Microsoft Word - Diploma Vivoda_final.DOC

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer : Organizacija in management informacijskih sistemov Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Igor Vivoda Kranj, maj 2009

2

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc.dr. Igorju Berniku za strokovno pomoč in usmerjanje pri izdelavi diplomske naloge. Hvala tudi ženi Meri ter sinu Timu za podporo pri študiju in pisanju diplomske naloge.

4 POVZETEK Uvajanje novih rešitev v informacijski sistem zahteva od podjetja tehten premislek o stroških ter koristih na drugi strani. Pri programski opremi delovnega mesta je pomembno, da uporabnik hitro in enostavno dostopa do informacijskih virov v podjetju. V tej diplomski nalogi preverjamo, kaj pomeni uvedba odprte kode za uporabo obstoječega informacijskega sistema v podjetju ACH d.d., ki v večini temelji na Microsoft programski opremi. Odprta koda že sedaj lahko ponudi rešitve, ki so povsem enakovredne Microsoftovim izdelkom. Tudi tehnična podpora za podjetja ni več vezana na nekaj navdušencev, ampak je možno dobiti partnerja, ki nudi podporo na nivoju, kot ga podjetje potrebuje. Za uvedbo odprte kode na delovne postaje, pa je potrebna jasna strategija in podpora vodstva podjetja. V kratkoročnem obdobju so namreč potrebna večji finančni vložki ter obremenitev oddelka informatike, kot pri nadgradnji IS s pomočjo Microsoft produktov. Vendar pa s prilagoditvijo vseh bistvenih sestavin IS na možnost uporabe tudi z odprto kodo, prekinemo preveliko navezanost celotnega IS na enega ponudnika. Možnost uporabe različnih OS na delovnih postajah pa omogoča podjetju izbiro cenovno najugodnejšega ponudnika, ne pa le iskanje najugodnejšega načina licenciranja kot je to primer pri Microsoftu. KLJUČNE BESEDE - Odprta koda - Operacijski sistem Ubuntu Linux - OSMM (Model zrelosti odprtokodne programske opreme) - OpenOffice - Prenova informacijskega sistema

5 ABSTRACT The introduction of new solutions in the information system requires from the companies a strong reflection on the costs and benefits. For the desktop software it is important that the user quick and easy access to information sources in the company. In this paper we checking what means the introduction of open source to the use of the existing information system in ACH d.d. company, which is mostly based on Microsoft software. Open Source is already able to offer solutions that are fully equivalent to Microsoft software. Technical support for enterprises is no longer tied to a few fans, but it is possible to obtain a partner, offering support at a level as required by the company. The implementation of open source on workstations needs a clear strategy and management support. In the short term larger financial investments and increasing burden on IT department are needed as is in the upgrading of IS with Microsoft products. However, by adjusting all the essential components of IS to the possibility of using the open source, suspends excessive attachment to one software provider. The possibility of using different OS on the workstations allows the company the choice of price-best bid, not only finding the best way of licensing as is the example with Microsoft. KEYWORDS - Open Source - Ubuntu Linux Operating System - OSMM (Open Source Maturity Model) - OpenOffice - Upgrading the information system

6 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDSTAVITEV PODJETJA ACH D.D PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE METODE DELA OSNOVE IN PREGLED USPEŠNIH UVEDB ODPRTO KODNIH REŠITEV RAZLIKA MED KOMERCIALNO IN ODPRTO KODNO PROGRAMSKO OPREMO...3 Definicija odprto kodne programske opreme KAJ JE LINUX IN PREGLED DISTRIBUCIJ...4 Ubuntu...6 OpenSUSE...7 Fedora...8 Mandriva...9 Gentoo Linux OPIS OPENOFFICE PRIMERI USPEŠNE UVEDBE ODPRTE KODE...14 Uvedba odprte kode v francoski policiji...14 Uvedba odprte kode na nemškem zunanjem ministrstvu OBSTOJEČI INFORMACIJSKI SISTEM V ACH d.d POSNETEK STANJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ACH D.D Domena...19 Perftech.Largo...20 MS SQL in OLAP...22 Share Point Portal Server Ultimus WorkFlow,OCR aplikacija in Ciklon KRITIČNA ANALIZA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ACH d.d UVEDBA ODPRTE KODE V INFORMACIJSKI SISTEM ACH D.D PRVO TESTIRANJE ODPRTE KODE V ACH D.D IZBOR USTREZNE DISTRIBUCIJE UBUNTU LINUX V OMREŽJU ACH D.D Testni računalnik...31 Povezava na domeno...31 Povezava na ERP Perftech.Largo...33 Uporaba spletnih aplikacij v ACH d.d Poštni odjemalec za Exchange OCENA UBUNTU LINUXA S POMOČJO OSMM MODELA OCENITEV ELEMENTOV/SREDSTEV PROGRAMSKE OPREME...38 Ocena programske opreme...38 Podpora...40 Učenje in izobraževanje...43 Integracija produkta...44 Profesionalna podpora OVREDNOTENJE POMEMBNOSTI POSAMEZNIH LASTNOSTI PROGRAMSKE OPREME IZRAČUN PRIMERNOSTI CELOTNEGA PRODUKTA KONČNA OCENA TESTIRANJA UBUNTU LINUXA ZAKLJUČKI UČINEK UVEDBE ODPRTE KODE V ACH D.D POGOJI ZA UVEDBO ODPRTE KODE V ACH D.d...50

7 5.3 MOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJA...51 LITERATURA IN VIRI...52 KAZALO SLIK...54 KAZALO TABEL...54 POJMOVNIK...55 KRATICE IN AKRONIMI...55

8 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Kot ena večjih postavk, pri vsakoletnem planiranju sredstev za informatiko v podjetju se vedno pojavlja tudi licenčnina za uporabo MS produktov. Cela družina MS produktov, je imela v zadnjih 10 letih čedalje krajši čas med izdajami novih verzij. To za podjetje pomeni velik finančni zalogaj. Problem, pri zamenjavi programske opreme na delovnih postajah ter strežnikih, ni v sami funkcionalnosti temveč v prilagajanju zaposlenih na novo delovno okolje. Uspešnost uvedbe odprte kode je tako odvisna, tako od odločenosti vodstva, kot od sprejetja novega delovnega okolja s strani zaposlenih. V to nas je vodila vse večja prisotnost odprte kode v Sloveniji ter potreba po racionalnem vlaganju v programsko opremo. V diplomskem delu predstavljamo možnost uporabe odprte kode, kot nadomestilo za MS produkte na delovnih postajah ter strežnikih v podjetju ACH d.d.. Raziskali smo katera programska oprema, ki je na voljo danes kot odprta koda, lahko uspešno nadomesti MS produkte npr. Windows XP operacijski sistem ter MS Office družino. Glavnina analize temelji na zamenjavi programske opreme delovnih postaj. Na strežniški strani smo poiskali produkte, ki so po funkcionalnosti podobni MS strežniškim produktom in v največji meri omogočajo enake zmožnosti, kot smo jih vajeni sedaj. Primerjali smo tudi ceno programske opreme ter stroške uvajanja in vzdrževanja sistema v daljšem časovnem obdobju. 1.2 PREDSTAVITEV PODJETJA ACH D.D. ACH, d.d. je nadrejena oz. matična družba, katere osnovna dejavnost je gospodarjenje z naložbami po principu holdinškega upravljanja in koncernskega vodenja z namenom zagotavljanja optimalnega gospodarjenja s sredstvi investitorjev (lastnikov, delničarjev). Za potrebe holdinškega upravljanja in koncernskega vodenja so v ACH, d.d. organizirane funkcije kot so: strateški razvoj, marketing, finance, kontroling, računovodstvo, kadri, organizacija, informatika in pravne zadeve kot tudi ostale, ki so podpora osnovni dejavnosti (upravljanje nepremičnin, komuniciranje z javnostmi, notranja revizija). Za uspešno opravljanje temeljne dejavnosti pa potrebuje tudi učinkovito in zanesljivo računalniško podporo. V družbi ACH d.d. je cca. 50 zaposlenih, ki potrebujejo za svoje delo računalnik. Skupno število delovnih postaj je tako vedno nekje okoli 55, če upoštevamo še računalnike v sejnih sobah in rezerve. Poleg računalnikov imamo tudi 6 strežnikov. Vse delovne postaje in strežniki uporabljajo Windows operacijski sistem. Po preteku OSL pogodbe v letu 2004 smo odkupili licence za delovne postaje in tako imamo še danes na vseh računalnikih nameščen Windows XP ter MS Office 2003 kot standard ACH d.d.. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 1

9 Na strežniški strani imamo prav tako vse strežnike na Windows 2003 OS. Nekaj strežnikov, kot je npr. Exchange pa imamo najete kot storitev pri podjetju Perftech d.o.o.. Za shranjevanje dokumentov v skupni rabi zadnje 3 leta uporabljamo Share Point Server, s katerim poskušamo zamenjati mape v skupni rabi na strežnikih. Omrežje ACH je ločeno od ostalih družb na lokaciji Baragova zato pri načrtovanju in opremi veliko pozornosti namenjamo varnosti,zanesljivosti ter nadgradljivosti opreme. Nedavno smo tako stikala podjetja 3Com zamenjali za stikala podjetja Cisco, ki podpirajo tudi PoE. Tako smo pripravljeni na morebitno uvedbo IP telefonije. Omrežje je na internet priključeno preko 100 Mb optike, seveda preko požarnega zidu. V družbi ACH d.d. redno spremljamo novosti na področju programske opreme, vedno pa moramo biti pri uvajanju novih rešitev racionalni. To je bil tudi razlog za ostajanje na Windows XP in MS Office Novejše verzije preprosto ne prinašajo pomembne dodatne vrednosti za družbo. Ker je naša odvisnost od Microsoft programske opreme zelo visoka, v zadnjem času pregledujemo tudi alternativne možnosti. Odprta koda je tako ena od možnih nadgradenj našega IS. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Pri uvajanju odprte kode predpostavljamo, da lahko s prosto programsko opremo opravljamo vse ali vsaj večino obdelave podatkov, kot smo jih sedaj z plačljivo ter zaprto programsko opremo. Ne bomo pa mogli celovito oceniti kakovosti podpore za poslovne uporabnike, ker do sedaj nismo seznanjeni z uspešno uvedbo odprte kode v celotno podjetje v Sloveniji. Večinoma se v Sloveniji odprta koda uvaja v podjetja na strežniškem nivoju. Glavna omejitev pri diplomski nalogi je vezana na konkretne podatke o informacijskem sistemu ACH d.d.. Zaradi zaupnosti podatkov so opisi in sheme poenostavljeni in ne vsebujejo podrobnih podatkov. 1.4 METODE DELA Za teoretičen del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, ki temelji na preučevanju domače in tuje literature. Metodološki prijem za praktični del naloge pa sloni na primerjalni metodi, s katero primerjamo cenovno ugodnost programske opreme. Za praktičen del naloge smo uporabili predvsem spletne vire.. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 2

10 2 OSNOVE IN PREGLED USPEŠNIH UVEDB ODPRTO KODNIH REŠITEV 2.1 RAZLIKA MED KOMERCIALNO IN ODPRTO KODNO PROGRAMSKO OPREMO Programska oprema sodi po večini sodobnih zakonodaj med avtorska dela (Pahor, 2002). To pomeni, da jo ščitijo zakoni o avtorskih pravicah, ki s pomočjo licence dovoljujejo uporabo programske opreme. Z nakupom orodij oz. licence za določeno orodje tako sklenemo pogodbo z lastnikom programske opreme, ki nam proti plačilu dovoljuje uporabo orodij. Na trgu programske opreme je med ponudniki velika konkurenca. Podjetja v večini primerov ponujajo uporabo orodij, ki so jih razvila, pod pogojem plačila licence in zato lahko to opremo imenujemo tudi komercialna programska oprema. Takšna orodja se razvijajo v podjetjih, kjer se izvorna koda programov skrbno hrani in patentira ter zavaruje. S pomočjo licenc se ta programska oprema da v uporabo podjetjem oz. kupcem. Podjetja, ki razvijajo programsko opremo, imajo izvorno kodo zaprto za ostale uporabnike, kar pomeni, da lahko samo razvijalci znotraj podjetja spreminjajo programsko opremo in jo izboljšujejo ter prilagajajo. S takšno politiko posluje tudi podjetje Microsoft (Jerič, 2004), ki na podlagi nakupa licenc da v uporabo svojo programsko opremo, ki je sicer dobro avtorsko zaščitena. Zaprte licence, ki jih uporablja tudi Microsoft ne omogočajo niti vpogleda v izvorno kodo programske opreme kaj šele njeno spreminjanje. Na drugi strani se v zadnjem času v ospredje vse bolj prebija posebna vrsta programske opreme za katero je značilno, da deluje na osnovah odprte kode. Odprta koda je programska oprema, katere izvorna koda je na voljo vsem, ki bi jo radi imeli in jo spreminjali. To pomeni, da lahko vsakdo dobi vpogled v izvorno kodo programske opreme, jo spreminja, dopolnjuje in na njeni osnovi razvija programsko opremo. Tudi v tem konceptu programske opreme poznamo licence, ki pa dovoljujejo brezplačno uporabo orodij. Najbolj znana licenca je GPL -General Public License oz. njena izpeljanka LGPL - Lesser GPL, ki zagotavlja zaščito avtorja programa po načelu»copyleft«. Zaščita»copyleft«omogoča uporabnikom izvajanje, kopiranje in spreminjanje programa (njegove izvorne kode) ter razširjanje spremenjenih verzij programa. Njen pomen je tudi v tem, da vsa izvorna koda, ki je izpeljana iz kakršnekoli kode, ki je zaščitena z licenco GPL, prav tako postane koda GPL. Orodja, ki temeljijo na odprti kodi so največ pridobila z razvojem interneta, saj se lahko razvijalci med sabo povežejo, izmenjajo izkušnje, skupaj razvijajo in spreminjajo orodja in tako izboljšujejo programsko opremo. Tako se je po dolgoletnem obvladovanju trga orodij za podporo poslovanju v pisarnah s strani komercialnih izdelkov tudi na tem področju v zadnjih letih pojavil fenomen "odprte kode". Najbolj je v svetu zasijal projekt OpenOffice, ki je kot rezultat na trg lansiral pisarniško zbirko, ki naj bi postala resna konkurenca zbirki Microsoft Office. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 3

11 Definicija odprto kodne programske opreme Programsko opremo temelječo na odprti kodi v tem dokumentu obravnavamo v smislu in okvirih definiranih v okviru Open Source Definitions (Open Source, 2009). To pomeni, da je posamezna koda odprta, če zanjo velja: Svobodna re-distribucija. Licenca ne sme omejevati prosto prodajo programske opreme kot komponente združenih programskih paketov. Za programsko opremo se tudi ne sme zahtevati nikakršne vrste plačila. Izvorna koda. Program mora vsebovati izvorno kodo ali pa mora biti prosto dostopna. Prav tako ni dovoljeno zakrivanje kode ali kakršnokoli oteževanje dostopa do nje. Izpeljana dela. Licenca more dovoljevati modifikacije in izdelavo izpeljanih del iz te programske opreme, prav tako mora dovoljevati razširjanje teh del pod istimi licenčnimi pogoji kot original. Integriteta avtorja izvorne kode. Licenca lahko omejuje, da morajo biti izpeljani izdelki distribuirani pod drugačnim imenom. Prepoved diskriminacije med osebami in skupinami. Licenca ne sme diskriminirati nobene osebe ali skupino oseb. Prepoved diskriminacije posameznih področij dejavnosti. Licenca ne sme nikogar omejevati pri uporabi programa na posameznem področju dejavnosti. Distribucija Licence. Licenčne pravice se nanašajo na vsakogar, ki prejme program brez kakršnih koli postopkov. Licenca ne sme biti specifična za produkt. Pravice, vezane na program, ne smejo biti odvisne od tega, ali je program del določene programske distribucije. Licenca ne sme omejevati druge programske opreme. Licenca ne sme imeti omejitev nad programsko opremo, ki je razširjena skupaj z licenčno programsko opremo. Licenca more biti nevtralna do tehnologije. 2.2 KAJ JE LINUX IN PREGLED DISTRIBUCIJ Linux je odprtokoden in v večini primerov (obstaja namreč več različic Linuxa) tudi brezplačen operacijski sistem. Pa ne samo brezplačen, pač pa tudi svoboden. Tisto, kar z uporabo Linuxa pridobimo ni samo nizka cena, pač pa predvsem svoboda. Svoboda spreminjanja programov, svoboda vpogleda v delovanje programov, osvobojenost od velikih programerskih hiš, pogosto pa tudi svoboda kopiranja. Pridobimo pa tudi zanesljivost, varnost, in da - celo enostavnost. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 4

12 Strogo gledano je Linux zgolj jedro (ang. kernel) operacijskega sistema, torej nekakšna vez med strojno opremo in programi, ki jih uporabnik potrebuje pri vsakdanjem delu. Samo jedro operacijskega sistema ne vsebuje nobenega, za končnega uporabnika uporabnega programa. Vendar pa se izraz Linux uporablja za celoten operacijski sistem, ki poleg jedra vsebuje še grafični strežnik, namizje in kup uporabnik programov, ki nam omogočajo urejanje besedil, deskanje po spletu, obdelavo video posnetkov, in še marsikaj. Za razliko od nekaterih drugih operacijskih sistemov, pri Linuxu obstaja več različnih distribucij, ki si med seboj konkurirajo. Distribucije Linuxa so celoviti programski paketi, ki pomagajo pri namestitvi operacijskega sistema in namestitvi potrebnih programskih paketov, ki jih združijo z jedrom in sistem ponudijo kot celoto, pripravljeno za namestitev. V svetu Linuxa za razliko od nekaterih drugih operacijskih sistemov vlada velika raznovrstnost, saj so na Distrowatch.com našteli krepko preko 200 različnih distribucij Linuxa, od tega se jih večina še aktivno razvija. Le-te se med seboj močno razlikujejo. Najmanjše zavzamejo le za eno disketo, druge pa najdemo celo na več ploščah DVD. Nekatere med njimi imajo priloženo obsežno dokumentacijo in nudijo tehnično podporo uporabnikom, nekatere pa uporabnika prepuščajo lastni iznajdljivosti. Komercialni distributerji svoje izdelke prodajajo in pri tem zaračunajo dokumentacijo, medij (ponavadi CD ali DVD) ter predvsem tehnično podporo. Tipični komercialni distributerji so Red Hat, SuSE, Mandrake, itd Za navadnega uporabnika so precej bolj zanimive nekomercialne distribucije Linuxa. Med temi sta v ospredju legendarna Debian in Slackware, čedalje bolj priljubljeni pa so tudi Knoppix, Gentoo in Fedora, v zadnjem času pa tudi Ubuntu. Za vse izmed naštetih velja, da so na voljo povsem brezplačno, če odmislimo ceno prenosa z interneta oz. ceno medija, večinoma pa nudijo tudi brezplačno tehnično pomoč v obliki foruma in obsežne zbirke vprašanj in odgovorov. Katera distribucija je najboljša? Odgovor na to vprašanje je stvar nenehnih debat in celo prepirov, dejstvo pa je, da so nekatere distribucije namenjene bolj končnim uporabnikom (in imajo preprosto namestitev), druge več pozornosti posvečajo varnosti, tretje so prirejene za strežnike, nekatere so poslovenjene, druge nudijo dobro tehnično pomoč, itd. Izbira je velika, konkurenca pa huda. Za končnega uporabnika pa to praviloma predstavlja prednost. Večina sodobnih distribucij Linuxa namenjenega namizni uporabi je zgrajena tako, da drobovja Linuxa uporabniku skoraj ni potrebno poznati - vse ali skoraj vse se da postoriti s klikom miške. Je pa res, da lahko s pomočjo konzole (ukazne vrstice) nekatera opravila opravimo hitreje. Poleg jedra operacijskega sistema večina Linux distribucij uporablja tudi tim. grafični strežnik X (npr. XFree86 ali X.org), ki skrbi za komunikacijo med grafično strojno opremo in okenskimi upravljalniki (ang. Window Manager), ti pa za upravljanje z okni. Najbolj znani med njimi so IceWM, WindowMaker, Enlightenment, Blackbox, Fluxbox ter kwin in metacity, ki so del celotnih namiznih okolij. Namizno okolje vsebuje okenski upravljalnik, upravljalnik prijav (Login Manager) in raznovrstne programe, kot so upravitelj datotek, brskalnik, program za delo z e- Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 5

13 pošto, predvajalnik glasbe in filmov ali celo pisarniška zbirka. Najbolj priljubljeni in najobsežnejši okolji sta KDE (K Desktop Environment) ter GNOME (GNU Network Object Model Environment). Za oba velja, da ste izjemno prilagodljiva, tako da se ju da povsem približati okoljema Windows ali MacOS X. Mimogrede, na enem računalniku, lahko uporabljamo tudi več različnih namiznih okolij. KDE in Gnome med seboj nenehno tekmujeta, vsak ponuja svoje orodje za skoraj vsako opravilo in obe strani se nenehno trudita, da bi bili na določenem področju boljši. Seveda so sodobnejše distribucije Linuxa zasnovane tako, da vseh podrobnosti sistema uporabniku ni treba niti vedeti, niti poznati. Konec koncev je za končnega uporabnika najpomembnejše, da stvar deluje. Kaj se dogaja v ozadju je za večino nepomembno. Tisto kar uporabnik najbolj opazi pa so končni programi za opravljanje različnih opravil. Za brskanje po internetu je najpogostejša izbira brskalnik Firefox, za branje branje elektronske pošte odjemalca Thunderbird ali Evolution. Pisarniške aplikacije ponuja zbirka OpenOffice.org (OOo), ki prebira in shranjuje tudi dokumente pisarniške zbirke Microsoft Office, za predvajanje glasbe skrbi Beep Media Player, za predvajanje filmov vseh vrst pa Mplayer, Totem, itd. Omeniti velja še orodje GIMP (GNU Image Manipulation Program), ki služi kot zamenjava za Photoshop, GAIM, ki omogoča za spletni klepet po različnih protokolih (MSN, ICQ, Yahoo, itd.), za pregled dokumentov PDF je na razpolago veliko orodij, tudi komercialni Acrobat Reader, pečenje plošč CD in DVD omogoča GnomeBaker, itd. Velika večina teh programov je tudi poslovenjenih. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj razširjenih distribucij pri nas (DistroWatch.com, 2009): Ubuntu Ubuntu je bil prvič najavljen septembra leta V naslednjih letih je Ubuntu zrasel do te mere, da lahko postane najbolj priljubljena Linux distribucija in je znatno prispeval k razvoju enostavnega za uporabo in prostega namiznega operacijskega sistema, ki lahko enakovredno tekmuje tudi z vsemi plačljivimi OS na trgu. Na tehnični strani Ubuntu temelji na Debian "Sid" (nestabilna veja), vendar z nekaj odličnimi paketi, kot so GNOME, Firefox in OpenOffice z njihovimi najnovejšimi različicami. Nove izdaja so redno, na vsakih 6 mesecev, z občasnimi Long Term Support (LTS) verzijami, ki so podprta z varnostnimi posodobitvami 3-5 let, odvisno od izdaje (ne-lts izdaje so podprte 18 mesecev). Druge posebnosti Ubuntu distribucije vključujejo: zagonski Live CD, ustvarjalne in umetniške namizne teme, pomočnik za migracijo uporabnikov operacijskega sistema Windows, podporo za najnovejše tehnologije, kot so 3D učinki namizja, preprosto namestitev gonilnikov za ATI in NVIDIA grafične kartice ter brezžično povezovanje v mrežo. Za: Redni cikel izdaj in trajanje podpore, začetniku prijazen, bogata dokumentacija. Proti: Nekatera Ubuntu lastna programska oprema (npr. Launchpad, Rosetta),manjka skladnost z Debian. Programski paket za upravljanje: Advanced Package Tool (APT) z Deb paketi. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 6

14 Obstoječe izdaje: Ubuntu, Kubuntu, Xubuntu, Ubuntu Studio in Mythbuntu za 32- bitne (i386) in 64-bitne (x86_64) procesorje. Ubuntu Server pa podpira tudi SPARC procesorje. OpenSUSE Slika 1: Namizje Ubuntu (vir: DistroWatch.com, 2009) Začetki opensuse segajo v leto Pogoste izdaje, odlična dokumentacija in preprost dostop do SUSE Linux v prodajalnah po vsej Evropi in Severni Ameriki so imeli za posledico naraščajočo priljubljenost distribucije. SUSE Linux je bil prevzet s strani Novell, Inc konec leta Kmalu so sledile večje spremembe v razvoju, izdajanju in razpoložljivosti SUSE Linux - YaST je bil sproščen na podlagi GPL licence, ISO slike so bile dostopne preko javnih strežnikov, in kar je najbolj bistveno, razvoj distribucije je bil prvič odprt za javnost. Od začetka izvajanja projekta opensuse in izdaje različice 10.0 oktobra 2005, je postal popolnoma prosta distribucija v obeh pomenih te besede. OpenSUSE koda je postala osnova za Novellove komercialne izdelke, najprej imenovane kot Novell Linux, vendar so se kasneje preimenovali v SUSE Linux Enterprise Desktop in SUSE Linux Enterprise Server. Za: Celovito in intuitivno konfiguracijsko orodje, velika zbirka programskih paketov, odlična spletna podpora ter natisnjena dokumentacija. Proti: Namizje in grafični pripomočki se včasih obravnavajo kot počasni. Programski paket za upravljanje: YaST z uporabo paketov RPM. Obstoječe izdaje: opensuse za 32-bitne (i386), 64-bitne (x86_64) in PowerPC (PPC) procesorje, SUSE Linux Enterprise Desktop / Server za i586, ia64, PowerPC, s390, s390x in x86_64 arhitekturo. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 7

15 Slika 2: Namizje opensuse (vir: DistroWatch.com, 2009) Fedora Leta 2003, takoj po izdaji Red Hat Linux 9, so v podjetju uvedli nekaj korenitih sprememb. Ohranili so Red Hat znamko za svoje komercialne izdelke, predvsem Red Hat Enterprise Linux, in predstavili Fedora Core, s strani Red Hat sponzorirano, distribucijo namenjeno Linux navdušencem. Red Hat je hitro postal največje in najbolj donosno Linux podjetje na svetu, z inovativno serijo izdelkov in drugimi zanimivimi pobudami kot je Red Hat Certified Engineer (RHCE) program certificiranja. Čeprav razvoj Fedore še vedno v veliki meri nadzorujejo v podjetju Red Hat, Fedora ostaja ena izmed najbolj inovativnih distribucij na voljo danes. Njeni prispevki razvoju Linux kernela, glibc in GCC so dobro znani in njeno novejše vključevanje SELinux funkcionalnosti, Xen tehnologije je zelo cenjeno med podjetji. Na negativni strani, Fedora, še vedno nima jasne strategije glede namizja, da bi izdelek lažje uporabljali tudi tisti, ki niso Linux navdušenci. Za: Zelo inovativna, veliko možnosti zaščite, veliko število podprtih paketov, dosledno upoštevanje standardov Free Software. Proti: Fedora daje prednost funkcionalnosti pred uporabnostjo namizja. Programski paket za upravljanje: YUM z uporabo paketov RPM. Obstoječe izdaje: Fedora za 32-bitne (i386), 64-bitne (x86_64) in PowerPC (PPC) procesorje, Red Hat Enterprise Linux za i386, ia64, PowerPC, s390x in x86_64 arhitekture. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 8

16 Slika 3: Namizje Fedora (vir: DistroWatch.com, 2009) Mandriva Mandriva Linux je izdal Gael Duval julija 1998 pod imenom Mandrake Linux. Sprva je bila le različica izdaje Red Hat Linux z bolj uporabniku prijaznim KDE namizjem. Po združitvi z Brazil's Conectiva, se je družba preimenovala v Mandriva. Mandriva Linux je prvenstveno namizna distribucija. Njene najboljše lastnosti so vrhunska programska oprema, vrhunski sistem za upravljanje (DrakConf), odlično izvajanje 64-bitne izdaje, in obsežna mednarodna podpora. Imela je odprt model razvoja dolgo pred drugimi priljubljenimi distribucijami, intenzivno beta testiranje in pogoste ter stabilne izdaje. V zadnjih letih je razvila tudi Mandriva Flash - popoln Mandriva Linux sistem, na USB Flash napravah. To je bila prva večja distribucija, ki je podpirala out-of-the box podporo za priljubljene netbooke, kot je ASUS Eee PC. Za: Začetniku prijazna distribucija, zlasti komercialna izdaja, odlično orodje za konfiguracijo sistema, zelo dobra out-of-the-box podpora za desetine jezikov. Proti: Nima strategije trženja v primerjavi z drugimi večjimi distribucijami Programski paket za upravljanje: URPMI z Rpmdrake z uporabo RPM paketov, SMART na razpolago kot alternativna metoda. Obstoječe izdaje: Mandriva "Free" za 32-bitne (i586) in 64-bitne (x86_64) procesorje, Mandriva "One" za 32-bitni (i586) procesor, komercialni Mandriva PowerPack Edition za 32-bitne (i586) in 64-bitne (x86_64) procesorje ter high-end "Corporate" rešitev za računalnike in strežnike. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 9

17 Gentoo Linux Slika 4: Namizje Mandriva (vir: DistroWatch.com, 2009) Koncept Gentoo Linux se je oblikoval okoli leta Ideja je bila, razvoj Linux distribucije, ki bi uporabnikom omogočala prevajanje Linux kernela in aplikacij iz izvorne kode neposredno na svoje računalnike, ter tako vzdrževala visoko optimiziran in vedno posodobljen sistem. Gentoo Linux je bil zasnovan za napredne uporabnike. Prvotno je bila inštalacija nerodna in dolgotrajna, zahtevale je ure ali celo dneve za vzpostavitev popolne Linux distribucije. V letu 2006 so poenostavili namestitveni postopek z razvojem inštalacijskega Gentoo live CD-ja. Poleg zagotavljanja vedno ažurnega sklopa paketov za namestitev z enim ukazom, so druge pomembne značilnosti distribucije odlično upravljanje varnostnih nastavitev, obsežna možnost konfiguracije, podpora za številne arhitekture in sposobnost posodabljanja sistema brez ponovne namestitve. Gentoo dokumentacija je bila večkrat označena kot najboljša online dokumentacijo iz katere koli distribucije. Za: Odlična programska oprema za upravljanje infrastrukture, neprimerljiva možnost prilagoditev, odlična online dokumentacija. Proti: Občasna nestabilnost in nevarnost okvare, projekt trpi zaradi pomanjkanja usmeritve in pogosto nesporazumov med razvijalci. Programski paket za upravljanje: "Portage" z uporabo izvirnih (SRC) paketov. Obstoječe izdaje: Namestitveni CD (GNOME) za Alfa, amd64, HPPA, ia64, MIPS, PPC, SPARC in x86 procesorje. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 10

18 Slika 5: Namizje Gentoo Linux (vir: DistroWatch.com, 2009) Čeprav imajo distribucije enako osnovo (GNU/Linux), razlike včasih niso zanemarljive, kot je prikazano v tabeli 1. Kriterij Fedora Gentoo Mandriva SUSE Ubuntu Arhitektura procesorja i386,a x86-64, x86,b x86-64, i586,c x86-64, i586, x86-64 i386, x86-64, PPC, SPARC PPC, SPARC PPC PPC Format paketa RPM Izvorni RPM RPM Debian package GUI inštalacija Da Ne 1 Da Da Ne 2 Sprememba Windows particije Ne Ne Da Da Ne Namizje GNOME Nima KDE KDE GNOME # CD/DVD 4/1 1 4/1 5/1 1 Tabela 1: Razlike med distribucijami (Vir: O'Reilly, 2008) 1 Obstaja že Beta verzija GUI-ja 2 Inštalacija poteka preko menijev, tako, da je prav tako enostavna Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 11

19 2.3 OPIS OPENOFFICE OpenOffice je pisarniška zbirka programov, ki je sestavljena iz urejevalnika besedil imenovanega Writer, urejevalnik preglednic Calc, orodja za izdelavo predstavitev Impress, risarskega orodja Draw, matematičnega programa za pisanje formul Math in baze podatkov Base. izdana je pod licenco LGLP (odprta koda). Glavni pokrovitelj je Sun Microsystems, poleg njega pa v projektu sodelujejo tudi številna druga podjetja, med njimi Google in Novell Inc (Odprta koda Prosto programje, 2007). Slika 6: Izgled OpenOffice.org Writer (vir: Odprta koda, 2009) OpenOffice je po izgledu, ureditvi menijev, funkcijah in uporabnosti zelo podobna MS Office verzijam nekje med 2000, XP in Klasičen izgled pomeni manj učenja in prilagajanja, a kljub temu morda kje kakšne stvari ne bomo takoj našli, saj se nahaja na drugem mestu kot pri MS različici. Slika 7: Izgled OpenOffice.org Calc (vir: Odprta koda, 2009) Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 12

20 OpenOffice omogoča izvoz dokumenta v poznan PDF format, ki omogoča pregledovanje in tiskanje dokumentov v takem stanju, kot smo jih shranili. Poleg tega omogoča izvoz dokumentov tudi v (X)HTML obliki, LaTex, swf,.. ter seveda tudi trenutno najbolj popularnih formatih MS Office (.doc,.xls,.ppt). Slika 8: Izgled OpenOffice.org Impress (vir: Odprta koda, 2009) OpenOffice uporablja odprt ter dobro dokumentiran format ODF, ki se tekom časa in različic programa ne spreminja do te mere, da ne bi bil kdaj kompatibilen s prejšnjimi različicami. Izvoz in branje MS Office formatov niso ravno idealni, a vse zgoraj omenjene težave smo uspešno rešili z uporabo tega prostega programa kot vmesnika med originalnim dokumentom in končno različico. Slika 9: Izgled OpenOffice.org Draw (vir: Odprta koda, 2009) Tabela 2 prikazuje seznam programov v MS Office 2003 in OpenOffice, ki so si enakovredni po namenu. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 13

21 Ms Office 2003 OpenOffice program za izdelavo baz podatkov Access Base program za računanje in obdelavo podatkov Excel Calc program za risanje Paint Draw program za predstavitve PowerPoint Impress program za izdelavo raznih matematičnih enačb Math program za pisanje in oblikovanje besedil Word Writer Tabela 2: Primerjava MS Office in OpenOffice (vir: lastni, 2009) 2.4 PRIMERI USPEŠNE UVEDBE ODPRTE KODE Uvedba odprte kode v francoski policiji Kot je objavljeno na OSOR.eu (2009) je francoska policija, ki se je leta 2004 odločila za prehod na Linux prihranila že 50 milijonov EUR. Po besedah predstavnika francoske žandarmerije Xavierja Guimarda so s prehodom uspeli znižati letne stroške za 70 odstotkov brez vpliva na IT sistem. Večina teh prihrankov je vezana na lastništvo programske opreme. Do leta 2004 je francoska policija kupila do licenc letno. Leta 2005 je kupila le 27 licenc. Od julija 2007 do marca 2009 so kupili le dvesto Microsoft licenc. Če nekdo želi nov računalnik, le ta pride z nameščenim Ubuntu OS. Po oceni Guimarda so od leta 2004 prihranili 50 milijonov EUR na licencah za standardne pisarniške aplikacije, strojno opremo in vzdrževanje. Francoska policija se je odločila za politiko odprtih standardov IT že leta zaposlenih v policiji je v tistem času uporabljalo zastarel IT sistem, ki je bil drag za vzdrževanje in nekompatibilen z drugimi policijami ter agencijami. Striktno spoštovanje te politike je vodilo na primer SAP, da je prilagodil kadrovski program, tako da se je lahko uporabljal v spletnem brskalniku. To je pomenilo, da se je ponudnik aplikacije lahko zamenjal kadarkoli. Odločitev leta 2004, da se uvede odprta koda, je bila sprožena s strani računovodje na eni od postaj. Microsoft je pritiskal k nakupu novih licenc za računalniške programe. To je motilo računovodjo, ki je poskusil OpenOffice. Nato je Microsoft začel lobirati v policiji, kar je vodilo do tega, da je generalni direktor izvedel o poskusih z OpenOffice. Ko je generalni direktor videl, da OpenOffice deluje prav tako dobro in je na voljo brezplačno, je bilo odločeno, da ga je treba namestiti na vse računalnike 90,000. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 14

22 Prehod so začeli leta 2005 in najprej so MS Office nadomestili z OpenOffice.org. Sledila je zamenjava še ostale programske opreme, vključno z brskalnikom Firefox in odjemalcem e-pošte Thunderbird. Potem je leta 2006 prišla Vista in francoska policija se je namesto na Visto raje odločila migrirati na Ubuntu. Razlog za migracijo je bila ocena, da jim prehod na Visto ne bo prinesel bistvenih prednosti, poleg tega pa jim je Microsoft povedal, da bi bilo za prehod potrebno izobraževanje uporabnikov. Francoska policija je tako izvedla testni prehod na Ubuntu. Za začetek so prehod izvedli na delovnih postajah, prehod sam pa je bil zelo enostaven. Do konca leta načrtujejo še prehod delovnih postaj do leta 2015 pa nameravajo Linux namestiti na vseh računalnikih. Ugotavljajo, da ima Linux številne prednosti, med drugim tudi enostavnejšo oddaljeno administracijo in boljše delo z odprtimi standardi. Ob tem pa niso naleteli na kakšne večje težave. Ali kot je izjavil Guimard: "Prehod iz Xp na Ubuntu se je izkazal za zelo enostavnega. Dve največji razliki sta ikone in igre. Igre niso naša prioriteta.". Prehod na odprto kodo je prispeval tudi k zmanjšanju stroškov vzdrževanja. Vzdrževanje GNU / Linux računalnikov je sedaj veliko lažje. Poprej je eden od zaposlenih na francoski policiji potoval vse leto samo za namestitev nove različice nekaterih antivirusnih programov na delovne postaje izpostav francoske policije na otokih v Francoski Polineziji. Podobna operacija je sedaj gotova v dveh tednih in ne zahteva potovanj. Uvedba odprte kode na nemškem zunanjem ministrstvu Drugi primer na OSOR.eu (2009) je uvedba odprte kode na nemškem zunanjem ministrstvu. Na nemškem zunanjem ministrstvu so v procesu migracije vseh računalnikov na GNU / Linux in druge odprto kodne aplikacije. Po njihovih podatkih je to drastično zmanjšalo stroške vzdrževanja v primerjavi z drugimi ministrstvi. V zunanjem ministrstvu imajo računalnike na oddaljenih in zelo težko dostopnih lokacijah. Vendar so investirali le tisoč EUR na namizje na leto. To je veliko nižje od drugih ministrstev, ki povprečno investirajo več kot 3000 evrov na namizje na leto. Ministrstvo je do sedaj preselilo skoraj štiri tisoč svojih računalnikov na GNU / Linux in pričakuje, da zaključi selitev do poletja Približno polovica od 230 veleposlaništev in konzulatov je že preseljenih. Težave so se pojavile pri lokalizaciji, ker npr. njihovi razvijalci niso poznali japonščine so morali poiskati razvijalce na Japonskem, da bi jim pomagali pri nekaterih vprašanjih vezanih na pisave v OpenOffice. Veleposlaništva na Japonskem in v Koreji sta že končala migracijo. Veleposlaništvo v Madridu pa uporablja izključno GNU / Linux od oktobra 2008, tako da so migracije za njih uspešne. V skladu s strategijo uporabe odprtih standardov in odprte kode, so leta 2001 začeli seliti svoje hrbtne IT sisteme z namenom zagotavljanja dostopa do interneta in elektronske pošte. Pri tem je bil glavni razlog za to odločitev znižanje stroškov. Po Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 15

23 zaključku tega projekta, se je ministrstvo leta 2004 odločila seliti tudi delovne postaje. Za največje oviro se je izkazalo prepričati dvesto IT delavcev ministrstva. Njihova vprašanja niso bila tehnične narave, samo ničesar niso vedeli o Linux-u in odprti kodi. Potrebno jih je bilo poslati na tečaj uporabe Linux strežnikov kjer so se prepričali, da odprta koda resnično deluje. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 16

24 3 OBSTOJEČI INFORMACIJSKI SISTEM V ACH D.D. 3.1 POSNETEK STANJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ACH D.D. V podjetju ACH d.d. imamo informacijski sistem zgrajen večinoma na Microsoft produktih. V letu 2001 smo z podjetjem Microsoft podpisali triletno OSL pogodbo z namenom poenotiti programsko opremo na delovnih postajah. Cena letnega najema je bila enaka tretjini cene MS Office produkta z Windows XP. Mi smo tako poleg dobili še licence za dostop do strežnikov in pa možnost nadgradnje na bodoče nove produkte. V začetku leta 2001 ni bilo resne alternative MS Office produktom. Pred pogodbo smo imeli v podjetju različne verzije OS na delovnih postajah. Od Windows 95, Windows 98 do Windows NT ter Windows Prav tako pestre so bili tudi programi, ki so bili nameščeni na delovnih postajah. Imeli smo MS Office 95, MS Office 2000 ter tudi Corel Office. V okviru pogodbe smo imeli pravico nameščanja OS na zadnjo verzijo ( v tistem trenutku je to bil Windows XP) ter prav tako zadnjo verzijo MS Office Profesional. Vključene so bile tudi licence za dostop delovnih postaj do strežnikov SQL. Odločili smo se za naslednji standard delovnih postaj: OS Windows XP MS Office 2000 Na strežnikih pa je bil nameščen Windows 2000 ter MS SQL 2000, tudi domena je delovala v Windows 2000 načinu. Po izteku pogodbe leta 2004 smo za vrednost enoletnega najema (to leto smo plačali tudi še najem) odkupili zadnjo trenutno licenco veljavno po pogodbi. Tako smo imeli za vse naše delovne postaje naslednje licence: OS Windows XP MS Office 2003 Pro Dostop do strežnika Windows 2003 Dostop do strežnika MS SQL 2003 Poleg tega so licence trajne in prenosljive, kar pomeni da pri menjavi strojne opreme, le to ni potrebno ponovno kupiti in je tako edini strošek sama oprema. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 17

25 Trenutno imamo na strežnikih naslednjo programsko opremo: OS Windows 2000 OS Windows 2003 MS SQL 2000 Enterprise + MS OLAP 2000 MS SQL 2005 ERP Perftech.Largo MS SPPS 2003 z WSPS 2.0 Najete pa imamo še naslednje storitve: Exchange 2003 Ciklon Ultimus WorkFlow + OCR aplikacija Grafični prikaz strežnikov in njihove povezave v omrežju ACH d.d. vidimo na sliki 10. Slika 10: Omrežje ACH d.d. (vir: lastni, 2009) Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 18

26 Standard na delovnih postajah pa je naslednji: OS Windows XP MS Office 2003 Pro Knosys ProClarity 4 (odjemalec za OLAP, če uporabnik to potrebuje) Če primerjamo različne izdaje vidimo da imamo v naši izdaji zajete vse programe za pisarniško zbirko MS Office MS Office 2003 Professional Edition MS Office 2003 Small Business Edition MS Office 2003 Basic Edition MS Office 2003 for Students&Teachers Word 2003 Word 2003 Word 2003 Word 2003 Excel 2003 Excel 2003 Excel 2003 Excel 2003 Outlook 2003 Outlook 2003 Outlook 2003 Outlook 2003 PowerPoint 2003 PowerPoint PowerPoint 2003 Access Publisher 2003 Publisher Outlook 2003 with Business Contact Manager Outlook 2003 with Business Contact Manager - - Tabela 3: Izdaje MS Office 2003 (vir: ReproMs, 2009) Domena Vsi računalniki in strežniki so vključeni v aktivni imenik, ki deluje v Windows 2003 načinu. Aktivni imenik (ang. Active Directory) je mreža organizirana z domenami. Domene so logične skupine računalnikov. Nosilec domene je eden ali več računalnikov, ki imajo inštalirano različico sistema Windows 2003 Server. Posamezni računalniki so v natanko eni domeni, ki imajo drevesno strukturo. Na vrhu je korenska domena, pod njo so ostale domene in pod njimi mogoče še kakšne. Vsak računalnik na mreži je vključen v natanko eno domeno. Uporabniki so lahko določeni na nivoju domene. Taki uporabniki se s svojim uporabniškim imenom Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 19

27 in geslom lahko prijavijo na katerem koli računalniku v domeni. Računalniki v domeni so lahko organizirani v organizacijske skupine, vsak uporabnik v kvečjemu eni. Nosilcev domene je lahko več in si pri tem delijo naloge. Vsi podatki o domenskih uporabnikih (kot tudi o drugih objektih v domeni) so shranjeni na teh strežnikih. Za vsakega uporabnika, ki se preko računalnika v domeni poskuša prijaviti kot uporabnik te domene, se uporabniško ime in geslo preveri na domenskem strežniku in če se podatki ujemajo, domenski strežnik dovoli prijavo uporabniku (MaFiRaWiki, 2009). Perftech.Largo Osrednja aplikacija v informacijskem sistemu ACH d.d. je Perftech.Largo podjetja Perftech d.o.o.. V ACH d.d. uporabljamo računovodski, knjigovodski ter kadrovski modul. V zadnjem času pa se uvaja tudi modul konsolidacija za potrebe konsolidiranih izkazov družb v lasti ACH d.d.. Perftech.Largo je preprosta za uporabo in tehnološko sodobna programska oprema za izgradnjo učinkovitih integralnih informacijskih sistemov (ERP), ki uporabnikom v obliki različnih rešitev, kot so kontroling, računovodstvo in finance, upravljanje s človeškimi viri, komerciala, poslovanje s tujino, upravljanje proizvodnje, upravljanje odnosov s strankami in poslovna inteligenca, v vsakem trenutku ponudijo želeno informacijo o stanju v podjetju. S pomočjo programske opreme Perftech.Largo lahko vodilni in strokovni delavci hitro in kakovostno sprejemajo poslovne odločitve, oblikujejo poslovne strategije in obvladujejo poslovne procese, povečujejo produktivnost in prilagodljivost vodstva, analitikov ter posledično celotne organizacije. Programska oprema Perftech.Largo vpliva tudi na kakovostnejše delovanje službe za informatiko in omogoča hitrejši odziv na zahteve trga, uporabnikom pa nudi prijazen pregled in interpretacijo informacij. Perftech.Largo je programska oprema vrste odjemalec strežnik, ima pa tudi nekaj lastnosti trinivojskih sistemov, saj nekaj obdelav in programov izvaja tudi aplikacijski strežnik. Ena baza podatkov ima lahko več slovarjev, kjer vsak slovar predstavlja npr. svoje podjetje. Programska oprema Perftech.Largo je odprta in razširljiva, omogoča oblikovanje prilagodljivega sistema ter je plod lastnega znanja in izkušenj. Odprt temelji na podatkovni bazi SQL in deluje v okolju WINDOWS, kar zagotavlja enostavno interakcijo z drugimi programi in internetom. Razširljiv modularna zgradba omogoča oblikovanje (kreiranje) posameznih (delnih) rešitev in kasnejše postopno dograjevanje v skladu s potrebami in rastjo podjetja. Prilagodljiv modularna zasnova in veliko število funkcij omogočata optimalno oblikovanje rešitev na različnih področjih poslovnih procesov v malih in velikih podjetjih ter enostavno prilagajanje specifičnim zahtevam. Perftech.Largo omogoča pregled in obdelavo integriranih podatkov iz vseh modulov, ki nam v pravem trenutku pokažejo informacije, ki jih potrebujemo. Hkrati omogoča Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 20

28 specifične rešitve v različnih poslovnih in industrijskih panogah ter enostavno in hitro prilagajanje specifičnih funkcij. Perftech.Largo je na tržišču že 20 let, se nenehno dopolnjuje ter vsebuje rešitve in dobre prakse preko 230 slovenskih podjetij. Perftech.Largo je programiran v lastnem razvojnem orodju SE in v programskem jeziku C++, ki so ga razvili do stopnje, ki omogoča izdelavo vsakovrstnih aplikacij. SE je izredno učinkovit, saj ga sproti prilagajajo novim informacijskim zahtevam in tehnologijam. Po posebnem dogovoru stranki omogočijo uporabo razvojnih orodij, s čimer lahko Perftech.Largo prilagaja svojim potrebam. Lastna razvojna orodja in programi: SE integrirano grafično razvojno okolje SAM programski jezik SAMX program za strežniške aplikacije v ozadju in internet cgi-bin aplikacije SAMSERVER aplikacijski strežnik za aplikacije na strežniku in licenčni strežnikza SE aplikacije PTAL program za avtomatsko instalacijo odjemalcev DLGEDIT generator vnosnih mask DB Convertor orodje za prenos podatkov Licenčna orodja in programi Urejevalnik besedil HighEdit Orodje za izdelavo izpisov Crystal Report Programski jezik za razvoj orodij C++ Podatkovni strežnik SQL Server Mrežni operacijski sistem NT Server Kocka DynamiCube OLAP RTF urejevalnik besedil TE Editor Vzdrževanje in nadzor Perftech.Larga sta enostavna, zato na strani uporabnika zadostuje skrbnik sistema, ki ima povezovalno funkcijo. S programi za oddaljeni nadzor lahko pri problemih in nasvetih pomagamo še hitreje (Perftech,2009). Vhodno okno za dostop do Perftech.Larga vidite na sliki 11. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 21

29 MS SQL in OLAP Slika 11: Vhodno okno Perftech.Largo (vir: lastni, 2009) Za osnovno podatkovno bazo imamo v podjetju MS SQL MS SQL 2000 Enterprise izdaja pa je namenjena predvsem za podatkovno skladišče, zato imamo poleg nameščen tudi OLAP strežnik. OLAP orodja so namenjena predvsem direktorskim informacijskim sistemom, temeljijo na podatkovnih skladiščih in so namenjena analizi in ne le zbiranju podatkov kot pri običajnih transakcijskih sistemih. Tudi količina podatkov pri običajnih sistemih ponavadi preseže dane zmogljivosti in rezultat tega so predvsem počasne poizvedbe, zato se v podatkovnih skladiščih hranijo predvsem velike količine prečiščenih in agregiranih podatkov v obliki relacijske podatkovne baze. Vendar pa so orodja OLAP še najbolj učinkovita, če imajo podatke shranjene v večdimenzionalnih bazah podatkov ali posebej prirejenih področnih skladiščih podatkov (angl., data marts), ki so namenjena le posameznim delom poslovnega sistema Razlog za ohranjanje dveh izdaj MS SQL je v ceni za Enterprise izdajo. Ko smo uvajali podatkovno skladišče, smo zaradi možnosti razdeljevanja podatkovne baze na več particij izbralims SQL 2000 Enterprise izdajo. V tistem času smo imeli tudi SQL 2000 za osnovno podatkovno bazo. Ko smo nadgrajevali Perftech.Largo smo nadgradili tudi osnovno podatkovno bazo na MS SQL Seveda teče ta baza na drugem strežniku, kot MS SQL 2000 Enterprise. Pri nadgradnji na SQL 2005 Enterprise, bi bil strošek investicije prevelik, zato smo se odločili da uporabljamo obe izdaji. Na sliki 12 so ključne komponente MS SQL Serverja 2005, kjer je razvidno, da je MS SQL Server 2005 ključni del sistema Windows Server pri integriranju s platformo Microsoft Windows, pa tudi s sistemom Microsoft Office in Visual Studiem. Ponuja rešitve, ki zagotavljajo podatke celotni organizaciji. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 22

30 Slika 12: Ključne komponente SQL Serverja 2005 (vir: Microsoft, 2009) Share Point Portal Server 2003 Za namene nadzora nad internimi dokumenti in predvsem ISO dokumenti smo se že leta 2004 odločili za uvedbo Share Point Portal Server-ja (v nadaljevanju SPPS). Razlog za izbor SPPS-a je bila integracija s takrat novim MS Office 2003, ki je bil že predviden za standard na delovnih postajah. Tehnologija združuje Windows SharePoint Services 2003, sestavni del operacijskega sistema Windows Server 2003 ter drugo različico Windows SharePoint Portal Serverja. SharePoint 2003 je zgrajen na platformi ASP.NET in prinaša novosti, ki poleg številnih uporabniških prednosti povečujejo poslovno vrednost napredne tehnologije.net. Med najočitnejšimi prednostmi, ki jih prinaša SharePoint 2003, so storitve za sodelovanje, upravljanje z dokumenti, povezovanje EAI ter visoka stopnja prilagajanja posameznim uporabnikom. Druga različica izdelka SharePoint prinaša tudi zmogljivejše iskanje in pregledovanje informacij, pri čemer podpira celoten življenjski cikel intranetnih spletnih mest. Uporabnikom prinaša napredne zmožnosti za povezovanje s programi iz zbirke Office 2003, administratorje pa razveseljuje z izredno razširljivostjo in nadzorljivostjo. Najbolj pogosto uporabljene funkcionalnosti so povezovanje z Office 2003, ki omogoča neposreden zajem in vnos dokumentov v SharePoint Portal Server. SharePoint učinkovito rešuje upravljanje z dokumenti, zajem opisnih podatkov o dokumentih in varnostni model za dokumente. SharePoint 2003 omogoča izdelavo informacijsko bogatih in posameznim uporabnikom prilagojenih portalov tudi prek prenašanja podatkov o uporabnikih oziroma o uporabniških skupinah iz aktivnega imenika. S pomočjo dodatnih spletnih gradnikov omogoča SharePoint 2003 tudi integracijo z drugimi sistemi tako prek HTML/XMLpovezav, s povezovanjem prek zbirk podatkov oziroma podatkovnih skladišč, povezovanje»point-to-point«prek spletnih storitev in SQL-stavkov ter povezovanje prek strežnika BizTalk. SharePoint omogoča tudi hitro iskanje informacij v zapletenih razpršenih okoljih z velikim številom dokumentov (Microsoft, 2009). Na sliki 13 je primer intranetne strani našega SPPS-a. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 23

31 Slika 13: Stran v SPPS (vir: lastni, 2009) Ultimus WorkFlow,OCR aplikacija in Ciklon Upravljanje poslovnih procesov (ang. BPM, Business Process Management) je disciplina s katero modeliramo, avtomatiziramo, upravljamo in optimiziramo poslovne procese zaradi povečanja storilnosti in s tem povečanja dobička podjetja. BPM pa je tudi kategorija programske opreme in tehnologija, ki se uporablja za avtomatizacijo poslovnih procesov. Pet najpomembnejših značilnosti BPM: Spreminja papirno zasnovan poslovni proces v elektronsko voden proces, ki nadomešča papirne obrazce, mape, fascikle, dokumente in vsa neučinkovita opravila, povezana z njimi. Vsebuje nadzorne funkcionalnosti, ki zagotavljajo celovitost procesov in odstranjujejo možnost človeških ali sistemskih napak. Zmanjšuje odzivni čas in zmanjšuje t.i. mrtvi čas. Omogoča povratne informacije o statusu procesa v realnem času. Meri porabo časa in stroške, povezane s poslovnim procesom, tako da jih lahko optimiziramo. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 24

32 Slika 14: Življenski cikel procesa (vir: Crea, 2009) Za potrebe avtomatizacije procesov smo izbrali podjetje Crea d.o.o.. Rešitev je bila vpeljana z namenom avtomatizacija delovnih opravil workflow stroj nadzira izvajanje procesa in proži akciji ob zastojih ter vzpostavitve dokumentnega sistema kjer se originali dokumentov takoj po skeniranju, shranijo v arhiv, pri delu pa se uporablja le elektronska slika dokumenta. Sistem je sestavljen iz dokumentacijskega arhiva (Ciklon podjetja Perftech), programske opreme za nadzor toka dokumentov in procesnih opravil (Ultimus) ter sistema za skeniranje in avtomatsko razpoznavanje teksta (OCR), vse skupaj pa je povezano v ERP Perftech.Largo. Na tak način imamo podprte naslednje procese: Likvidacijo vhodnih računov Naročanje izdelava naročilnice Delovanje organov družb vodenje sklicev skupščin in nadzornih svetov odvisnih družb Dodatni davčni pregled Odobritev dokumenta splošni proces, ko hočemo imeti za določen dokument shranjeno revizijsko sled. Uporabnik na svoji strani potrebuje le spletni brskalnik, kot je razvidno iz slike 15. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 25

33 Slika 15: Okno Workflow aplikacije (vir: lastni, 2009) 3.2 KRITIČNA ANALIZA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ACH D.D. V podjetju ACH d.d. se zavedamo, da naš informacijski sistem uporablja večinoma Microsoft programsko opremo. Delno je to posledica naravne organske rasti sistema. Vedno smo se namreč trudili v čim večji meri izkoristiti obstoječo programsko opremo. Tako je npr. izbor SPPS za dokumentacijski sistem bil logična izbira, ker je integriran v MS Office 2003, za podatkovno bazo pa uporablja MS SQL strežnik. V času izbora so bili konkurenčni produkti dražji in obenem niso ponujali takšne stopnje integracije. Izbor MS OLAP pa je bil po drugi strani tudi cenovno ugoden, saj so do prihoda MS SQL 2000, ki je ponudil OLAP zastonj, bile vse rešitve z uporabo OLAP orodij draga. Res je, da v startu ni imel toliko tehnične podpore, kot ostali produkti vendar je zadostoval za naše potrebe. Danes tako težko uvajamo novo rešitev, ki ne temelji na Microsoft osnovi. Vseeno smo določen prihranek dosegli s tem, ko nismo prešli na Windows Visto in MS Office Ocenili smo, da prehod na novejše različice ne prinaša bistvenih prednosti za naše podjetje. Vendar pa se je v času od leta 2004 močno povečala ponudba odprto kodne programske opreme, ki lahko nadomesti obstoječe Microsoftove rešitve, tako da moramo pri razvoju našega informacijskega sistema upoštevati možnost prehoda na odprto kodo. Problem pri menjavi določenega dela Microsoft programske opreme je, da v kolikor želimo popolno integracijo in izkoriščenost novega produkta, to pomeni tudi menjavo ostalih Microsoft produktov. Ti pa delujejo več kot zadovoljivo za naše potrebe in menjava niti ni potrebna. To lahko razložimo na primeru uvedbe Windows Share Point Services. Če želimo, da uporabnik do dokumentov dostopa direktno iz MS Office programov, mora imeti najmanj verzijo MS Office 2003, verzija MS Office 2000 pa tega ne podpira. Tako moramo pri uporabniku nadgraditi verzijo, kljub temu, da on nove verzijo ne potrebuje. To seveda pomeni tudi dodatne stroške. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 26

34 Pri Microsoft programski opremi to niti ni tako osamljen pojav in se zavedamo, da bo v bližnji prihodnosti potrebno nadgraditi delovne postaje, ko bo določena aplikacija potrebovala funkcionalnost, ki je Windows XP ali MS Office 2003 nima. Kot pojasnjujejo v Microsoftu je Windows XP s 14. aprilom 2009 prešel iz obdobja osnovne podpore v obdobje podaljšane podpore, ki se bo zaključilo 8. aprila V obdobju podaljšane podpore bo Microsoft nudil plačljivo podporo (spletna podpora, plačilo za vsak incident, podporne pogodbe Premier in Essential) za vse kupce, ki se za pomoč ne bodo obrnili na proizvajalce strojne opreme. V obdobju podaljšane podpore bodo popravki, ki niso povezani z varnostjo, za plačilo na voljo strankam s pogodbo Premier Support prek programa Extended Hotfix Support (EHS). Vrsta podpore Obdobje osnovne podpore Obdobje podaljšane podpore Spletna samopomoč Zahteva za spremembo delovanja ali funkcij izdelka Brezplačen dostop do spletne vsebine, kot so članki zbirke znanja, spletne informacije o izdelkih in spletne oddaje za podporo Varnostne posodobitve Drugi sprotni popravki, ki niso varnostni Brezplačna podpora 3 vključena v licenco ali program licenciranja 4 in drugi brezplačni programi podpore Plačljiva podpora (vključno s podporo Premier in Essential, ki se plača za posamezen primer) Ustreznost kategorije izdelka Velja za vse izdelke Velja samo za poslovno in razvijalsko programsko opremo Velja za vse izdelke Na voljo Ni na voljo Na voljo samo z nakupom pogodbe za podaljšano podporo sprotnih popravkov Tabela 4: Faze življenjskega cikla podpore (vir: Microsoft, 2009) Kot je razvidno iz tabele 4, ima sedaj Windows XP podporo samo še za varnostne posodobitve in novih funkcionalnosti ne bodo več razvijali. 3 Velja za telefonsko in spletno podporo. 4 Na primer podpora v posameznih primerih, kupljena v programu Software Assurance za strežniške izdelke. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 27

35 To pomeni, da bomo morali v naslednjih 2-3 letih izbrati nov osnovni OS za naše delovne postaje. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 28

36 4 UVEDBA ODPRTE KODE V INFORMACIJSKI SISTEM ACH D.D. 4.1 PRVO TESTIRANJE ODPRTE KODE V ACH D.D. Konec leta 2006 smo v podjetju prvič testirali možnost vpeljave odprte kode na delovne postaje. Glede na našo neizkušenost na področju odprte kode je naš izbor primerne distribucije temeljil na informacijah, ki smo jih pridobili preko svetovnega spleta. Tako smo se po pregledu možnih distribucij odločili za Pingo Linux ver 4.1 in sicer iz naslednjih razlogov: Projekt Pingo je Pingo Linux je slovenska distribucija Linux-a. Gre za preprost, poslovenjen in uporabniku prijazen operacijski sistem, ki temelji na najbolj popularnih odprtih distribucijah podjetja Red Hat in projekta Fedora. Pingo Linux združuje poslovenjeni namizji KDE in GNOME, poslovenjeno pisarniško zbirko OpenOffice, spletni brskalnik in poštni program Mozilla, poslovenjen namestitveni program, multimedijske aplikacije in orodja za upravljanje s sistemom. V sklopu razpisov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je bil od leta 2002 Pingo Linux nameščen kot druga zagonska možnost na vseh novih računalnikov, ki jih je Ministrstvo sofinanciralo vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Delovno postajo z nameščenim Pingo Linux smo dali zaposlenim, ki do sedaj še niso imeli računalnika ( v našem primeru je to interna pošta) ne na delovnem mestu in tudi ne doma. Ti zaposleni niso bili obremenjeni s poznavanjem MS produktov, potrebovali pa so v bistvu le WWW brskalnik za dostop do Intraneta ter Interneta in odjemalca za elektronsko pošto, ter osnovne funkcije Worda in Excela. V naslednjem koraku, pa smo uporabniku, ki že sedaj dela na MS platformi, zamenjali delovno postajo, z namenom, da vidimo, kako se izkušen MS uporabnik prilagodi na odrto kodo. Računalniško neizkušeni uporabniki so imeli pri uporabi Linux-a enake težave kot začetniki na Windows-ih. Potrebovali so malo časa, da se navadijo na miško in okolje. Po naših izkušnjah, so se uporabniki navadili na računalnik in ga začeli uporabljati za pregledovanje spleta in elektronske pošte enako hitro, kot, če bi imeli pred seboj Windows-e. V kratkem času, ki je bil na voljo tudi niso uporabljali računalnik za kaj več. Računalniško izkušeni uporabniki, pa so dokaj hitro (v dnevu ali dveh) spoznali osnovne značilnosti Linux-a in kako se ga uporablja. Razen kakšnih dopisov in osnovnih preglednic niti niso preverili ravno vse zmožnosti, vendar za njih sprememba okolja ni pomenila nekaj negativnega. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 29

37 Problemi so se začeli z tiskanjem na skupne tiskalnike, kjer nam ni uspelo povezati tiskalnikov, ki so bili upravljani preko MS Windows 2003 strežnikov. Problem smo rešili z lokalnimi tiskalniki. Druga večja težava, pa je bila nezmožnost koriščenja funkcij koledarja na našem MS Exchange strežniku, kar je oviralo predvsem izkušene uporabnike. Samo testiranje je bilo kratko (cca. 2 tedna), ker je bilo bolj namenjeno spoznavanju Linuxa. V ACH d.d. imamo veliko pravil obnašanja programske opreme (privzeta stran, nameščanje popravkov, tiskalniki ) rešenih preko t.i. Group Policy-a v Windows-ih. Za Linux takrat, kaj podobnega nismo našli. To zelo olajša in poenoti delo administratorja na delovnih postajah in temu se nismo želeli odreči. Druga večja ugotovljena pomanjkljivost je bila nezmožnost povezave na določene MS strežnike na način kot ga poznamo sedaj (koledar v Outlooku). Glede na to, da imamo v ACH d.d. vse strežnike praktično na MS platformi si ne moremo privoščiti kompletne zamenjave strežnikov. Končna ocena primernosti je bila takrat za naše podjetje ocenjena kot neustrezna, kar je mogoče tudi povezano z izbiro distribucije, ki je danes praktično ni več. 4.2 IZBOR USTREZNE DISTRIBUCIJE Pri izboru ustrezne distribucije smo upoštevali izkušnje uspešno uvedenih projektov, ter tudi podporo posamezne distribucije slovenskemu jeziku. Stvari, ki so prevladale za izbor Ubuntu distribucije: Podoben je Windows okolju - njegovo okolje je zelo podobno okolju Windowsov, kar omogoča lažji prestop Namesti in začni uporabljati - na začetku ni nobenega težkega nameščanja driverjev, za vse to poskrbi Ubuntu Linux. Skoraj vsi programi so pripravljeni na uporabo že takoj po namestitvi. Zelo preprosto je tudi dodajanje ali odstranjevanje programov Nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu Celotna namestitev je na 1 Cd-ju. Testirali smo Ubuntu verzijo 8.04, ki smo jo dobili preko spleta na Datoteka je ena in sicer v formatu.iso, kar pomeni, da jo moramo z ustreznim programom zapeči na CD. V našem primeru smo uporabili program Nero. Na samem CD-ju je poleg inštalacije sistema na računalnik, nameščen tudi LiveCD. LiveCD nam omogoča zagon in testiranje Ubuntu Linuxa brez namestitve na sam računalnik. V primeru da imamo v BIOS-u omogočen zagon OS s CD enote, se bo ob vstavljenem CD-ju Ubuntu namestil samo s CD-ja. To je odlično za preizkus, kako je naša računalniška oprema primerna za Ubuntu Linux. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 30

38 4.3 UBUNTU LINUX V OMREŽJU ACH D.D. Testni računalnik Za našo primerjavo smo imeli na voljo računalnik s sledečo konfiguracijo: Procesor P4 1,6 GHz RAM 1 GB Disk 80 GB Kot lahko razberemo iz podatkov je računalnik star cca. 5 let in je primer osnovnega računalnika v podjetju, na katerem čisto solidno teče MS programska oprema (OS verzije XP SP2 in Office 2003). Namenoma smo izbrali takšno konfiguracijo računalnika, da dobimo realno sliko hitrosti in zanesljivosti odprte kode. Sama inštalacija je potekala gladko in enostavno. Ko smo zagonski CD vstavili v računalnik se je vse ostalo naložilo preko spleta. Tu bi povedali da je sama inštalacija trajala približno enako hitro, mogoče še celo za kanček hitreje kot inštalacija Windows XP-jev. Predvsem ni bilo potrebno takoj po začetni inštalaciji nalagati popravke, kar vzame kar nekaj časa pri Windows XP. Vsi potrebni gonilniki so se naložili sami, tako da je takoj delovala mreža ter zvočna kartica in pa tudi podpora za grafično kartico. Povezava na domeno Najprej smo seveda želeli povezati naš testni računalnik v našo domeno. To smo storili s pomočjo programa Likewise Open, ki ga je bilo potrebno namestiti z naslednjim ukazom: sudo aptitude install likewise-open-gui Da pa lahko poženemo ukazno vrstico pa moramo pognati Terminal aplikacijo in sicer Programi Pripomočki Terminal ali pa pritisnemo kombinacijo tipk ALT + F2 in v vnosno polje vpišemo gnome-terminal. Nato s pomočjo Programi Internet Likewise Open zaženemo program in vpišemo ime domene, ter uporabniško ime z administratorskimi pravicami in naš Ubuntu postane član domene. Pri naslednji prijavi se vpišemo z uporabnikom iz Windows domene v obliki domena\uporabnik in imamo dostop do skupnih map enako kot iz Windows XP računalnika poleg tega pa imamo tudi dostop do tiskalnikov v skupni rabi. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 31

39 Slika 16: Nautilus kaže na strežnik ACHSRV (vir: lasten, 2009) Drugače pa je inštalacija novih programov zelo enostavna preko upravitelja paketov Synaptic, kjer preprosto poiščemo želeni program, ga označimo in potrdimo namestitev. Tu se kaže logika Linuxa, da uporabniku ni potrebno vedeti, kje se nahaja programska oprema. Slika 17: Upravitelj paketov Synaptic (vir: lastni, 2009) Tu smo ugotovili, da ni nobene razlike pri dostopanju do map v skupni rabi, glede na Windows XP. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 32

40 Povezava na ERP Perftech.Largo Za povezavo na naš ERP je bilo potrebno najprej inštalirati program za povezavo z SQL strežnikom preko ODBC. To omogoča program Libmyodbc, ki ga namestimo preko upravitelja paketov Synaptic. Poleg ODBC pa je bilo potrebno namestiti še Wine. Wine ( 2009) je aplikacija, ki omogoča programom, napisanim za operacijski sistem Microsoft Windows, da tečejo na operacijskih sistemih x86 *nix, kot so Linux, FreeBSD, Mac OS X in Solaris. Wine (Wine Is Not an Emulator) je dodaten sloj na obstoječih operacijskih sistemih, ki omogoča uporabo programov za Windows. Za delovanje ne potrebuje operacijskega sistema Microsoft Windows, programe pa poganja na praktično enak način in brez zmanjšanja hitrosti, zato avtorji zanj ne želijo oznake emulator. Izvršna koda za Perftech.Largo je napisana za Windows OS in v tem trenutku še ne obstaja verzija za Linux/Unix okolje. Testiranje niti ni trajalo dolgo, ker stvar sicer delovala ampak občutno prepočasi. Na žalost druge rešitve za zagon Perftech.Largo nismo našli, tako, da je to postala še največja ovira za uvedbo odprte kode. Slika 18: Largo v Ubuntu okolju (vir: lastni, 2009) Uporaba spletnih aplikacij v ACH d.d. V ACH d.d. imamo na SPPS-u veliko dokumentacije, ki jo uporabljamo pri rednem delu. Poleg samega SPPS-a pa imamo tudi spletno aplikacijo podjetja Crea za podporo avtomatiziranim procesom. To je razlog, da smo podrobno pregledali možnost zamenjave brskalnika IE za FireFox (v nadaljevanju FF). Kot je razvidno iz slike 19 je prikaz naše intranetne strani popolno enak, ampak s pomembno razliko. Okna za urejanje dokumenta pri FF ni mogoče odpreti. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 33

41 Slika 19: Izgled intranetne strani IE - FF (vir: lastni, 2009) Pri Windows SharePoint Services 3.0 (novejša različica od trenutne v ACH d.d.) se okno sicer pokaže nato pa dobimo obvestilo na sliki 20. Slika 20: Napaka pri uporabi FF na WSPS (vir: lastni, 2009) To pomeni da WSPS preprosto ne podpirajo drugega brskalnika razen IE v polni funkcionalnosti. V konkretnem primeru je možno tudi preko FF poslati novo verzijo dokumenta, vendar preko opcije naloži dokument. Pri IE pa lahko dokument, ki ga odpremo preko opcije Uredi v Microsoft Word po spremembi shranimo na portal samo z ukazom Shrani. Pot do dokumenta si Word namreč zapomni. V primeru,da imamo na FF nameščen na Windows XP računalniku obstaja rešitev in sicer dodatek IE Tab. IE Tab omogoča znotraj FF izvajanje IE. Na sliki 21 je tako primer izvajanja IE v FF. Vidimo lahko, da sedaj pa imamo enako funkcionalnost kot v IE. Ta rešitev pa ne deluje na Ubuntu. Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 34

42 Slika 21: Prikaz delovanj IE Tab v FF (vir: lastni, 2009) Čeprav nas je podjetje Crea opozorilo, da njihova programska oprema ne podpira FF smo se želeli vseeno prepričati, če je to res. Tako smo na primeru procesa dodatnega davčnega pregleda na našem testnem strežniku, preverili delovanje FF. Kot se vidi na sliki 22 je v FF na desni strani različen že sam prikaz strani, poleg tega pa ne deluje tudi noben gumb, v našem primeru za izbor osebe za pridobitev mnenja. Slika 22: Razlika med IE in FF pri BPM aplikaciji (vir: lastni, 2009) Poštni odjemalec za Exchange V prvem testiranju odprte kode, še nismo našli ustrezne podpore odprte kode strežniku Exchange, vendar je sedaj progam Evolution že del standardne namestitve Ubuntu, ki je zelo podoben Outlooku, kot vidimo na sliki 23. Evolution je odjemalec za elektronsko pošto, ki v eni aplikaciji združuje elektronsko pošto s koledarjem, urejanjem kontaktov in seznami opravil. Omogoča povezavo z Novell GroupWise in Microsoft Exchange (slika 24)ter podpira protokole IMAP, POP, SMTP ter protokol LDAP za dostop do skupnih imenikov. Vgrajena je podpora standardov za kodiranje podatkov PGP/GPG, SASL, SSL/TLS in S-MIME, kar zagotavlja varen Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 35

43 prenos podatkov. Imetniki dlančnikov Palm lahko podatke sinhronizirajo s pomočjo vgrajenega vmesnika. Slika 23: Izgled programa Evolution (vir: lastni, 2009) Slika 24: Prikaz povezave Exchange za Evolution (vir: lastni, 2009) 4.4 OCENA UBUNTU LINUXA S POMOČJO OSMM MODELA Open Source Maturity Model (OSMM) je glavno orodje za načrtovanje odprto kodnega uspeha. Je orodje s katerim ocenimo stopnjo zrelosti neke odprto kodne programske opreme za uporabo v organizaciji (Wikipedia, 2009). OSMM je proizvod podjetja Navica. Namen modela OSMM je, da organizacijam v večji meri omogoči uporabo odprto kodne programske opreme. Glede na potrebe, model na lahki način najde najprimernejši produkt za organizacijo. OSMM je nezahteven proces narejen tako, da olajša izbiro in ovrednotenje odprto kodne programske opreme. Izziv organizacij, je izbrati najbolj primeren produkt, glede na rabo. Način izbire pa se pri odprto kodnem in komercialnem produktu močno razlikujeta. Glavno pri izbiri komercialnega paketa programske opreme je izbira produkta, ki je najbolj kompleten. Imeti mora dobro funkcionalnost, podprte posodobitve, možnost Igor Vivoda: Analiza možnosti uporabe odprte kode v podjetju ACH d.d. stran 36