna komisija Sreda, ob 16. uri 4

6 Številka: 011-4/ Datum: Na podlagi 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 5/2007) sklicujem 11. sejo Odbora za negospodarske dejavnosti, ki bo v ponedeljek, , ob uri v prostorih Občine Gorje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 10. seje Odbora za negospodarske dejavnosti, z dne Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Gorje, predlog, skrajšan postopek. 3. Pobude, predlogi in vprašanja. V primeru, da se seje ne boste udeležili, prosimo, da nam sporočite na telefon Predsednik odbora za negospodarske dejavnosti: Ivan Ratek, l.r. Vabljeni: - Člani Odbora za negospodarske dejavnosti: Ivan Ratek, Danijela Mandeljc, Janez Poklukar, Andreja Čop, Bojan Jakopič - Robert Plavčak, direktor Občinske uprave Občine Gorje - Monika Breznik, višja svetovalka II za javne finance, gospodarske in družbene dejavnosti, Občina Gorje 5

7 Številka: 011-4/ Datum: Z A P I S N I K 10. seje Odbora za negospodarske dejavnosti, ki je bila v ponedeljek, 24. septembra 2012, ob uri, v prostorih Občine Gorje. Prisotni: Odsotna: Ivan Ratek, Danijela Mandeljc, Bojan Jakopič ter Ivica Knaflič in Ljudmila Zupan obe javni zavod OŠ Gorje ter Robert Plavčak in Monika Breznik Andreja Čop in Janez Poklukar (oba neopravičeno) Uvodoma je predsednik pozdravil vse prisotne, ugotovil sklepčnost in predlagal sledeči DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 9. seje Odbora za negospodarske dejavnosti, z dne Sklep k soglasju k ceni storitve pomoči na domu popravek sklepa. 3. Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje enota Vrtec Gorje 4. Pobude, predlogi in vprašanja. Točka 1: Potrditev zapisnika 9. seje Odbora za negospodarske dejavnosti, z dne Na zapisnik ni bilo pripomb. Brez razprave so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 3 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: 1. Zapisnik 9. seje Odbora za negospodarske dejavnosti, z dne , se potrdi. Točka 2: Sklep k soglasju k ceni storitve pomoči na domu popravek sklepa Monika Breznik je podala kratko uvodno pojasnilo glede popravka sklepa storitve pomoči na domu. Da se cena za uporabnika ne bi povišala, je predlog, da se poveča odstotek subvencioniranja s strani občine. Po kratki razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 3 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: 1. Odbor za negospodarske dejavnosti predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da sprejme sklep, da se prvi odstavek 1. točke sklepa 13. redne seje, točka dnevnega reda II. 7, nadomesti številka»70%«s številko»71,45%«. Točka 3: Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje enota Vrtec Gorje Monika Breznik je podala kratko uvodno pojasnilo, nato pa predala besedo Ivici Knaflič, ki je prisotnim povedala nekaj o organizaciji vrtca ter številu vpisanih otrok. Ljudmila Zupan je podala pojasnilo o kalkulaciji cene. 6

8 Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 3 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: 1. Odbor za negospodarske dejavnosti predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje da sprejme Sklep o določitvi cen programov vrtca Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje enota Vrtec Gorje. Ni bilo razprave. Točka 4: Pobude, predlogi in vprašanja Predsednik je zaključil z 10. sejo in se prisotnim zahvalil za udeležbo. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisala: Monika Breznik, dipl. ekon. Predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Ivan Ratek, l.r. 7

9 Na podlagi 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 5/2007) sklicujem Številka: 011-3/ Datum: sejo Odbora za gospodarske dejavnosti, ki bo v ponedeljek, , ob uri prostorih občine Gorje Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 11. Seje odbora za Gospodarske dejavnosti, ki je bila Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini gorje, predlog druga obravnava 3. Program zimske službe Predlogi in pobude Gradivo k vsem točkam dnevnega reda vam je bilo posredovano s sklicem 15 redne seje občinskega sveta. V primeru, da se seje ne boste udeležili prosimo, da nam sporočite na telefon: 04/ Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti: Janez Kolenc, l.r. Vabljeni. - Člani odbora za gospodarske dejavnosti: Janez Kolenc, Boštjan Komar, Roman Dolenc, Dominik Piber, Anže Urevc - Predstavnik javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. - Predstavniki občine Gorje: Anita Jan 8

10 ZAPISNIK Številka:011-3/ Datum: seje Odbora za gospodarske dejavnosti, ki je bila v ponedeljek, 28. maja 2012, ob uri, v prostorih Občine Gorje. Prisotni: Janez Kolenc, Roman Dolenc, Dominik Piber, Boštjan Komar, Anže Urevc Poročevalci: Bojan Homec WTE, Aleksander Kupljenik Odvetniška pisarna Možina, Boštjan Brezovnik Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Miro Ulčar Infrastruktura Bled Ostali prisotni: Anita Jan in Robert Plavčak Občina Gorje Uvodoma je predsednik pozdravil vse prisotne, ugotovil sklepčnost in predlagal sledeči DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika 10. seje odbora za gospodarske dejavnosti, ki je bila Potrditev zapisnika 9. seje odbora za gospodarske dejavnosti, ki je bila Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Gorje, predlog - skrajšani postopek 4. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 5. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 6. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini gorje, predlog skrajšani postopek 7. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču v Občini Gorje, predlog skrajšani postopki 8. Seznanitev z Elaboratom o delitvi premoženja koncesionarja podjetja WTE 9. Poročilo koncesionarja WTE o čiščenju in odvajanju odpadnih voda v Občini Gorje za leto Poročilo o delu javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. za leto Predlogi in pobude Soglasno so potrdili predlagan dnevni red. Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti je predlagal, da ne upoštevamo predvidenega zaporedja predlaganega dnevnega reda ter da obravnavamo točke glede na prisotnost poročevalcev. Točka 1: Potrditev zapisnika 10. seje Odbora za gospodarske dejavnosti, ki je bila Predsednik je pregledal realizacijo sklepov zapisnika 10. seje. Na zapisnik ni bilo pripomb. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Zapisnik 10. seje Odbora za gospodarske dejavnosti, z dne , se potrdi. 9

11 Točka 2: Potrditev zapisnika 9. seje Odbora za gospodarske dejavnosti, ki je bila Predsednik je pregledal realizacijo sklepov zapisnika 9. seje. Na zapisnik ni bilo pripomb. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Zapisnik 9. seje Odbora za gospodarske dejavnosti, z dne , se potrdi. Točka 9: Poročilo koncesionarja WTE o čiščenju in odvajanju odpadnih voda v občini Gorje za leto 2011 Uvodno obrazložitev Letnega poročila je podal predstavnik podjetja WTE Bojan Homec. Predstavil je delovanje čistilne naprave in ukrepe ob morebitnih nepravilnostih delovanja kanalizacijskega sistema. Razprava se je nanašala predvsem na slabo pripravljeno poročilo ter na sanacije črpališč, ki so bila zgrajena pred kratkim. Člani odbora za gospodarske dejavnosti so od predstavnikov podjetja WTE zahtevali odgovore na vprašanja, ki so bila zastavljena na obravnavi Letnega poročila za leto Na omenjena vprašanja naj se pripravijo odgovori do 13. redne seje občinskega sveta občine Gorje, ki bo Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti se je seznanil s Poročilom koncesionarja WTE o čiščenju in odvajanju odpadnih voda v občini Gorje za leto 2011 s pripombami iz razprave Točka 8: Seznanitev z Elaboratom o delitvi premoženja koncesionarja podjetja WTE Uvodno obrazložitev Elaborata o delitvi premoženja koncesionarja podjetja WTE je podal mag. Aleksander Kupljenik, zunanji strokovni sodelavec odvetniške pisarne Možina, ki je elaborat pripravila v sodelovanju z inštitutom za za javno finančno pravo, občinama Gorje in Bled ter koncesionarjem WTE. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti se je seznanil z Elaboratom o delitvi premoženja koncesionarja podjetja WTE. Točka 3: Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Gorje predlog skrajšani postopek Uvodno obrazložitev vseh odlokov je podal dr. Boštjan Brezovnik, ki je navajal pravne podlage, ocene stanja in finančne posledice. Po daljši razpravi so člani odbora za gospodarske delavnosti predlagali: člen, 1. odstavek, prva alineja najkasneje, ko doseže starost 50 let - 10

12 - 19. člen, 2. odstavek, prva alineja odčitavanje pri pripravi tehničnega pravilnika naj se navede, da se večjim porabnikom pitne vode mesečno odčitava poraba člen na vsako stran 1m (doda se 1m) člen, 42. člen, 43. člen objava v Uradnem glasilu slovenskih občin člen, 1. odstavek, zadnja alineja se črta Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Gorje s pripombami iz razprave. Točka 4: Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje predlog skrajšani postopek Uvodno obrazložitev je podal dr. Boštjan Brezovnik. V razpravi so člani odbora opozorili na napačno številčenje ter objave v Uradnem glasilu slovenskih občin in ne v Uradnem listu RS. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje s pripombami iz razprave. Točka 5: Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Gorje predlog skrajšani postopek Uvodno obrazložitev je podal dr. Boštjan Brezovnik. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Gorje v predlagani obliki. Točka 6: Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje predlog skrajšani postopek Uvodno obrazložitev je podal dr. Boštjan Brezovnik. V razpravi so člani odbora opozorili na napačno številčenje ter zadolžili občinski upravo občine Gorje, da začne s pripravo odlokov, ki jih določa 23. člen Odloka o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli 11

13 SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da sprejme Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje s pripombami iz razprave. Točka 7: Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču na območju Občine Gorje predlog skrajšani postopek Uvodno obrazložitev je podal dr. Boštjan Brezovnik. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da sprejme Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču na območju Občine Gorje v predlagani obliki. Točka 10: Poročilo o delu javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. za leto 2011 Uvodno obrazložitev poročila je podal direktor Infrastrukture Bled Miro Ulčar. Sledila je razprava. V razpravi je bilo zastavljeno tudi vprašanje koliko procentov gospodinjstev ima vgrajene vodomerne števca. G. Miro Ulčar je navedel, da bo podatke podal na seji občinskega sveta. Po razpravi so prisotni na predlog predsednika, soglasno (s 5 glasovi ZA) sprejeli SKLEP 1: Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga skupnemu organu ustanoviteljic podjetja Infrastruktura Bled, da mora občina Bled zagotoviti sredstva za pokritje negativnih bilanc turistične infrastrukture ne pa iz poslovanja komunalne infrastrukture. Odbor za gospodarske dejavnosti predlaga občinskemu svetu občine Gorje, da potrdi Poročilo o delu javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. s pripombami iz razprave. Točka 11: Pobude in predlogi Kolenc: Komar: Na mestih, kjer so postavljene klopce je potrebno postaviti tudi koše za smeti. Pri uvozu za šolo je potrebno asfaltirati»trikotnik«med cesto in pločnikom. Drog javne razsvetljave v Zgornjih Gorjah pod cerkvijo»visi«. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisala: Anita Jan Predsednik odbora za gospodarske dejavnosti: Janez Kolenc 12

14 Številka: 011-5/ Datum: Na podlagi 73. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 5/2007) sklicujem 6. sejo Odbora za okolje in prostor, ki bo v ponedeljek, , ob uri v prostorih Občine Gorje. Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 5. seje z dne Zamenjava zemljišča s parc. št. 96/5 in 96/2 Zgornje Gorje, z zemljiščem s parc. št. 97/3 in 97/4, obe k.o. Zgornje Gorje. 3. Zamenjava zemljišča s parc. št. 719/2 Zgornje Gorje, za zemljišča s parc. št. 110/2 v izmeri 65 m2, 109/3 v izmeri 70 m2 in 109/2 v izmeri 393 m2, vse k.o. Zgornje Gorje. 4. Pobude in predlogi V primeru, da se seje ne boste udeležili, prosimo, da nam sporočite na telefon Predsednik odbora za negospodarske dejavnosti: Jakob Por, l.r. Vabljeni: - Člani Odbora za Okolje in prostor (Por, Hočevar,Jakopič, Čop, Bregant) - Robert Plavčak, direktor Občinske uprave Občine Gorje 13

15 Številka: 011-5/ Datum: ZAPISNIK 5. seje Odbora za okolje in prostor, ki je bila dne ob uri, v prostorih Občine Gorje. Prisotni člani odbora: Jakob Por, predsednik, Ivan Hočevar, podpredsednik in Janez Čop Ostali prisotni: Robert Plavčak, direktor OU Odsotna: Pavel Jakopič in Drago Bregant Za sejo je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 4. seje z dne Gorjanski dom neodplačna pridobitev lastninskega deleža od ŠD Gorje 3. Pobude, predlogi in vprašanja Dnevni red je bil soglasno sprejet. Ad1) Na zapisnik člani niso imeli pripomb, zato je bil soglasno sprejet. Ad2) V uvodu je direktor občinske uprave, Robert Plavčak, pojasnil razloge, ki so razvidne tudi iz same obrazložitve ob predlogu in članom predstavil tudi osnutek cenitve predmetne nepremičnine, ki ga je prejel tik pred sejo. Odbor je tudi seznanil s sedanjo problematiko in načinom začasnega upravljanja doma, saj v domu hišnik ne stanuje več, zato nadzor nad delovanjem doma začasno vrši občinska uprava. V razpravi, ki je sledila, so se člani strinjali s predlogom, da se le ta pridobi neodplačno in s tem postane občina njegov lastnik v 100 % deležu. Glede na okoliščine in predvideni razvoj občine ter sprejeto strategijo pa so bili člani mnenja, da naj se občina obnaša racionalno in glede same zgradbe poskrbi zgolj za najnujnejša vzdrževalna dela in da se prepreči morebitna škoda. Direktor je še povedal, da bodo za dom naročili tudi statično presojo ostrešja, saj si ne želijo, da bi sčasoma prišlo do škode na ostrešju, ki bi lahko bila nevarna za obiskovalce doma. Bilo je še nekaj pomislekov in vprašanj članov, ki so se nanašala na upravljanje doma, sprejem Pravilnika in cenovne politike ter predloga društva za brezplačno uporabo oziroma najem. Direktor je obrazložil, da bodo slednje upoštevali pri pripravi pogodbe. Po opravljeni razpravi so člani sprejeli naslednji SKLEP: Odbor za okolje in prostor se strinja in potrjuje predlog za neodplačno pridobitev lastninskega deleža in predlaga občinskemu svetu, da sprejeme sklepe v predlagani obliki. Glasovanje: 3 ZA, Sklep je bil sprejet. Ad3) Odgovorjeno in pojasnjeno je bilo na vsa vprašanja, ki so jih člani postavili na 4. redni seji. Drugih vprašanj, pobud in predlogov ni bilo. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisal: Robert Plavčak, direktor OU Predsednik: Jakob Por, l.r. 14

16 Številka: 011/8/ Datum: V A B I L O! V skladu z 68. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje (Ur. List RS, št. 5/07) sklicujem Za sejo predlagam naslednji dnevni red: 8. sejo Statutarno pravne komisije, ki bo v sredo, dne ob uri, v prostorih občine Gorje 1. Obravnava in potrditev zapisnika 7. seje komisije 2. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2013, predlog I. obravnava 3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Gorje, predlog skrajšan postopek 4. Pobude in predlogi Gradivo k vsem točkam vam je bilo poslano z gradivom za redno sejo. V primeru, da se seje ne boste udeležili, prosimo, da nam sporočite na telefon Predsednik komisije: Branko Banko,l.r. Vabljeni: - Člani komisije (Banko, Mandeljc, Poklukar) - Robert Plavčak, direktor Občinske uprave Občine Gorje 15

17 Številka: 011-8/ Datum: ZAPISNIK 7. redne seje Statutarno pravne komisije, ki je bila v ponedeljek, dne ob uri, v prostorih občine Gorje Prisotni: Branko Banko, predsednik, Danijela Mandeljc. Odsoten: Janez Poklukar Ostali prisotni. Robert Plavčak, direktor OU Član komisije Janez Poklukar se je predhodno opravičil, zato je predsednik predlagal, da se komisija sestane ob uri. Za sejo je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Obravnava in potrditev zapisnika 5. in 6. seje komisije 2. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Gorje, predlog - skrajšani postopek 3. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 4. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 5. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 6. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču v Občini Gorje, predlog skrajšani postopki 7. Odlok o dodeljevanju denarne pomoči v Občini Gorje, predlog skrajšani postopek 8. Predlogi in pobude Za 2, 3, 4, 5 in 6. točko dnevnega reda je bila predlagana skupna seja z Odborom za gospodarske dejavnosti, zaradi zagotovitve poročevalca g. Boštjana Brezovnika. Točko 1, 7. in 8. je komisija obravnavala samostojno. Dnevni red je bil soglasno sprejet. AD1) Pripomb ni bilo, komisija je potrdila oba zapisnika. AD2) Na skupni seji je pripravljavec aktov dr. Brezovnik predstavil predloge aktov pod točko 2, 3, 4, 5 in 6. Komisija se je seznanila z njihovo vsebino in ugotovila, da so slednji skladni z veljavno pravno podlago, da temeljijo na veljavnimi področnimi predpisi in so skladni s sprejetimi in veljavnimi akti občine. Zato je komisija sprejela naslednje sklepe: SKLEP k točki 2: Komisija ugotavlja, da je Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. 16

18 SKLEP k točki 3: Komisija ugotavlja, da je Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. SKLEP k 4. točki: Komisija ugotavlja, da je Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. Sklep k 5. točki: Komisija ugotavlja, da je Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. SKLEP k 6. točki: Komisija ugotavlja, da je Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. AD7) Komisija se je seznanila s predlogom akta, njegovo pravno podlago in vsebino urejanja. Po razpravi je komisija sprejela naslednji SKLEP: Komisija ugotavlja, da je Odlok o dodeljevanju denarne pomoči v Občini Gorje skladen z veljavnimi predpisi, drugimi akti in zakoni in predlaga Občinskemu svetu Občine Gorje, da ga sprejme v predlagani obliki. Glasovanje: ZA 2, Sklep je bil sprejet. AD8) Pod to točko ni bilo razprave. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisal: Robert Plavčak, direktor OU Predsednik komisije: Branko Banko, l.r. 17

19 I.1) PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 14. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE, Z DNE

20 Številka: / Datum: Z A P I S N I K 14. redne seje Občinskega sveta (v nadaljevanju OS) Občine Gorje, ki je bila v sredo, 26. Septembra 2012, ob uri, v sejni sobi Občine Gorje, Zgornje Gorje 6 b. Prisotni: Opravičil: Poročevalci: Ostali prisotni: Novinarji: Člani Nadzornega odbora občine Gorje: Občinska uprava občine Gorje: Branko Banko (SD), Ivan Hočevar (SD), Danijela Mandeljc, Boštjan Komar, Borut Kunstelj, Ivan Ratek, Roman Dolenc, Jakob Por, Pavel Jakopič; Janez Poklukar, Janez Kolenc; Martin Šolar direktor TNP, Milan Rejc ravnatelj OŠ Gorje, Ljudmila Zupan računovodja OŠ Gorje; Boris Jakopič predsednik AS Sp.Gorje-Podhom-Zg.Laze, Janez Slivnik predsednik AS Podhom Romana Purkart radio Triglav; Metka Bobič, predsednica NO Robert Plavčak, direktor OU, Monika Breznik, Martina Hribar Brus - tajnica OS. Seja je bila posneta na diktafon. Vodil jo je župan Peter Torkar, ki je uvodoma vse prisotne pozdravil, podal poročilo prisotnosti svetnikov in glede na to ugotovil in potrdil sklepčnost Gradivo za sejo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Občine Gorje in posredovano k vsem točkam dnevnega reda. Na seji so svetniki prejeli še zapisnike Odbora za negospodarske dejavnosti, Odbora za javne finance in Odbora za okolje in prostor. V skladu z 32. členom Poslovnika OS Občine Gorje, je OS pred sprejemom dnevnega reda najprej odločal o sprejemu zapisnika 13. redne seje, z dne Ker ni bilo pripomb, je župan dal na glasovanje naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme zapisnik 13. redne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Zapisnik je bil sprejet. V nadaljevanju se je odločalo še o sprejemu zapisnika 1. dopisne seje z dne Ker ni bilo pripomb, je župan dal na glasovanje naslednji sklep: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme zapisnik 1. dopisne seje Občinskega sveta Občine Gorje, z dne GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Zapisnik je bil sprejet. 19

21 Za sejo je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Gorje 2. Mnenje lokalne skupnosti k osnutku načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka 3. Končno poročilo o opravljenem nadzoru NO Občine Gorje 4. Sklep k soglasju k ceni storitev pomoči na domu popravek sklepa 5. Sklep o določitvi cen programov vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje enota Vrtec Gorje 6. Sklep o ureditvi pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja s podjetjem WTE med občino Bled 7. in občino Gorje Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta 8. Premoženjsko pravne zadeve 9. Informacije župana 10. Pobude, predlogi in vprašanja Ker ni bilo predlogov in razprave, je župan dal na glasovanje predlog dnevnega reda. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Predlog dnevnega reda je bil sprejet. Ad 1) Uvodno obrazložitev je podala Monika Breznik, višja svetovalka II za javne finance, gospodarske in družbene dejavnosti. Predstavila je gradivo in sestavo tabel, kjer so prikazani sprejeti proračun, rebalans in realizacija. Realizacija je še dokaj nizka, vendar projekti tečejo, prihaja pa tudi za zamikov računov. Predlog je obravnaval Odbor za javne finance in predsednik Banko je podal poročilo: odbor je realizacijo pregledal in na zastavljena vprašanja tudi dobil odgovore, predvsem na temo nizke realizacije. V razpravi so sodelovali: Banko: na postavki investicijskega vzdrževanja in gradnje občinskih cest je koriščeno samo 6.000, na postavki pa je Župan: največja investicija je rekonstrukcija mimo Elmonta ta je v dogovoru z Adriaplinom. Na MKGP smo bili zavrnjeni za pridobitev sredstev za povezavo med vasmi. Ker ni bilo druge razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje se je seznanil s Poročilom o izvrševanju proračuna Občine Gorje od do GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 2) Uvodno obrazložitev je podal direktor javnega podjetja Triglavski narodni park, g. Martin Šolar. Na kratko je predstavil potek oblikovanja in sprejema Načrta upravljanja, ki je programsko izvedbeni akt. Na načrtu temeljijo finance, naloge, cilji in ukrepi. Zakon o TNP je bil prejet pred dvema letoma in dve leti po tem sprejemu mora biti sprejet še Načrt upravljanja. Izdelava načrta je stekla intenzivno, takoj po sprejemu zakona. Vključena je tudi vsa zainteresirana javnost, organizirane so bile delavnice, ki so bile s strani občanov Gorij dobro 20

22 obiskane. Že podane ideje in predloge so poskušali vključiti v osnutek Načrta upravljanja. V tej fazi na osnutek načrta podajo mnenja lokalne skupnosti. Ne glede na mnenje, gre postopek sprejema Načrta v nadaljnjo proceduro, vendar v TNP želijo vključiti čim več tehtnih in konstruktivnih pripomb in predlogov. V oktobru se bo osnutek še dopolnil in do konca decembra bo osnutek v javni obravnavi, tudi v prostorih občine Gorje. Organizirane bodo predstavitve skupaj z občino Bled in jih bo pet do šest. Po novem letu bo oblikovan predlog, ki ga sprejme svet TNP in ga pošlje vladi v obravnavo. K točki dnevnega reda so bili povabljeni predsedniki Agrarnih skupnosti v občini Gorje, zato je župan dal na glasovanje sklep o razširjeni razpravi: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme sklep, da se razprava na 2. Točko dnevnega reda Mnenje lokalne skupnosti k osnutku načrta upravljanja TNP razširi na vabljenje predstavnike Agrarnih skupnosti v občini Gorje. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. V razpravi so sodelovali: Banko: meni, da bi bilo potrebno predlagan sklep k tej točki ustrezno prilagoditi, da se občinski svet strinja s postopkom oblikovanja in sprejemanja osnutka Načrta upravljanja TNP in ne z besedilom samega osnutka. Dodal je, da je potrebno v vseh vidikih delovati povezano, da bosta zaščitni in razvojni efekt čim boljša. Navedel je primer delovanja Šport Hotela Pokljuka oz. skupno delovanje in povezave s politiko TNP. Por: do sedaj je bil TNP prej omejitveni kot ne, sploh za prebivalce na njegovem območju. Verjetno osnutek načrta to sedaj spreminja in naj bi bile omejitve za, na primer, obnovo kmetij v TNP, milejše kot za druge. Meni, da bo narejen velik korak naprej, v kolikor bo načrt tako izpeljan, kot je bil predstavljen na delavnicah. Pogoj pa je, da vse teče v soglasju z lokalno skupnostjo. Jakopič Pavel: meni, da so glive in druge rastline dobro zaščitene v I in II. Coni, vendar ga skrbi izvajanje nadzora, ker je med drugim premalo nadzornikov. Gobarska družina predlaga vpeljavo dovolilnic, kot jih imajo ribiči in lovci. Predstavi problem preštevilčnega obiska Pokljuke v času gobarske sezone in izrazi strah, da bo Pokljuka v kratkem iztrebljena gob in drugih gozdnih sadežev. Drugod po svetu narodni parki niso vsakomur prosto dostopni, kot je TNP. Jakopič Boris: kot predstavnik Zveze lastnikov gozdov Slovenije za Gorenjsko meni, da bi se tovrstne zveze in združenja morale povezati s TNP-jem, konkretno v trenutni fazi sprejemanja novega Zakona o gozdovih. Kot prebivalec v obravnavanem parku, poziva ustrezne službe TNP, kot krovne organizacije, da vplivajo na institucije, kot so na primer Spomeniško in kulturno varstvo, na liberalnejše in hitrejše izdajanje raznih soglasij za obnove in podobno, ki bogati kulturno dediščino. Pričakuje tudi spodbujanje prebivanja na odmaknjenih zaselkih, da bodo privlačnejša tudi za mlade družine na primer s subvencioniranim prevozom otrok v šolo in podobno. Šolar: meni, da so podane pripombe tehtne in upravičene. tudi glede turistične promocije se strinja s skupno politiko, če le ne bodo lastniške težnje drugače usmerjene. Ratek: meni, da se ne sme vse delati v smeri prepovedi. Potrebno podpreti turistično komponento in razvijati v to smer. Kunstelj: glede gobarjenja na Pokljuki je problem v tem, da je preveč množično, saj pride malodane vsa Slovenija v gobarski sezoni na Pokljuko. Župan: meni, da je načrt upravljanja ustrezno zastavljen. Sam potek oblikovanja in dodelave osnutka je primeren, delavnice so bile konstruktivne. Pohvali delo direktorja TNP in ostalih sodelavcev. Priporoča upoštevanje predlogov, ki jih podajajo prebivalci in društva, ki delujejo na območju TNP. S režimom v parku je potrebno seznaniti predvsem tiste obiskovalce, ki ne živijo v parku, ki so občasni obiskovalci. Šolar: poziva vse, da so pripombe dobrodošle še vse do konca oktobra, ko se bo osnutek pripravljal za javno obravnavo in še tudi v času obravnave. Potrebno bo uravnotežiti razkorak med varstvom in razvojem parka in najti pravo pot. 21

23 Banko: razvoj bi moral biti toliko spodbujen, da bi prinesel finančna sredstva za zaščito parka. Potrebno urediti področje koriščenja lesne mase iz TNP-ja. Ker ni bilo druge razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje se je seznanil z Osnutkom načrta urejanja Triglavskega narodnega parka in daje pozitivno mnenje k postopku priprave upravljavskega načrta. Pripravljavec akta naj obravnava vse predloge in druge pripombe iz razprave in občanov ter strokovne javnosti in se do njih opredeli. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 3) Zaključno poročilo je na kratko predstavila predsednica Nadzornega odbora Občine Gorje, ga. Metka Bobič. Občina Gorje je sredstva uporabila učinkovito in gospodarno, ter v skladu z nameni, ki jih je predvideval proračuna za Ker na to točko dnevnega reda ni predvidene razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predloga sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje se je seznanil s Poročilom o opravljenem nadzoru Zaključnega računa proračuna Občine Gorje za leto GLASOVANJE: ZA 8 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 4) Uvodno obrazložitev je podala Monika Breznik, višja svetovalka II za javne finance, gospodarske in družbene dejavnosti. Pojasnila je, da je Občinski svet Občine Gorje je na svoji 13. redni seji, dne sprejel Sklep k soglasju k ceni storitve pomoči na domu. Ker je v obrazcu 2 obrazec za predlog cene storitve pomoči na domu prišlo do napake pri izračunu, je predlagala, da se sprejeto subvencioniranje cene storitve neposredne socialne oskrbe v višini 70%, spremeni na 71,45%. Tako bo sprejeta cena za uporabnika in za občino ostala nespremenjena. Predlog je obravnaval tudi Odbor za negospodarske dejavnosti, in predsednik Ratek je podal sledeče poročilo: odbor se je s predlogom strinjal, ker gre samo za administrativno napako. V razpravi so sodelovali: Hočevar: se ne strinja, da gre za administrativno napako. Občina mora imeti v proračunu več sredstev, saj gre za razliko 1,45 odstotne točke. Breznik: obračunava se po dejanskih stroških, zato razlika v procentih občini ne poviša stroškov. Če ne bi spremenili, bi uporabniki plačevali več. Banko: prejšnji sklep je bil v neskladju s procenti in fiksnimi cenami. Gre samo za računsko napako. Ker ni bilo druge razprave je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme sklep, da se prvi odstavek 1. točke sklepa 13. redne seje, točka dnevnega reda II. 7, nadomesti številka»70%«s številko»71,45«. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. 22

24 Ad 5) Uvodno obrazložitev je podal ravnatelj OŠ Gorje, g. Milan Rejc. Predstavil je pravno podlago za določitev cen, sestavo cene in na kratko povzel izračune cen za posamezne oddelke. Letos je nekaj manj otrok, kar vpliva na višje cene. Predlog je obravnaval tudi Odbor za negospodarske dejavnosti, in predsednik Ratek je podal sledeče poročilo: odbor se s cenami strinja, jih pa zanima primerjava z drugimi vrtci. V razpravi so sodelovali: Rejc: pove, da je vrtec Gorje med dražjimi. Primerjave temeljijo na številu otrok in številu oddelkov. Navede nekaj primerljivih podatkov sosednjih občin. Mandeljc: kako je v primeru, če število otrok med letom še pade Rejc: potrebno je pripraviti nov izračun in novo organizacijo, tudi eventualno odpuščanje Banko: očitno priključitev vrtca Gorje k osnovni šoli Gorje ni bila dobra poteza, saj cilj manjših stroškov, ni bil dosežen. Vrtec Bled ima trenutno nižje cene od Gorij. Kunstelj: razmerje med vzgojiteljico in pomočnico je kar velik. Kdo spada med tehnične delavce? Kaj so drugi stroški dela? Rejc: knjigovodja, perica in šivilja, kuhar in pomočnik, čistilke, hišnik to so tehnični delavci Zupan: drugi stroški so prevoz, prehrana, jubilejne nagrade, kolektivno zavarovanje, regres, odpravnina, solidarnostne pomoči Župan: meni, da je bila odločitev za priključitev vrtca k osnovni šoli dobra. Možno, da bi bili manipulativni stroški lahko večji, če bi bili še pod vrtec Bled. Ker ni bilo druge razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Sklep o določitvi cen programov Vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje enota Vrtec Gorje. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 6) Uvodno obrazložitev je podal direktor občinske uprave g. Robert Plavčak. Občinski svet občine Gorje se je seznanil s Finančnim in pravnim elaboratom za delitev premoženja gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Občini Bled in Občini Gorje na svoji 13. redni seji dne in o tem sprejel sklep. Prav tako se je s tem seznanil tudi Občinski svet Občine Bled na svoji 8. redni seji dne Obširno gradivo je bilo tako že predstavljeno, tokrat pa se sprejema samo formalen sklep, ki ga morata v enaki obliki potrditi oba občinska sveta. Občinski svet občine Bled je predmetni sklep že sprejel na svoji 9. redni seji, dne Ko ga sprejme še Gorjanski, sklep vstopi v veljavo, podpišeta pa ga še oba župana in se objavi v uradnem glasilu. S tem se ustvari novo dejstvo, ki ga vnesemo tudi v razmerje do koncesionarja, družbe WTE. V razpravi so sodelovali: Hočevar: kako se bo merila porabljena voda. Potrebno bo dati števce na občinske meje. Župan: dokler ni števcev, za enkrat lahko edino po porabi preteklih let Banko: premoženje se deli po nekih kriterijih glede na delitveno bilanco, porabo pa vsakič znova delimo po različnih kriterijih Župan: koncesijsko razmerje je bilo zaradi svoje kompleksnosti izvzeto iz delitvene bilance in so postavljeni drugi kriteriji delitve. Hočevar: koncesionar ima izmerjeno količino vode, ki pride na čistilno napravo. Komu on sporoča količino vode? Na kakšen način je ovrednoten obratovalni strošek? Ali bomo kot občina lahko pokrili obratovalne stroške? Pomemben del so tudi meteorne vode. 23

25 Por: takšno razmerje je predlagala tudi Občina Gorje in tak predlog naj se sprejme. Stroške bo potrebno deliti in ugotoviti katere vode se stekajo na čistilno napravo. Banko: ali obstajajo poskusni izračuni? Kaj pomeni 18,25% za občino Gorje. Plavčak: vsebinska vprašanja bomo posredovali koncesionarju. Formalno pa je prav, da se sklep sprejme čim prej. Hočevar: procent 18,25 ne pove nič, ker ne vemo kakšen bo dejanski strošek. Koliko smo do sedaj plačevali? Breznik: približno na letnem nivoju za obratovalne stroške, to je 18,06% Ker ni bilo druge razprave, je županja dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Sklep o ureditvi pravic in obveznosti iz koncesijskega razmerja s podjetjem WTE Wassertechnik GmbH med Občino Bled in Občino Gorje. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 7) Uvodno obrazložitev je podal direktor občinske uprave g. Robert Plavčak. V skladu z Odlokom o volitvah v državni svet RS mora lokalna skupnost na podlagi rokovnika Državne volilne komisije v določenem roku sprejeti Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta oz. izvesti postopke za volitve elektorjev in članov v državni svet. Leta 2007 so bila v veljavi še pravila, ki jih je sprejel občinski svet občine Bled, zato se za izvedbo postopka morajo sprejeti Pravila, ki jih sprejme občinski svet Občine Gorje. Na podali Pravil in poziva Komisije za mandatna vprašanja, volitve in izobraževanja se bodo volitve za elektorja in člana Državnega sveta izvedle tajne volitve, predvidoma na naslednji izredni seji v mesecu oktobru. Ker ni bilo razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 8) Uvodno obrazložitev je podal direktor občinske uprave g. Robert Plavčak. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja in potreb po investiranju, je bila dne na občnem zboru članov ŠD Gorje sprejeta odločitev, da se ŠD Gorje brezplačno odpove celotnemu svojemu deležu v lastništvu Gorjanskega doma višini 35/100. V zameno želijo za izvajanje svoje dejavnosti brezplačen najem dela prostorov za nedoločen čas. V skladu z veljavno zakonodajo in Statutom Občine Gorje je za odločanje o pridobitvi ali odtujitvi premoženja občine pristojen občinski svet. Občina je v tem letu že pristopila k urejanju lastništva predmetne nepremičnine, kar pomeni, da je pridobila ponudbo za izdelavo Elaborata za vpis v kataster stavb in zemljiško knjigo. Opravljen je bil ogled stavbe in v zvezi s tem narejeno poročilo strokovnjaka gradbene stroke, ki ocenjuje, da bo v naslednjih 5 letih potrebno za nujna vzdrževalna dela (ostrešje s kritino, okna vrata, žlebovi, dimnik ), da se prepreči morebitna večja škoda, nameniti vsaj Zneski cenitvenega poročila pa so sledeči: objekt , stavbno zemljišče (72 /m 2 ), igrišče in ograja Predlog je obravnaval tudi Odbor za okolje in prostor in svetnik Por je poročal, da se je odbor s predlogom strinjal in predlaga sprejem sklepa. 24

26 V razpravi so sodelovali: Kunstelj: fiksni stroški so znani, po pregledu pa se bodo še pokazali. Prav je, da se zadeva uredi po predlogu. Mandeljc: kako je s sredstvi, ki so jih vložili Planinsko društvo? Plavčak: to ni stvar obravnavanega predloga, temveč stvar najemne pogodbe. Te zadeve bodo prenesene na občino in jih bo potrebno urediti. Tudi Telekom je vlagal v stavbo, vendar ni vpisan. Hočevar: kako je s stroški pravnega prometa? Tudi če je neodplačna pridobitev, bo strošek davka nastal. Plavčak: če športno društvo izkaže javni interes, obstaja možnost, da davka ne bo. Ker ni bilo druge razprave, je županja dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Letni načrt razpolaganja z nepremičninami Občine Gorje se dopolni z neodplačno pridobitvijo Gorjanskega doma od ŠD Gorje. 2. Občinski svet Občine Gorje soglaša z neodplačno pridobitvijo Gorjanskega doma v solastninskem deležu od ŠD Gorje v višini 35/100, ki stoji na zemljišču s parcelno številko 4/1 in 4/3 k.o. Zgornje Gorje. S tem postane občina Gorje 100% lastnik predmetne nepremičnine. 3. Pri pridobitvi neodplačnega deleža se upošteva ocenjena vrednost celotne predmetne nepremičnine s cenitvenim poročilom sodnega izvedenca in cenilca Danila Klinarja. 4. Vse stroške v zvezi s pridobitvijo predmetne nepremičnine nosi Občina Gorje. GLASOVANJE: ZA 9 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 9) Župan je podal naslednje informacije: - Potek investicije projekta Reaal, - Potek investicije Knjižnica, - OPN stanje postopka trenutno se pripravljajo odgovori na pobude, - Projekt novih prehodov za pešce pri šoli in vrtcu je zaključen, - Naslednja redna seja bo predvidoma 14. novembra, kot osrednja točka pa proračun za leto 2013, še pred tem pa 17. Oktobra izredna seja s točko volitve v DS in sporazum WTE, - Predstavnike društev pozove, da povabijo na prireditve, ki jih organizirajo. Ad 10) NOVE POBUDE IN VPRAŠANJA: Banko vprašanje in pobuda: 1. Kako je s spremljanjem stanja voda na vaških koritih? V Spodnjih Gorjah so po neuradnih analizah odkrili. fekalije. Odgovor župan: Vaška korita naj bi bila skrb vaščanov. 2. Na cesti pod Višelnico in pri Elmontu predlaga postavitev smetnjaka za pasje iztrebke Jakopič Pavel pobuda: Predlaga, da društva z občino uskladijo svoje predloge glede načrta upravljanja TNP in se skupno posredujejo kot predlog. 25

27 Dolenc pobuda: Velik problem je mehanizacija na Pokljuki, ki uniči precej podrastja. Posamezniki niso tak problem, zato bi bilo potrebno sodelovanje med TNP in Zavodom za gozdove. Ratek pobuda: Predlaga ureditev razsvetljave skozi nedeljsko ulico od Minija do Mevkuža. Vsaj eno luč na sredini. Por pobuda: Predlaga zamenjavo hidranta na cesti čez Gaberc za nadtalnega. Kunstelj vprašanje: Škoda, ki jo je povzročil tovornjak na Poljšici, še ni sanirana. Kaj naj predlaga lastnici? Odgovor župan: Lastnik naj se poveže s povzročiteljem škode (izvajalcem del). Mandeljc vprašanje: Kdo čisti jaške na državni cesti? Neočiščeno je pri križu, voda dre skozi škarpo in pri naslovu Sp. Gorje 22 je precej vode, ki jo tamkajšnji jašek težko požira. Odgovor župan: Upravljavec te ceste je Gorenjska gradbena družba. Jakopič Boris vprašanje: Del zemljišča pod stavbo Zadruge je last občine Gorje, ostalo Zadruga Gozd Bled. V kolikor bi stavbo renovirali, predlaga ustrezno zamenjavo zemljišča, oz. najti kompromis med občino in Zadrugo za primerno ureditev lastništva. Odgovor župan: Kolikor je znano, je vloga že oddana in bo šla v postopek. Seja je bila zaključena ob Zapisala Martina Hribar Brus, l.r. Župan Občine Gorje Peter Torkar, l.r. 26

28 I.2) PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 2. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE Z DNE

29 Številka: / Datum: Z A P I S N I K 2. izredne seje Občinskega sveta (v nadaljevanju OS) Občine Gorje, ki je bila v sredo, 17. oktobra 2012, ob uri, v sejni sobi Občine Gorje, Zgornje Gorje 6 b. Prisotni: Janez Poklukar, Branko Banko (SD), Danijela Mandeljc, Boštjan Komar, Janez Kolenc, Borut Kunstelj, Ivan Ratek, Roman Dolenc, Jakob Por, Pavel Jakopič; Opravičil: Ivan Hočevar (SD) prisoten od 18:05 do 18:45; Poročevalci: Aleksij Mužina, odvetnik; Novinarji: Romana Purkart radio Triglav; Člani Nadzornega odbora občine Gorje: / Občinska uprava občine Robert Plavčak, direktor OU, Monika Breznik, Anita Jan, Martina Hribar Brus - tajnica Gorje: OS. Seja je bila posneta na diktafon. Vodil jo je župan Peter Torkar, ki je uvodoma vse prisotne pozdravil, podal poročilo prisotnosti svetnikov in glede na to ugotovil in potrdil sklepčnost. Gradivo za sejo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Občine Gorje in posredovano k vsem točkam dnevnega reda. Na seji so svetniki prejeli še zapisnike Odbora za javne finance in Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za sejo je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Volitve elektorja v volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet 2. Določitev kandidata za člana Državnega sveta 3. Sporazum zaključek vseh sporov, ki so predmet arbitražnega postopka med Občino Bled in Občino Gorje in podjetjem WTE - predlog 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu občine Gorje za leto 2012 Rebalans II, skrajšan postopek V razpravi so sodelovali: Poklukar: poda vprašanje, če je potrebno vključiti tretjo in četrto točko na dnevni red. Ali je glede tretje točke pomemben tudi časovni vidik obravnave? Župan: kot je bilo pojasnjeno že na Odboru za javne finance, se na izredno sejo vključi tudi točka 4, ker je gradivo pripravljeno in spada v proceduro izvrševanja proračuna. Obravnava tretje toče je sočasna tudi na blejski izredni seji. Na obeh sejah bo kot poročevalec prisoten g. Aleksij Mužina, odvetnik, ki je sodeloval v arbitražnem postopku. Ker ni bilo drugih predlogov in razprave, je župan dal na glasovanje predlog dnevnega reda. GLASOVANJE: ZA 10 PROTI / Predlog dnevnega reda je bil sprejet. Ad 1) in Ad 2) Župan je dal na glasovanje predlog za združitev 1. in 2. točke dnevnega reda. Predlog je bil soglasno sprejet. 28

30 Župan je pojasnil, da v skladu s sprejetimi Pravili za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve članov državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta Občine Gorje vodi postopek priprave Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik komisije, svetnik Kolenc, je podal poročilo: pojasnil, da mora Občina Gorje na podlagi lastnih Pravil imenovati uje svoja predstavnika v volilno telo za volitve članov državnega sveta elektorja in določiti kandidata za člana državnega sveta. Občina Gorje namreč spada v volilno telo 10 volilne enote, ki obsega območje Občin: Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. V nadaljevanju je pojasnil, da je bila dolžnost komisije s pozivom pozvati vse člane občinskega sveta, da v roku, to je do 10. oktobra do ure, na naslov komisije pošljejo svoje predloge. V tem času so prispeli naslednji predlogi: ZA ELEKTORJA: Predlagatelj Danica Mandeljc Kandidat za elektorja: Branko Banko Predlagatelj Janez Poklukar Kandidat za elektorja: Aleš Lah ZA DRŽAVNI SVET: Predlagatelj Branko Banko Kandidat za Državni svet: Stevo Ščavničar Predlagatelj Janez Poklukar Kandidat za Državni svet: Bogomir Vnučec Komisija je ugotovila da so bili roku vsi predlogi pravilno vloženi v skladu s Pravili in vsemi potrebnimi podatki. Dne ob uri pa je na Občino Gorje prispelo elektronsko sporočilo, s katerim je Bogomir Vnučec obvestil, da umika svoje soglasje k kandidaturi za člana Državnega sveta. Komisija se je seznanila z umikom soglasja, zato je v skladu s Pravili kandidaturo Bogomira Vnučca izločila iz postopka. V nadaljevanju je komisija opravila žreb vrstnega reda kandidatov za elektorja, ki je določil vrstni red na glasovnici. Komisija je občinskemu svetu Občine Gorje posredovala seznam dveh kandidatov za elektorja v naslednjem vrstnem redu: 1. BRANKO BANKO 2. ALEŠ LAH In ime kandidata za člana Državnega sveta: 1. STEVO ŠČAVNIČAR V nadaljevanju je župan predlagal dva člana komisije, kateri sam predseduje. Za člana je predlagal Janeza Kolenca in Janeza Poklukarja. Predlog je bil soglasno sprejet. Seja je bila prekinjena in izvedlo se je tajno glasovanje. Po glasovanju je komisije ugotovila izid glasovanja, sestavila zapisnik in objavila sledeči izid: - število razdeljenih glasovnic: za elektorja: 10 za člana DS: 10 - število oddanih glasovnic: za elektorja: 10 za člana DS: 10 - število neveljavnih glasovnic: za elektorja: 0 za člana DS: 2 - število veljavnih glasovnic: za elektorja: 10 29

31 za člana DS: 8 - število glasov za posamične kandidate: Predlog za elektorja: Branko Banko 9 glasov, Aleš Lah1 glas. Predlog za kandidata za državni svet: Stevo Ščavničar 8 glasov. Komisija je ugotovila, da je bil za elektorja Občine Gorje imenovan Branko Banko. Komisija je ugotovila, da je bil za kandidata za člana Državnega sveta Občine Gorje imenovan Stevo Ščavničar. S tem je bilo glasovanje zaključeno ob Ad 3) Uvodno obrazložitev je podal dr. Aleksija Mužina, odvetnik Odvetniške družbe Mužina, Žvipelj in partnerji d.o.o. Spor med podjetjem WTE in občinama Bled in Gorje traja že iz časov skupne občine Bled in leta 2010 se je zadeva začela reševati v arbitražnem postopku. Najpomembneje je ugotoviti stanje za nazaj in poiskati rešitve med občinama ter do podjetja WTE. Po tem pa najti način poravnanja obveznosti, ali preko cene storitev, ali preko občinskega proračuna. Pomembno pri sporazumu je, da občina na obveznosti, ki jih ima do WTE, ne more dobiti izvršbe. V razpravi so sodelovali: Kolenc: kakšne so prednosti in kakšne slabosti sporazuma za občino Gorje Mužina: slabost je v tem, da se s sporazumom reši le eno vprašanje, to je tisto, ki je z občino Bled skupno. V sporazum se ni dalo vključiti še druga odprta vprašanja, na primer Fortuna, ker se nanaša izključno na razmerje občina Gorje-WTE. Prednost sporazuma pa je v tem, da vključuje le nominalen znesek obveznosti, brez zamudnih obresti. Kolenc: kakšna pa je možnost rešitve spora glede Fortune? Mužina: s pravnimi argumenti lahko ta spor v pravdi ubranimo. Dejanski argumenti niso v prid, ker je bilo delo narejeno, ni pa bilo naročeno s strani občine Gorje in se je delo opravilo brez pogodbe. Por: obveznosti se verjetno nanašajo na plačilo komunalnih prispevkov. Potrebno bo urediti evidence priklopov in plačil, da bodo lahko stroški pravično razporejeni. Sporazum podpira, da se zadeve zaključijo. Mužina: za isto storitev naj bi vsi plačali enako, na podlagi odmere po uradni dolžnosti. Banko: ima podobno pripombo kot svetnik Por. V Gorjah ni enotne rešitve in ni urejeno. Poziva OU, da dodela program, kako se lotiti problema, da bi uredili kataster komunalnih odplak in izvajali pravično plačevanje stroškov. Prosi za obrazložitev II/1 točke sporazuma in pojasnilo, zakaj navedene fakture v točki II/2 niso bile plačane. Kako naprej, po ? Mužina: arbitražni zahtevek s strani WTE je bil bistveno višji. Navedeni računi so bili s strani WTE-ja odpovedani, občina pa se je v zameno odpovedala pogodbeni kazni, ki je bila obsežna, cca Zavrnjeni računi niso bili plačani še v takratni enotni občini Bled, vendar je samostojna občina Gorje solidarni lastnik in je dolgove podedovala. Trenutno drugih odprtih obveznosti ni in tudi ne nastajajo. Ratek: sprašuje, kako se so uporabniki lahko priklapljali brez soglasja WTE. Ko bodo zadeve urejene, bo za vse lahko obračunavanje ugodnejše in pravičnejše. Poklukar: sprašuje, zakaj je v II. točki navedeno, da se roki in način poplačila»lahko«določijo z dodatnim dogovorom. Mužina:»lahko«je bil vnesen na predlog občine Bled, ker bi lahko del obveznosti plačali takoj po podpisu tega sporazuma, ne glede na dodaten dogovor. Poklukar: ali obstaja dejanski načrt poravnave obveznosti. Izrazi strah, da se bodo cene povišale. Župan: uredila se bo evidenca priklopov in plačevanja čiščenja. Trenutno preračuna še ni. Vsekakor se bo pripravil terminski plan poplačila obveznosti, ki se bo uskladil s podjetjem WTE. Jan: za novozgrajeno omrežje so bile po šestih mesecih izdane odločbe, ne glede na to, ali je priklop izveden ali ne. Po izdani odločbi stranka plačuje stroške odvajanja in čiščenja. Problem so Spodnje Gorje, novo naselje, ker ni podatkov, kdo je plačal komunalni prispevek in kdo je priklopljen. 30

32 Hočevar: formalno pravno se odvajanje in čiščenje ne sme zaračunavati, če stranka še ni priklopljena. Postopek zaradi nepriklopa mora sprožiti inšpektorat. Glede sporazuma meni, da je za občane ugodneje, če ga sprejmemo. Druge opcije niti ni bilo, saj je čistilna naprava že zgrajena. Poklukar: s katero vrednostjo so se začela pogajanja? Mužina: začelo se je na stanje 2009, danes o stanju na Vmes so številke še nastajale. V obdobju 2009 je bilo ,16. Kunstelj: kako se je določilo razmerje Bled-Gorje Mužina: številke so se usklajevale kar nekaj let. Delili so se obratovalni in investicijski stroški. Gorje plača manjši procent, kot je bil uvodoma določen to je 22,10. Ker ni bilo druge razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme besedilo Sporazuma za zaključek vseh sporov, ki so predmet arbitražnega postopka med Občino Bled in Gorje ter podjetjem WTE 2. Občinski svet Občine Gorje pooblašča župana občine Gorje za podpis predmetnega sporazuma. GLASOVANJE: ZA 11 PROTI / Sklep je bil sprejet. Ad 4) Uvodno obrazložitev je podala Monika Breznik, višja svetovalka II za javne finance, gospodarske in družbene dejavnosti. Glavni razlog rebalansa II je tekoče izvrševanje proračuna. Na postavkah, ki so zakonsko določene, je premalo sredstev, potrebno je uskladiti dohodnino in finančno izravnavo. Uskladiti je bilo potrebno tudi prihodkovno stran, na primer na projektu REAAL, ko letos ne bo prejetih prvotno planiranih sredstev. Predlog je obravnaval Odbor za javne finance in predsednik Banko je podal poročilo: odbor je predlagan rebalans II natančno pregledal in na vprašanja dobil izčrpne odgovore, saj so na seji odbora sodelovali poleg ga. Breznik še ga. Jan in direktor Plavčak. Odbor predlaga sprejem predlaganega Odloka. Ker ni bilo razprave, je župan dal na glasovanje naslednji predlog sklepa: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2012 rebalans II. GLASOVANJE: ZA 11 PROTI / Sklep je bil sprejet. Seja je bila zaključena ob Zapisala Martina Hribar Brus, l.r. Župan Občine Gorje Peter Torkar, l.r. 31

33 II.2) V skladu s 30. členom Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12), vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem: ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN predlog druga obravnava Kot predstavnika predlagatelja bosta na seji sveta sodelovala Robert Plavčak, direktor občinske uprave in Anita Jan, vodja GJS. PREDLOG SKLEPA: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje. Peter Torkar Župan Občine Gorje 32

34 OBRAZLOŽITEV: Na 13. seji dne je občinski svet obravnaval predmetni odlok po skrajšanem postopku. Uvodno obrazložitev je podal župan Peter Torkar, ki je povzel bistvena področja, ki jih pokriva vsebina Odloka o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje. Podrobnejšo obrazložitev pa je podal pripravljavec predloga Odloka, doc. dr. Boštjan Brezovnik iz Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor. Občinski svet Občine Gorje je v letu 2012 sprejel Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Gorje s katerim je v petem odstavku 10. člena določil, da občina opravlja dejavnost lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest v obliki javnega podjetja. Prav v zvezi s tem, pa se je na svetu razvila razprava s pomislekom ali naj predmetno službo izvaja občinsko javno podjetje ali naj se podeli koncesija. Zato se je svet odločil, da odloka ne bo sprejel po skrajšanem postopku, temveč kot predlog v prvem branju. V času med obravnavama se je občinska uprava sestala dr. Žanom Oplotnikom, sodelavcem dr. Brezovnika. V razgovoru so bile obravnavane pripombe sveta dane iz razprave, ki so bile smiselno upoštevane. Ugotovljeno je bilo, da ima občina približno 35 km občinskih cest, da ne načrtuje večjih širitev ali investicij na tem področju, zato je dr. Oplotnik predlagal, da se za izvajalca službe določi javno podjetje. Morebitne podelitev koncesije ne bi bila ekonomična in bi bila povezana z večjimi finančnimi posledicami, kot jih trenutno občina ne zmore. Zato je podlagi navedenih ugotovitev prevladala odločitev, da se občinskemu svetu predlaga, da se za izvajalca predmetne službe določi javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o.. Sprejem predmetnega odloka bo seveda imel finančne posledice na občinski proračun Občine. Le ta se bo lahko določil s sprejemom izvedbenega programa. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. Na podlagi ugotovitev predlagamo, da občinski svet sprejme predlog odloka v drugi obravnavi. Pripravil: Robert Plavčak, direktor OU 33

35 PREDLOG-DRUGA OBRAVNAVA Na podlagi tretjega odstavka 16. člena Zakona o cestah /ZCest/ (Uradni list RS, št. 109/2010), drugega odstavka 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011) in 16. člen Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/2007, 107/2010, 32/2012) ter v skladu z določili Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, 62/1998, 109/2010-ZCes-1) je Občinski svet Občine Gorje... na svoji seji dne sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA REDNEGA VZDRŽEVANJA OBČINSKIH JAVNIH CEST IN DRUGIH PROMETNIH POVRŠIN V OBČINI GORJE 1 Splošne določbe 1. člen (javna služba) S tem odlokom se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Gorje (v nadaljevanju: občina). 2. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določi: organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja javne službe, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa in nadzor nad izvajanjem odloka. 3. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka. 4. člen (pomen pojmov) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 5. člen (oblika opravljanja javne službe) (1) Javna služba iz 1. člena tega odloka se opravlja v javnem podjetju (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). (2) Opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju občine. 3 Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev 34

36 6. člen (vrsta in obseg storitev javne službe) (1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest po tem odloku obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. (2) Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer: odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju, podhodov in nadhodov za pešce, cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo, kolesarskih stez in pločnikov, zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta. 3.1 Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin 7. člen (redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) (1) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja izvajalec javne službe v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini. Izvedbeni program vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini za prihodnje leto priprav izvajalec javne službe in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine najkasneje do 15. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. (2) Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin obsega: 1. pregledniško službo, 2. redno vzdrževanje prometnih površin, 3. redno vzdrževanje bankin, 4. redno vzdrževanje odvodnjavanja, 5. redno vzdrževanje brežin, 6. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, 7. redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, 8. redno vzdrževanje vegetacije, 9. zagotavljanje preglednosti, 10. čiščenje cest in drugih prometnih površin, 11. redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah, 12. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, 13. intervencijske ukrepe in 14. zimsko službo. 8. člen (pregledniška služba) (1) Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na občinsko javno cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov občinske javne ceste in drugih prometnih površin. 35

37 (2) Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih enkrat mesečno posredovati strokovni službi občine. (3) O posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, je pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo. (4) Pregledniška služba opravlja preglede občinskih javnih cest in drugih prometnih površin najmanj enkrat tedensko. V obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo občinsko javno cesto ali promet na njej se pogostost in obseg pregledov prilagodi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika. (5) Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa. 9. člen (redno vzdrževanje prometnih površin) (1) Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del občinske javne ceste in drugih prometnih površin obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb. (2) Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom. 10. člen (redno vzdrževanje bankin) Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah. 11. člen (redno vzdrževanje odvodnjavanja) Z območja občinske javne ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode. 12. člen (redno vzdrževanje brežin) Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in občinske javne ceste. 13. člen (redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme) Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih 36

38 konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na občinskih javnih cestah ter javna razsvetljava v naseljih morajo biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno brezhibno delovanje in vidnost ter da so izpolnjene zahteve zakona, ki ureja varnost cestnega prometa in predpisov o prometni signalizaciji in opremi cest. 14. člen (redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev) Cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v občinsko javno cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav. 15. člen (redno vzdrževanje vegetacije) Na površinah, ki so sestavni del občinske javne ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati. 16. člen (zagotavljanje preglednosti) Polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, morajo biti vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost. 17. člen (čiščenje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) Vsi sestavni deli občinskih javnih cest in drugih javnih površin se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja. 18. člen (redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah) (1) Cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah se redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa. (2) Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje: prometnih površin in prometne opreme na objektu, prostora neposredno okoli objekta ali naprave, ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta, naprav za odvodnjavanje, naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt oziroma napravo ali promet, in popravila: poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin), posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, opravila zaščitne plasti armature itd.), protikorozijske zaščite, hidroizolacije in odvodnjavanja, 37

39 izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij. 19. člen (nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil) Največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec javne službe s sodelovanjem policije. 20. člen (intervencijski ukrepi) (1) Izvajalec javne službe je dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na občinskih javnih cestah. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo občine, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo. (2) Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan: označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste, vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. 21. člen (zimska služba) (1) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. (2) V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe, ki ga pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine najkasneje do 15. septembra tekočega leta. Sestavi del izvedbenega programa zimske službe za prihodnje leto je ocena stroškov zimske službe. Izvedbeni program zimske službe za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. (3) Z izvedbenim programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo zlasti: organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti koncesionarja, razpored pripravljalnih del, načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze), razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del, dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin, načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega, mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti, način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest. Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na: pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti) in usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe. (4) V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo 38

40 ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora koncesionar namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. (5) Okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču. (6) Vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so občinske javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev občinskih javnih cest po prednostnih razredih določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. (7) Po koncu zimskega obdobja mora koncesionar s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju. 3.2 Obnavljanje občinskih javnih cest 22. člen (obnovitvena dela) (1) Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa. (2) Obseg obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in javnih površinah je sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe občine oziroma izvajalec javne službe. Če izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah sestavi izvajalec javne službe, ga mora posredovati strokovnim službam občine v uskladitev najkasneje do 15. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. (3) Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje župan občine. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik izvajalca javne službe. 3.3 Odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil 23. člen (odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil) (1) Pogoji in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odlokom občine, ki ureja ureditev cestnega prometa v občini in odlokom, ki ureja ravnanje z zapuščenimi vozili. (2) Za izvajanje storitev odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil se izvajalcu javne službe dodeli javno pooblastilo. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin 39

41 24. člen (evidence) Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. 25. člen (javna obvestila in naznanila) Izvajalec javne službe mora uporabnike občinskih javnih cest in drugih prometnih površin z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja redno obveščati o stanju občinskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov 26. člen (pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) Občinske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. 27. člen (obveznosti uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) Uporabnik občinske javne ceste oziroma druge prometne površine mora pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini. 6 Viri financiranja javne službe 28. člen (viri financiranja storitev) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz proračuna občine in drugih virov. 7 Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa 29. člen (vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe) (1) Za izvajanje javne službe se namenijo občinske javne ceste. Občinske javne ceste so last občine ter del javne lastnine. (2) Občinske javne ceste sestavljajo: cestni svet, cestno telo, cestišče, brežine cest, cestni objekti, prometna signalizacija in prometna oprema, cestna razsvetljava, cestni priključki do meje cestnega sveta, naprave za odvodnjavanje ceste, servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno), servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa, 40

42 funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. 30. člen (javno dobro) (1) Občinske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na občinski javni cesti mogoče pridobiti stvarne pravice pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja ceste. 8 Nadzor nad izvajanjem določil odloka 31. člen (nadzorni organ) (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpektor za ceste in občinska uprava občine v skladu z določili zakona, ki ureja ceste in zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor. (2) Pristojna služba občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9 Prehodna in končna določba 32. člen (objava in veljavnost odloka) Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: Datum: Občina Gorje Peter Torkar, župan Obrazložitev k Odloku o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Gorje k preambuli: V skladu z določilom prvega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007- uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010) občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Kot določa 16. člen Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/2010) je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (redno vzdrževanje cest). Kot je določeno s tretjim odstavkom navedenega 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občina. Na tem mestu moramo opomniti na določilo drugega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN), ki določa, da način opravljanja 41

43 lokalne gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost (občina) tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. Z navedenim odlokom se na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ za posamezno gospodarsko javno službo določi: organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov), vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republike ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. Ob navedenem moramo opomniti, da se tehnični, oskrbovalni, stroškovni, organizacijski in drugi standardi ter normativi za opravljanje gospodarskih javnih služb urejajo s predpisi pristojnih ministrov (tretji odstavek 3. člena ZGJS). Na tej pravni podlagi in na podlagi določila drugega odstavka 8. člena Zakona o javnih cestah /ZJC/ (Uradni list RS, št. 29/1997) je minister, pristojen za promet v letu 1998 izdal Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/1998). Slednji pa je bil z določilom 125. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ sicer razveljavljen (s 1. aprilom 2011) vendar se njegove določbe, do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi Zakona o cestah /ZCes-1/, še vedno uporabljajo. 1 Splošne določbe k 1. členu (javna služba) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki v prvem odstavku določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah (redno vzdrževanje cest). Kot je določeno z tretjim odstavkom navedenega 16. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ način izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest določi občina. Ob navedenem se z odlokom določa tudi način opravljanja izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja. Kot izhaja iz določila 62. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ občine v območju meje naselja vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja, in sicer: odstavne pasove, odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in podobne prometne površine, namenjene odvijanju prometa v naselju; podhode in nadhode za pešce ali kolesarje; cestno razsvetljavo, semaforje ter drugo prometno signalizacijo z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo; kolesarske steze in pločnike; zelene površine in urbano opremo v območju cestnega sveta. Izhajajoč iz navedenega in na podlagi določila 4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ lahko lokalna skupnost (občina) na podlagi pooblastila iz zakona (v danem primeru 62. člena ZCes-1/ z odlokom predpiše, da se poleg proizvodov in storitev iz 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ zagotavljajo še drugi proizvodi in storitve na način in v oblikah, ki jih zakon določa za gospodarske javne službe, kadar: so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti; so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih, ali ekoloških funkcij lokalne skupnosti (občine); lokalna skupnost prevzame subsidiarno sanacijsko odgovornost. 42

44 k 2. členu (vsebina odloka) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za posamezno gospodarsko javno službo določi: organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov), vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina republike ali lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe. k 3. členu (uporaba predpisov) Z besedilom se določa t.i. subsidiarna uporaba določb republiških predpisov. Tako se za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz 1. člena odloka, ki niso posebej urejena v tem odloku uporabljajo republiški predpisi, ki urejajo opravljanje javne službe iz 1. člena odloka. k 4. členu (pomen pojmov) Z besedilom se določa pomen pojmov. V odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen z zakonom, ki ureja javne ceste, t.j. Zakonom o cestah /ZCes-1/. Pomen pojmov je določen z 2. členom Zakona o cestah /ZCes-1/. 2 Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe k 5. členu (oblika opravljanja javne službe) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za vsako posamezno gospodarsko javno službo določi organizacijska in prostorska zasnova njenega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkih). kot izhaja iz določila prvega odstavka 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ lokalna skupnost (občina) zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah: v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo, v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoč opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj, v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, ge pa za dejavnosti, ki jo je mogoče opravljati kot profitno, z dajanjem koncesij. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da je koncedent lokalna skupnost (občina). Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. Podlaga za javni razpis pa je koncesijski akt, s katerim se določita tudi oblika in postopek javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Kot je še določeno z navedenim tretjim odstavkom izbiro koncesionarja opravi občinska uprava. Slednje besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da o izbiri odloči koncedent z upravno odločbo. Na tem mestu moramo opomniti še na določilo drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, k določa, da o 43

45 upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prve alineje 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se z odlokom za vsako posamezno gospodarsko javno službo določi organizacijska in prostorska zasnova njenega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev. Tako je z besedilom določena prostorska zasnova opravljanja dejavnosti javne službe, ki se izvaja na celotnem območju občine. 3 Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev k 6. členu (vrsta in obseg storitev javne službe) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 16. člena Zakona o cestah /ZCes- 1/, ki določa, da je redno vzdrževanje javnih cest obvezna gospodarska javna služba, ki obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 62. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da občine v območju meje naselja vzdržujejo prometne površine, objekte in naprave na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji, in sicer: odstavnih pasov, odstavnih niš, parkirnih površin, avtobusnih postajališč in podobnih prometnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju, podhodov in nadhodov za pešce, cestne razsvetljave, semaforjev ter druge prometne signalizacije z zunanjo ali notranjo osvetlitvijo s pripadajočim napajanjem, vključno z oskrbo z električno energijo, kolesarskih stez in pločnikov, zelenih površin in urbane opreme v območju cestnega sveta. 3.1 Redno vzdrževanje občinskih javnih cest in prometnih površin k 7. členu (vrsta in obseg storitev javne službe) Z besedilom prvega odstavka je določeno, da redno vzdrževanje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin izvaja koncesionar v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini. Navedeno določilo je oblikovano na podlagi določila 5. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se z letnim planom vzdrževanja določena vzdrževalna dela izvajajo v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja, ki ga izdela in sprejme strokovna služba. Del izvedbenega programa, ki se nanaša na redno vzdrževanje, pa pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi. V skladu z navedenim je z besedilom prvega odstavka določeno, da Izvedbeni program vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini za prihodnje leto pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 13. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se redno vzdrževanje izvaja v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan o svojem delu voditi evidenco, iz katere mora biti razvidno, kdaj in katera dela so bila opravljena, obseg in trajanje teh del, potrošnja materialov, uporabljena delovna sila in mehanizacija ter drugi pomembni podatki o opravljenih delih. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa. Dela rednega vzdrževanja pa so: 1.pregledniška služba, 2.redno vzdrževanje prometnih površin, 44

46 3.redno vzdrževanje bankin, 4.redno vzdrževanje odvodnjavanja, 5.redno vzdrževanje brežin, 6.redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, 7.redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, 8.redno vzdrževanje vegetacije, 9.zagotavljanje preglednosti, 10.čiščenje cest in drugih prometnih površin, 11.redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah, 12.nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, 13.intervencijski ukrepi in 14.zimsko službo. k 8. členu (pregledniška služba) Besedili prvega in drugega odstavka sta oblikovani na podlagi določila prvega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je pregledniška služba dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej, ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna ali zavarovalna dela na cesti, ki jih je možno opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi. Podatke o ugotovitvah s pregledov in opravljenih delih je dolžna zapisovati in hraniti na predpisani način ter jih posredovati strokovni službi. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je posegih ali uporabi ceste in varovalnega pasu, ki so v nasprotju z določili predpisov o cestah in varnosti cestnega prometa, pregledniška služba dolžna opozoriti povzročitelja in obvestiti strokovno službo občine in občinskega inšpektorja za ceste, pri večjih kršitvah pa tudi policijo. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila četrte alineje tretjega odstavka 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da pregledniška služba opravlja preglede cest enkrat tedensko na lokalnih cestah, mestnih ali krajevnih cestah. Ob navedenem je z besedilom četrtega odstavka, na podlagi določila petega odstavka 14. člena navedenega Pravilnika določeno, da se v obdobjih neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo občinsko javno cesto ali promet na njej se pogostost in obseg pregledov prilagodi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere ali ko preneha nevarnost, zaradi katere je lahko ogrožena varnost preglednika. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila šestega odstavka 14. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je pregledniška služba dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa. k 9. členu (redno vzdrževanje prometnih površin) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 15. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del občinske javne ceste in drugih prometnih površin obsega čiščenje teh površin ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok, stikov in reg, rezkanje zglajenih asfaltnih površin ali posipanje s peskom ter popravila drugih podobnih poškodb. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 15. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da morajo biti prometne vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se praviloma popravljajo z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim primernim materialom. 45

47 k 10. členu (redno vzdrževanje bankin) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 16. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah. k 11. členu (redno vzdrževanje odvodnjavanja) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 17. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da mora biti z območja občinske ceste omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo, da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov občinske javne ceste zagotovljeno regulirano odvajanje vode. k 12. členu (redno vzdrževanje brežin) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 18. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti brežine usekov, zasekov in nasipov vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste. k 13. členu (redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 19. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter dopolnitve, nadomestitve ali popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest. k 14. členu (redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev) Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 20. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti cestne naprave in ureditve morajo biti vzdrževane tako, da je zagotovljeno njihovo brezhibno delovanje in omogočena normalna uporaba. Vzroke, ki to preprečujejo, je treba nemudoma odpraviti, če to ni mogoče, pa izvesti ustrezne začasne rešitve in ustrezne zavarovalne ukrepe. Posebne naprave in kontrolni sistemi, ki so vgrajeni v občinsko javno cesto in so namenjeni urejanju in nadzoru prometa, nadzoru nad stanjem ceste, meritvam, obveščanju, telekomunikacijske naprave, energetski kabli, prezračevalne, zaščitne in varnostne naprave ter ureditve in naprave na počivališčih, morajo biti vzdrževani v skladu z navodili in predpisi za delovanje teh naprav. k 15. členu (redno vzdrževanje vegetacije) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se na površinah, ki so sestavni del ceste, vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. k 16. členu (zagotavljanje preglednosti) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 22. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da morajo biti polja preglednosti, določena s preglednim trikotnikom in pregledno bermo, vzdrževana tako, da je zagotovljena s predpisom določena preglednost, izjemoma, če to ni mogoče, pa tako, da je glede na terenske razmere zagotovljena največja možna preglednost. 46

48 k 17. členu (čiščenje občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 23. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se vsi sestavni deli občinskih javnih cest in drugih javnih površin čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja. k 18. členu (redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 24. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se cestni objekti ter objekti in naprave na drugih prometnih površinah redno vzdržujejo tako, da se na objektu ali napravi in prostoru okoli objekta oziroma naprave pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ali naprave ter varnost prometa. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 24. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah sodi zlasti čiščenje: prometnih površin in prometne opreme na objektu, prostora neposredno okoli objekta ali naprave, ležišč, dilatacij, členkov in drugih dostopnih delov objekta, naprav za odvodnjavanje, naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt oziroma napravo ali promet, in popravila: poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin), posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, opravila zaščitne plasti armature itd.), protikorozijske zaščite, hidroizolacije in odvodnjavanja, izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij. k 19. členu (nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 25. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da se največje dovoljene osne obremenitve ter skupne mase in dimenzije vozil se nadzirajo na lokacijah in v terminih, določenih z izvedbenim programom. Nadzor opravlja izvajalec rednega vzdrževanja s sodelovanjem policije. k 20. členu (intervencijski ukrepi) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 26. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan organizirati dežurno službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo, kadar je ogrožen ali oviran promet, pa tudi policijo. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega in tretjega odstavka 26. člena navedenega Pravilnika, ki določata, da je pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije, izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb občinske javne ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče, je dolžan: označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste, vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. 47

49 k 21. členu (zimska služba) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 27. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti občinskih javnih cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo normalno odvijanje prometa. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 28. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se v zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, ceste vzdržujejo v skladu z izvedbenim programom zimske službe. Izvedbeni program zimske službe pripravi izvajalec rednega vzdrževanja in ga predloži v sprejem strokovni službi najkasneje do 15. oktobra tekočega leta. Ob navedenim je z besedilom drugega odstavka določeno, da mora izvajalec javne službe izvedbeni program zimske službe posredovati v uskladitev strokovnim službam občine do 1. septembra tekočega leta. Sestavi del izvedbenega programa zimske službe za prihodnje leto pa je tudi ocena stroškov zimske službe. Izvedbeni program zimske službe za prihodnje leto pa se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 28. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se z izvedbenim programom iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo zlasti: organizacijska shema vodenja ter pristojnosti in odgovornosti koncesionarja, razpored pripravljalnih del, načrt cestne mreže z oznakami prednostnih razredov in izhodiščna mesta za izvajanje zimske službe (cestne baze), razporeditev mehanizacije, opreme, materiala za posipanje in delavcev za izvajanje načrtovanih del, dežurstva, obveznost prisotnosti, stopnje pripravljenosti in razpored delovnih skupin, načrt posipanja proti poledici in odstranjevanja snega, mesta in način izločanja posameznih vrst vozil ob neugodnih razmerah na cesti, način zbiranja podatkov in shema obveščanja o stanju in prevoznosti cest. Pripravljalna dela se izvajajo pred začetkom zimskega obdobja z namenom, da se omogoči učinkovito delo zimske službe. Pripravljalna dela obsegajo zlasti dela, ki se nanašajo na: pripravo mehanizacije, prometne signalizacije in opreme, posipnega materiala, pripravo ceste in njene okolice (namestitev dopolnilne prometne signalizacije na nevarnih mestih, postavitev snežnih kolov, namestitev naprav in ureditev za zaščito pred snežnimi zameti) in usposabljanje in strokovno izobraževanje za dela zimske službe. Besedilo četrtega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega in drugega odstavka 30. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da se v obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo ceste ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, mora koncesionar namestiti dopolnilno prometno signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja. Besedilo petega odstavka je oblikovano na podlagi določila tretjega odstavka 30. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je okolju neprijazna topilna sredstva za sneg in led je dovoljeno uporabljati le v minimalnih potrebnih količinah. Za posipanje topilnih sredstev je dovoljeno uporabljati le takšne naprave, ki omogočajo natančno odmerjanje količin. Pri odmerjanju količin posipa je treba upoštevati količino topilnega sredstva, ki je že na vozišču. Besedilo šestega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 31. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je vzdrževanje prevoznosti posameznih občinskih javnih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so občinske javne ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev občinskih javnih cest po prednostnih razredih določi strokovna služba občine tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. 48

50 Besedilo sedmega odstavka je oblikovano na podlagi določila 32. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da je po koncu zimskega obdobja potrebno s cest odstraniti ostanke posipnih materialov (peska), začasno dopolnilno prometno signalizacijo ter začasno prometno opremo, cestne naprave in ureditve za zavarovanje ceste in prometa v zimskem obdobju. 3.2 Obnavljanje občinskih javnih cest k 22. členu (obnovitvena dela) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 34. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da so obnovitvena dela zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se občasno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, zaščite okolja in varnosti prometa. Z besedilom drugega odstavka je določeno, da je obseg obnovitvenih del na občinskih javnih cestah in javnih površinah sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe občine oziroma izvajalec javne službe v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo. Če izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah sestavi koncesionar, ga mora posredovati strokovnim službam občine v uskladitev do 1. septembra tekočega leta. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na občinskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na občinskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim proračunom za prihodnje leto. Besedilo tretjega odstavka je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 36. člena navedenega Pravilnika, ki določa, da pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje strokovna služba. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom o graditvi objektov, pri čemer se smiselno uporabijo določila o tehničnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z določili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik izvajalca rednega vzdrževanja. 3.3 Odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil k 23. členu (odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil) Z besedilom prvega odstavka je določeno, da pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil na območju občine so določeni z odlokom občine, ki ureja ureditev cestnega prometa v občini in odlokom, ki ureja ravnanje z zapuščenimi vozili. Navedeno besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 15. člena Zakona o varnosti cestnega prometa /ZVCP-1/ (Uradni list RS, št. 56/2008-UPB5, 37/2008, 57/2008-ZLDUVCP, 58/2009, 36/2010), ki določa, da občina (občinski svet) določi pogoje in način odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih vozil. Besedilo je oblikovano na podlagi določila na podlagi določila drugega odstavka 121. člena Ustave Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006), ki določa, da lahko pravne ali fizične osebe z zakonom ali na njegovi podlagi dobijo javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave. S tem se dopušča možnost, da lahko občine ustanoviteljice z odlokom podelijo javno pooblastilo za izvrševanje upravnih funcij, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. Na tem mestu moramo opomniti, da se javna pooblastila lahko izvršujejo na tri načine, kot to sicer velja za izvrševanje upravnih funkcij, in sicer: z izdajanjem splošnih aktov, z izdajanjem posamičnih aktov oziroma odločanjem o posamičnih stvareh, z opravljanjem materialnih dejanj. Pooblastilo za izdajanje splošnih aktov obsega pravico nosilca javnega pooblastila, da s svojim splošnim (abstraktnim) aktom na obvezen način, torej kot obvezno pravo, ureja določena vprašanja oziroma razmerja. V 49

51 tem okviru lahko kot izvajalec lokalnih gospodarskih javnih služb v skladu s predpisi podrobneje urejajo tehnične, oskrbovalne in druge standarde za opravljanje posameznih lokalnih gospodarskih javnih služb. Pooblastilo za odločanje o posamičnih stvareh je najpogostejša oblika pooblastila, v okviru katere lahko nosile javnega pooblastila s posamičnim aktom odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pravnih oziroma fizičnih oseb. V tej zvezi moramo opomniti, da mora nosilec javnega pooblastila za odločanje v posamičnih stvareh, katerega vsebina je upravna stvar, pri odločanju postopati po določilih veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku /ZUP/ (Uradni list RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006 ZUS-1, 126/2007, 8/2010), če niso posamezna vprašanja tega postopka z zakonom urejena drugače. Vsebina javnega pooblastila za opravljanje materialnih dejanj je upravna funkcija, ki se izvršuje z realnimi dejanji, kot je npr. vodenje evidenc, izvajanje upravnega nadzora itn. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin k 24. členu (evidence) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 103. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da mora upravljavec občinske ceste voditi evidence o občinskih cestah in objektih, skladno s predpisi o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih. Zbirke podatkov iz evidenc o občinskih javnih cestah pa mora občina brezplačno posredovati pristojni direkciji najkasneje do 15. maja tekočega leta za stanje cest preteklega leta. Če občina predpisanih podatkov ne posreduje direkciji do predpisanega roka, pridobi podatke direkcija na stroške občine. k 25. členu (javna obvestila in naznanila) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 4. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki določa, da mora biti zagotovljeno sprotno obveščanje javnosti, kadar se zaradi vremenskih razmer, vzdrževalnih del na cesti, naravnih ali prometnih nesreč ali drugih dogodkov spremenijo pogoji za odvijanje prometa. 5 Pravice in obveznosti uporabnikov k 26. členu (pravice uporabnikov občinskih javnih cest in drugih prometnih površin) Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da so javne ceste prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. k 27. členu (obveznosti uporabnikov javnih cest in drugih prometnih površin) Z besedilom je določena obveznost uporabnikov občinskih javnih cest, ki morajo pristojni strokovni službi občine sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na občinski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na občinskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v občini. 6 Viri financiranja javne službe k 28. členu (viri financiranja storitev) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se iz sredstev proračuna financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 7 Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa k 29. členu (vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe) 50

52 Z besedilom prvega odstavka je določeno, da se za izvajanje javne službe namenijo občinske javne ceste, ki so last občine ter del javne lastnine. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 8. člena Zakona o cestah /ZCes- 1/, ki določa, da javno cesto sestavljajo: cestni svet, cestno telo, cestišče, brežine cest, cestni objekti, prometna signalizacija in prometna oprema, cestna razsvetljava, cestni priključki do meje cestnega sveta, naprave za odvodnjavanje ceste, servisne prometne površine (počivališča, parkirišča in avtobusno obračališče ter podobno), servisne površine z objekti in napravami za upravljanje in vzdrževanje cest ter nadzor prometa, funkcionalne površine za umestitev cestnih naprav, objektov in drugih ureditev, namenjenih varnosti, vodenju in nadzoru prometa, vozil ter voznikov, zaščiti ceste in cestnega telesa ter zemljišč in preprečevanju škodljivih emisij prometa. k 30. členu (javno dobro) Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 3. člena Zakona o cestah /ZCes-1/. 8 Nadzor nad izvajanjem določil odloka k 31. členu (nadzorni organ) Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določila 112. člena Zakona o cestah /ZCes-1/, ki določa, da izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določil Zakona o cestah /ZCes-1/ in na njegovi podlagi izdanih predpisov na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Z besedilom drugega odstavka je določeno, da ima pristojna služba občinske uprave ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 9 Prehodna in končna določba k 32. členu (objava in veljavnost odloka) Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statuta in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu. 51

53 II.3) V skladu s 30. členom Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12), vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem: PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI GORJE predlog, skrajšan postopek Kot predstavnica predlagatelja bo na seji sodelovala Monika Breznik, višja svetovalka II za javne finance, gospodarske in družbene dejavnosti. PREDLOG SKLEPA: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Gorje. Peter Torkar Župan Občine Gorje 52

54 OBRAZLOŽITEV: Občinski svet Občine Gorje je na svoji 8. redni seji, dne sprejel Pravilnik za vrednotenje programov športa v Občini Gorje (v nadaljevanju: Pravilnik) ter Pogoje, merila in normative za izvajanje letnega programa športa v Občini Gorje (v nadaljevanju: Pogoji), ki so sestavni del Pravilnika. Na predlog inšpektorja za šport so bile na 22. redni seji, dne sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika. Pri pripravi proračuna za leto 2012 je bil predlog Odbora za negospodarske dejavnosti, da bi občina športnim društvom sofinancirala nakup opreme. Ker teh Pogojev veljavni Pravilnik nima, smo pripravili spremembe in dopolnitve Pravilnika. V pogojih je dodana točka 5 MATERIALNI STROŠKI TEKMOVANJ IN PROGRAMOV, kjer je opredeljeno točkovanje za nakup opreme. Dodana je tudi tabela za točkovanje glede na rang tekmovanja. V tabelah za točkovanje kot športne dejavnosti je dodano kolesarstvo, in sicer v tabeli 1 Število ur vadbe in tekmovanj v letu, v tabeli 2 Število športnikov v vadbeni skupini ter tabeli 3 Vrednost ure za najem objekta. V samem Pravilniku pa so narejene naslednje spremembe: - prva alinea 3. člena, - prvi in drugi odstavek 5. člena. Pripravila: Monika Breznik, višja svetovalka II 53

55 Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12), je občinski svet Občine Gorje na svoji. redni seji, dne sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Gorje 1. člen V Pravilniku za vrednotenje programov športa v Občini Gorje (Uradni list RS, št. 9/08 in 106/09), v nadaljevanju: Pravilnik, se prva alinea 3. člena spremeni, tako da se glasi:»- da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini, ter v občini tudi izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost,«2. člen Prvi in drugi odstavek 5. člena Pravilnika se spremenita, tako da se pravilno glasita: Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga po sprejetju proračuna in Letnega programa športa, objavi župan občine Gorje, pristojna strokovna služba zbere, obdela in pripravi predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje programov športa zagotavlja proračun občine. Predlog pristojne strokovne službe nato obravnava komisija za program športa v Občini Gorje, ki jo imenuje župan občine Gorje (v nadaljevanju komisija). 3. člen Sestavni del sprememb in dopolnitev Pravilnika so tudi spremenjeni in dopolnjeni Pogoji, merila in normativi za izvajanje letnega programa športa v Občini Gorje. 4. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: Gorje, Župan Občine Gorje Peter Torkar 54

56 II.4) V skladu s 30. členom Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12), vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE Kot poročevalec bo na seji občinskega sveta sodeloval predstavnik podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. PREDLOG SKLEPA: 1. Občinski svet Občine Gorje sprejme Program zimske službe Peter Torkar Župan Občine Gorje 55

57 OBČINA GORJE PROGRAM ZIMSKE SLUŽBE Bled, oktober

58 ORGANIZACIJA ZIMSKE SLUŽBE Zimska služba je dejavnost, ki skrbi za prevoznost cest ob sneženju in poledici, ter za prehodnost javnih površin v občini Gorje. Za izvajanje te službe je zadolženo javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. s svojimi delavci in podizvajalci, s katerimi ima tudi sklenjene pogodbe. Pogodbeni podizvajalci so odgovorni za pravilno in dosledno izvajanje zimske službe. Neposredno so podrejeni organizatorju izvajanja zimske službe. Zimska služba zajema sledeče dejavnosti: Priprava zimske mehanizacije, Postavitev in vzdrževanje snežnih kolov, Priprava deponij, Kontrolni pregledi cestišča, Strojno pluženje cest in pločnikov, Posipanje cest, pločnikov in stopnišč proti poledici, Ročno čiščenje stopnišč, prehodov, mostov ter čiščenje cestnih požiralnikov, Odvoz snega iz javnih površin po prenehanju sneženja, Pospravilo in čiščenje deponij, Pospravljanje snežnih kolov, Čiščenje, remont in konzerviranje zimske mehanizacije. Glede na obseg del in intenziteto rednega vzdrževanja za zagotovitev prevoznosti cest v zimskem času so posamezne ceste, površine ali cestni odseki razvrščeni v prednostne razrede, glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa ter krajevne potrebe. Prioritete pluženja in posipanja: Glavne prometnice, povezave med naselji, poti do dializnih bolnikov, Stranske poti po večjih naseljih, stopnišča, pločniki in poti do trgovin, šol in vrtcev, poti do težjih invalidov, Poti do manjših zaselkov (do treh hiš), parkirišča, parki ter sprehajalne poti, Parkirišča pri pokopališčih ter pokopališča, odvoz snega iz javnih površin, čiščenje EKO otokov, kolesarske poti. Zimska služba zajema tudi pripravljenost na domu za delavce Infrastrukture Bled d.o.o. in podizvajalce, v primeru močnejšega sneženja pa tudi dežurstvo na lokaciji skupne rabe v Gorjanskem domu. Seznam delavcev v stalni pripravljenosti od do : Delavci Infrastrukture: - za koordinacijo: Anton Potočnik - delavci: Robert Černi Kovačič Jurij Tomaž Koren Drago Zupančič - podizvajalci Mirko Mežek s.p. Boris Kunšič s.p. Davorin Rozman Davorin Urevc s.p. 57

59 Posipanje se prične ob verjetnosti nastanka poledice ali pričetku sneženja, ko se sneg začne oprijemati cestišča. Pluženje se prične ob 10 cm snega na cestišču za glavne prometnice, vse druge stranske ceste in parkirišča pa po 15 cm snega. Kontrolni pregledi cestišča se vršijo dnevno ob verjetnosti nastanka poledice. PRIPRAVLJENOST NA DOMU Strošek delavcev Infrastrukture Bled d.o.o. za pripravljenost na domu, se izračuna po kolektivni pogodbi za gospodarske javne službe in se ga vsak mesec posebej obračuna. Strošek za pripravljenost znaša: 0,71 EUR/uro. Strošek pripravljenosti se po dogovoru zaračunava stalno za dva delavca v času trajanja stalne pripravljenosti. Za podizvajalce je dogovorjen znesek pripravljenosti na domu, ki znaša 85 EUR/mesec/podizvajalca. Strošek se obračuna mesečno: December EUR 85,00 Januar EUR 85,00 Februar EUR 85,00 Marec EUR 42,50 skupaj EUR 297,50 x 4 podizvajalci: 1.190,00 EUR KONTROLNI PREGLED VOZIŠČA Kontrolni pregledi cestišča in pločnikov se vršijo dnevno ob verjetnosti nastanka poledice. Vozilo Infrastrukture Bled d.o.o. in podizvajalca (Unimog mokro posipanje) bo izvajalo preventivni obhod kritičnih mest dnevno od 4-7 h zjutraj. Kontrolni pregled vozišča izveden s strani podizvajalca se bo obračunal mesečno po dogovorjeni znižani ceni 68,00 EUR/h. Predvidoma preventivni dnevni obhod v Občini Gorje traja 1-2 uri. SLEDENJE VOZIL Na območju Občine Gorje zimsko službo opravljajo traktorpark Infrastrukture Bled d.o.o. in 4 podizvajalci s 5 vozili. Na omenjena vozila se za čas zimske službe vgradijo naprave za sledenje, ki omogočajo natančno spremljanje lokacije vozila v določenem času. Podizvajalec Davorin Urevc s.p. na svojem vozilu ne bo imel sledilne naprave, saj je območje pluženja in posipanja samo območje Zatrnika. Omenjeni sistem sledenja omogoča: - Pregled trenutne lokacije vozila na zemljevidu, - Pregled zgodovine poti na zemljevidu, - Različna poročila glede na posamezno vozilo (čas začetka in konca vožnje, celotna prevožena pot, seznam, lokacija, dolžina in število postankov, hitrost), grafična predstavitev voženj, - Spremljanje vseh vozil v centru, 58

60 - Hitro odzivanje na nepredvidene dogodke. Mesečni strošek za eno vozilo je 30,00 EUR. Strošek se obračuna mesečno 5 vozil: December EUR 150,00 Januar EUR 150,00 Februar EUR 150,00 Marec EUR 75,00 skupaj 2012/2013 EUR 525,00 CENIK ZIMSKE SLUŽBE 2012/2013 STROJNE URE / URO UNIMOG plug, posipalec 58,90 mokro pos. 80,40 rolba 59,00 MB trac plug, posipalec 48,00 rolba 49,00 TRAKTOR plug, posipalec 41,00 TRAKTOR - BAGER plug, nakladač 41,00 KAMION 33,10 NAKLADAČ 36,20 DELAVEC Ročno čiščenje Vzdrževanje kolov 17,15 MATERIAL ZA POSIPANJE MEŠANICA pesek, sol m 3 83,00 SOL kg 0,14 PESEK m 3 32,00 TEKOČINA l 0,27 Mesečni obračun se izvaja na podlagi delovnih nalogov podizvajalcev potrjenih s strani predstavnika Infrastrukture Bled d.o.o.. Traktorpark s priključki (plug, mokro posipanje, rolba) za čiščenje pločnikov se obračunava v okviru dogovorjenih urnih postavk. POŠKODBE V ČASU ZIMSKE SLUŽBE Vse poškodbe, nastale zaradi pluženja, posipanja oz. poledenelega cestišča je potrebno prijaviti izvajalcu zimske službe najkasneje v petih dneh od nastanka dogodka. O dogodku je potrebno sestaviti poročilo, priloge naj vsebujejo tudi policijski zapisnik in zdravniški izvid, v kolikor je bil opravljen. V kolikor prijava ni narejena v roku, oškodovanec ni upravičen do povračila škode. Vse poškodbe povzročene s strani Infrastrukture Bled d.o.o. so zavarovane pri GENERALI zavarovalnica d.d., kamor mora oškodovanec prijaviti škodni primer za povrnitev škode. 59

61 Podizvajalec sam odgovarja odškodninsko in kazensko za pravilno in pravočasno pluženje in posipanje. Za škodo povzročeno s strani podizvajalcev v času zimske službe Infrastruktura Bled d.o.o. ne odgovarja. Podizvajalci imajo možnost zavarovanja AVTOMOBILSKA ODGOVORNOST za podizvajalce zimske službe, za katero smo pridobili ponudbo zavarovalnice. Vsak posameznik se sam odloči ali bo sklenil zavarovanje. STROJNA OPREMA ZA ZIMSKO SLUŽBO V OBČINI GORJE UNIMOG plug, posipalec, mokro posipanje, rolba MB trac plug, posipalec, rolba TRAKTOR plug, posipalec, nakladač, odvoz snega TRAKTOR PARK plug, mokro posipanje, rolba KAMION nakladač, odvoz snega BAGER plug, odmet snega V primeru potrebe dodatno strojno opremo zagotavlja Infrastruktura Bled d.o.o. oz. podizvajalci s svojimi dodatnimi stroji. OPERATIVNI PROGRAM ORGANIZACIJE ZIMSKE SLUŽBE PLUŽENJE IN POSIPANJE Traktor Superpark Infrastruktura Bled d.o.o. Občina Gorje Pločniki Občina Gorje Spodnje gorje Poljšica Ostale ozke ulice po potrebi Unimog Občina Gorje MB trac Občina Gorje Mirko Mežek s.p. Zg. Gorje pod cerkvijo Poljšica Zabrezno Zaboršt Za trato Od Lipa na Poljšico Parkirišče za TVD Partizanom Gorje Mirko Mežek s.p. Podhom v Vintgar Rokov most Grabn Gabrca Megre Sp. Gorje 60

62 Traktor Občina Gorje Kunšič Boris s.p. Krnica Hotunje Sp. Radovna Sp. in Zg. Laze Poljane Traktor Občina Gorje Rozman Davorin Pod Višelnico Višelnica Mevkuž Ulce Grabče Lovski Bloki Pokopališče Gorje Traktor, bager Občina Gorje Davorin Urevc s.p. Zatrnik Vodja programa: Anton Potočnik, kom.inž. Direktor: Mirko Ulčar, univ.dipl.inž 61

63 II.5) V skladu s 30. členom Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12), vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem: PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE a) Zamenjava zemljišča s parc. št. 96/5 in 96/2 Zgornje Gorje, z zemljiščem s parc. št. 97/3 in 97/4, obe k.o. Zgornje Gorje. b) Zamenjava zemljišča s parc. št. 719/2 Zgornje Gorje, za zemljišča s parc. št. 110/2, 109/3 in 109/2, vse k.o. Zgornje Gorje. Kot predstavnik predlagatelja bo na seji sveta sodeloval kot predstavnik predlagatelja Robert Plavčak, direktor OU. Predlogi sklepov so posredovani ob obravnavi vsake točke posebej. 62

64 a) Zamenjava zemljišča s parc. št. 96/5 in 96/2 Zgornje Gorje, z zemljiščem s parc. št. 97/3 in 97/4, obe k.o. Zgornje Gorje. Predlog sklepov: 1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorje za leto 2012 se dopolni z nepremičninama s parc. št. 96/5 in 96/2 obe k.o. Zgornje Gorje. 2. Občina Gorje zamenja nepremičnini s parc. št. 96/5 in 96/2 z zemljiščema par. št. 97/3 in 97/4 k.o. Zgornje Gorje. Pri menjavi zemljišč se upošteva ocenjena vrednost nepremičnin s cenitvenim poročilom sodnega izvedenca in cenilca Danila Klinarja. 3. Stroške v zvezi s prodajo in menjavo nepremičnin krijeta lastnika vsak za svojo nepremičnino. 4. Občinski svet pooblašča župana za podpis kupoprodajne pogodbe. Župan Občine Gorje Peter Torkar OBRAZLOŽITEV: Gozd Bled, kmetijska gozdarska zadruga Bled, je pred časom podala vlogo za zamenjavo svojih zemljišč s parc. št. 97/3 in 97/4 k.o. Zgornje Gorje za zemljišči s parc. št. 96/5 in 96/2 k.o. Zgornje Gorje, ki sta v lasti občine Gorje. Predmetna zemljišča predstavljajo v naravi del občinske ceste s spominskim obeležjem v skupni izmeri 302 m2 in dvorišče objekta in zemljišče pod objektom v skupni izmeri 89 m2 na naslovu Zgornje Gorje 7 (Gostilna Zadruga). Občina ne nasprotuje zamenjavi, saj si prizadeva da se zadeve v okviru lastništva objekta dokončno uredijo. Z zamenjavo zadruga postane lastnik zemljišč pod objektom zadruge v celoti, občina pa pridobi lastništvo nad delom javne občinske ceste in zemljiščem na katerem stoji spominsko obeležje. Stroške zamenjave zemljišč krijeta stranki vsaka za svojo nepremičnino. Pri menjavi zemljišč se upošteva ocenjena vrednost nepremičnin na podlagi cenitvenega poročila sodnega izvedenca. Priloge: - Vloga - Izvleček iz GISa Pripravil: Robert Plavčak, direktor OU 63

65 gis.iobcina.si :37 gis.iobcina.si Robert Plavčak Podatki so informativni, za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove 64

66 b) Zamenjava zemljišča s parc. št. 719/2 Zgornje Gorje, za zemljišča s parc. št. 110/2 v izmeri 65 m2, 109/3 v izmeri 70 m2 in 109/2 v izmeri 393 m2, vse k.o. Zgornje Gorje. Predlog sklepov: 1. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Gorje za leto 2012 se dopolni z zamenjavo nepremičnine s parc. št. 719/2 Zgornje Gorje, za nepremičnine s parc. št. 110/2, 109/3 in 109/2, vse k.o. Zgornje Gorje. 2. Občina Gorje zamenja nepremičnino s parc. št. 719/2 Zgornje Gorje, za zemljišča s parc. št. 110/2 v izmeri 65 m2, 109/3 v izmeri 70 m2 in 109/2 v izmeri 393 m2, vse k.o. Zgornje Gorje. Pri menjavi zemljišč se upošteva ocenjena vrednost nepremičnin s cenitvenim poročilom. 3. Stroške v zvezi s prodajo in menjavo nepremičnin krijeta lastnika vsak za svojo nepremičnino. 4. Občinski svet pooblašča župana za podpis pogodbe. Župan Občine Gorje Peter Torkar OBRAZLOŽITEV: Podjetje GEAS, kot podjetje za inženiring in svetovanje v gradbeni dejavnosti vodi pooblaščene postopke po pooblastilu RS, Direkcije RS za ceste v sodelovanju z Družbo za upravljanje investicij iz Ljubljane. V zvezi s tem je bilo na podlagi njihove vloge sklicanih več sestankov, z namenom da se opravi zamenjava zemljišč, ki so v lasti občine in zasebnega lastnika. Predmet zamenjave v tem primeru pa je zemljišče s parc. št. 719/2 k.o. Zgornje Gorje, ki je v lasti občine in v naravi predstavlja opuščeno javno pot v izmeri 559 m2, z nepremičninami s parc. št. 110/2 v izmeri 65 m2, 109/3 v izmeri 70 m2 in 109/2 v izmeri 393 m2, vse k.o. Zgornje Gorje, v lasti pokojne Filipine Poklukar. Slednja zemljišča se nahajajo neposredno ob državni cesti RT - 905/1095 Gorje Krnica. Gre za zemljišča, ki so nujno potrebna za izgradnjo pločnikov ob državi cesti na predvideni relaciji po projektu. Postopek za zamenjavo vodi podjetje GEAS, ki bo tudi pripravilo predmetno predpogodbo o menjavi zemljišč, saj gre za investicijo, ki jo vodi Direkcija za ceste. Občinskemu svetu predlagamo, da potrdi nameravano zamenjavo zemljišč, saj bodo na pridobljenih zemljiščih v skladu s soglasjem občine Gorje investitor lahko izvedel gradnjo pločnikov v skladu s projektom. Stroške postopkov krije vsak lastnik nepremičnine. Pripravil: Robert Plavčak, direktor OU 65

67 :25 gis.iobcina.si Robert Plavčak Podatki so informativni, za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove. 66