Gaia avgust 2015.qxp

Transkripcija

1 Avgust 2015 Letnik 21 št. 210 Tema meseca 4 Vrt za čokoholike Loreta Vlahović Vse o... 8 Vse o težavah na sadnih plodovih Roman Mavec Ekološko vrtnarjenje 16 Zelena - zelenjava ali začimbnica? Kristina Škrbec

2 Čas je za potaknjence Najboljši substrat zanje pripravite tako, da za delno olesenele (brin, oleander, cipresa, rododendron) zmešate plantella izbrane kremenove peske z zemljo bio plantella start (50:50). Za zelene potaknjence (verbena, pelargonija) uporabite razmerje 1/3 kremenovih peskov in 2/3 zemlje. BIO PLANTELLA ZEMLJA START enostaven razvoj koreninskega sistema. PLANTELLA KREMENOVI PESKI v tleh. razrast koreninskega sistema. PLANTELLA RHIZOPON I, II, III Sredstva za pospeševanje rasti korenin omogočajo: Z izbranim substratom bo uspeh zagotovljen! I za zelene potaknjence II za delno olesenele potaknjence III za olesenele potaknjence naredite luknjo v pripravljen substrat za potaknjence.

3 Gaia predstavlja Tema meseca 4 Vrt za čokoholike Okrasni vrt 6 Gozdovi rododendronov na Himalaji Vse o... 8 Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku Strokovnjak odgovarja članom 11 Obnovimo nasad jagod, skladiščenje krompirja, zastirka je nujna Ali poznate? 12 Čudežno drevo je zdravilno Izziv v vrtu 13 Kivano je osvežilen Ekološko vrtnarjenje 14 Spet izobilje v Gainem vrtu 15 Zanimiva urbana vrtova 16 Zelena - zelenjava ali začimbnica? 18 Ožepek - blagodejen za želodec 23 Izboljšajmo kakovost grozdja 24 Jeseni aktivne gosenice 26 Zakaj saditi okrasne čebulnice? Klub Gaia 20 let z vami 19 Gaina prijavnica 20 Gain izlet 21 Gaian avgustovska križanka 22 Gaini kuponi popustov 32 Natečaj Naj naj dosežki članov Gaia na obisku 28 Hiša v cvetju v Ljubinju 34 Pri Aniti Černeha Okrasno uporabni vrt 30 Aromaterapija na vrtu Zelenjavni vrt 32 Sveža solata jeseni in pozimi 37 Gaini poletni recepti Mladi vrtnar 33 Novice z Zadvorškega vrtička Dom brez mrgolazni 35 Strah pred osjimi gnezdi ni odveč Slovenski naravni biseri 36 Votla peč Koledar del 38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti v mesecu avgustu in septembru Klub Gaia Strokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01) , E: gaia@klubgaia.com Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović Svetovalka: Vida Radivojević Glavna urednica: Mira Arh Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak, Roman Mavec Lektor in redaktor: Mira Arh Grafična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novembra. Letna naročnina 20,00 EUR. Natisnjeno v izvodih. ISSN Naslednja številka izide 15. septembra 2015 Najlepši del leta uvodnik Kar narava veleva - Gaia razodeva! Kako si ne bi privoščili česa lepega in dobrega, ko smo sredi poletja? Vonj in okus po čokoladi, svežina kivana, čudežno zdravilno drevo, izobilje zdrave zelenjave, vse tri vrste zelene, odlični recepti za shranke iz domačih vrtnin in seveda cvetja na vsakem koraku. O vsem tem si lahko preberete v tej poletni izdaji revije. Pripravljamo se na tradicionalni piknik Gaianov, ki bo konec meseca v Beli krajini, vasi velikega književnika Otona Župančiča. Vabimo vas tudi na izredno zanimiv Gain jesenski izlet po vrtovih Furlanije-Julijske krajine. Videli bomo veliko novega, se odlično zabavali in si tudi kupili kako novo rastlino. Ne pozabite na Gain natečaj Najnaj dosežki naših članov, kjer si v posameznih rubrikah lahko prislužite dragocene nagrade le z nekaj fotografijami, ki nam jih pošljete. Imejte se lepo.? Ugani, kaj je na naslovnici! Med vašimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega člana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov, številko telefona) ter ga do 25. avgusta pošljite na naš naslov. 3

4 Tema meseca Čokoladna barva Rdečelistni ruj Cottinus coggygria Royal Purple je listopaden grm, velikosti 5 m z atraktivnimi pajčevinastimi cvetovi in temnimi listi. Nezahteven za oskrbo, lep na sončni legi. Pahljačasti javor Acer palmatum disectum garnet je nizek grm z drobno narezljanimi temnejšimi listi. Odlično pride do izraza v kombinaciji z zelenimi grmovnicami. Himalajski kovačnik Leycesteria formosa je plezavi grm, ki zraste do 8 metrov visoko. Temno rjavim do rjavim cvetovom sledijo jagode, ki imajo čokoladno-karamelni okus. Ali bogat intenziven vonj po kakavu povzroči povečanje sline v vaših ustih in neustavljivo željo po koščku čokolade?»čokolada«je lahko tudi čudovit okras v vašem vrtu. Z izbiro pravih rastlin si lahko v vrtu naredimo pravi čokoladni raj, ki nas v vsakem trenutku spominja na pravo čokolado. Za mnoge je čokolada nepremagljivo privlačna zaradi vonja, barve ali okusa. Kokosovo drevo sicer potrebuje bolj tropsko klimo, zato ga žal ne boste mogli gojiti v domačem vrtu. Vendar lahko v vaš vrt vključite cvetlice in grmičke, ki spominjajo na čokolado. Ni nujno, da je celoten vrt ali le gredica v čokoladnem stilu. Dovolj bo, da v zasaditev vključite posamezno rastlino. Vonj po čokoladi Čokoladna kozmeja Cosmos atrosanguineus združuje v enem barvo in vonj čokolade. Gojimo jo kot enoletnico, za rezano cvetje. Cveti vse poletje na visokih steblih. Foto: Trajnice Golob-Klanœiœ Vrbovolistna sončnica Helianthus salicifolius je trajnica, ki zraste v višino tudi do 3 metre in cveti oktobra. Cvetovi so rumene barve in močno dišijo po kakavu. Akebija Akebia quinata je plezavka, ki zraste tudi do 10 m v višino in do 2 m v širino, cveti od marca do maja s temnimi cvetovi in z vonjem po čokoladi.

5 Foto: Trajnice Carniola Svetlika Actaea racemosa Chocoholic trajnica s temnimi listi, nad katerimi se dvigujejo klasasta socvetja, zraste do 90 cm in cveti od avgusta do oktobra s po medu dišečimi cvetovi. Albicija Albizia 'Summer Chocolate'. Drevo ali grm s pernatimi listi v čokoladni barvi, zraste 4-6 m in cveti od julija do septembra. Potonka Paeonium Chocolate Soldier zraste do velikosti 70 cm v višino in širino. Cveti od maja do junija. Enostavni cvetovi so veliki, vendar kompaktni. Listi in cvetovi čokoladne barve Ko vrt gledamo od daleč, nas najprej navdušijo barve. Med višjimi rastlinami so med vodilnimi grmovnicami v čokoladnih barvah temnolistni ruj, pahljačasti javor, himalajski kovačnik, čokoladna albicija Albizia Summer chocolate. Čudovito čokoladno barvo ima tudi cvet asimine. Od nižjih rastlin so to čokoladna hojhera, orlice ( Aquielgia Rounway chocolate in Chocolate Soldier ), lilije Lilium Firebold, maslenke, potonka Paeonium Chocolate Soldier, kana Zandtedeschia Hot Chocolate, tulipan Tulipa Hot Chocolate, iris Dutch Chocolate, dalije Twynings Chocolate, cimicifuga Actaea (Cimicifuga) ramosa Chocoholic, čokoladne sončnice in okrasne koprive različnih sort. Vonj po čokoladi Na gredicah, bliže potkam in v predvrtu, si želimo vonjav, zato so dišeče rastline tu najbolj učinkovite. Od čokoladnih v ta namen uporabimo: čokoladno kozmejo, čokoladno meto, akebijo, kalikantus, irise, čokoladno sončnico. Pri vseh navedenih rastlinah za sajenje lahko uporabimo bio plantella vrtno zemljo, ki ji dodamo pametno dolgo delujoče gnojilo za okrasne rastline plantella formula 365 za okrasne rastline. Z vključitvijo vsaj nekaj navedenih rastlin v vaš vrt boste skozi vso rastno dobo uživali ob čokoladi. Loreta Vlahović Dišečnik Calycanthus floridus je grm velikosti do 3 m, s čudovitimi temnimi cvetovi in z vonjem po mešanici cimeta in kakava. Cveti spomladi. Čokoladna meta Mentha piperita citrata Chocolate ima mint-čokoladni vonj in okus. Pobiramo jo, ko je v polnem razcvetu. Gojimo jo raje v posodah, ker je invazivna. Srobot Clematis montana wilsonii je belo cvetoči srobot, z bogato aromo po kakavu. Cveti od maja do junija.

6 Okrasni vrt Gozdovi rododendronov na Himalaji Rhododendron aeruginosum 6 Pleione hookeriana Sikkim je bilo nekdaj samostojno kraljestvo, sedaj pa je del Indije. Nahaja se v vzhodnem delu Himalaje, med Nepalom in Butanom. Celotno območje je gorato, ravnega sveta skoraj ne poznajo. Za ta del sveta je tipično monsunsko podnebje, zato so poletja zelo mokra. Zaradi obilice padavin in visokega deleža humusa so tla nevtralna do kisla, večinoma tudi zelo odcedna. V nižjih predelih vlada vlažno tropsko podnebje, ki pa z naraščajočo nadmorsko višino preide v subtropsko, še više najdemo približek klime zmernega pasu, gozdna meja pa se nahaja nekje med in m, odvisno od položaja terena. Sikkim v svetovnem merilu velja za eno najpestrejših botaničnih območij. Veliko pove tudi podatek, da Sikkim po površini predstavlja 2 % Indije, vsebuje pa približno četrtino vse indijske flore. Ogromno je tudi avtohtonih vrst. Pestrost pa ne izvira le iz velikega višinskega razpona, ki z vrhovi gora presega 7000 m, pač pa tudi zaradi raznolikih rastišč. Študijska skupina strokovnjakov Cilj naše mednarodne skupine strokovnjakov s področja botanike in hortikulture je bil študij tamkajšnjih rastlin, predvsem na višinah, kjer so temperature podobne našim v Evropi in kjer uspeva tudi precej za vrtnarstvo zanimivih rastlinskih vrst. Čeprav sem šel tja predvsem z željo po spoznavanju zelnatih trajnic, me je prevzela tudi marsikatera lesnata vrsta. Nikoli ne bom pozabil gozdov slečev oz. rododendronov. Ko hodiš pod 400 in več let starimi krošnjami, zvitimi debli, obraslimi z mahom, vse skupaj pa v naravnost mistično vzdušje ovijajo še redki»oblački«meglic, obmolkneš in se izgubiš v novem svetu. Čeprav smo zamudili najobilnejše cvetenje, nismo bili prikrajšani, saj smo ujeli tako zgodaj kot prve pozno cvetoče vrste ter se navduševali nad preko 15 različnimi vrstami slečev. Če nas v Sloveniji nad gozdno mejo ob poti spremljajo nepregledne poljane ruševja, so to v Sikkimu skoraj izključno sleči. In ravno na teh območjih rastejo najprikupnejši, drobnolistni predstavniki. Najmanjša vrsta Rhododendron nivale pogosto bolj spominja na nekakšno različico polajeve materine dušice kot na sleč. Užitek je bil opazovati vse sta- Naša domovina je znana po veliki rastlinski pestrosti na majhnem območju. Če se mi navdušujemo predvsem nad pestrostjo suhih travnikov in alpskih pašnikov, pa mnogi tujci na široko razpirajo oči že ob skupini črnih telohov, jetrnikov in ciklam, saj so doma z neprimernim kmetovanjem precej uničili rastlinsko pestrost. Nikoli se nisem mogel popolnoma postaviti v njihovo kožo, dokler se nisem udeležil botanične odprave v Sikkim. Sedaj njihovo navdušenje popolnoma razumem! dije odprtosti oz. zrelosti snežno belih cvetov magnolije; Magnolia globosa, prvič pa sem se srečal npr. s pisanimi cvetovi Enkianthus deflexus, škrlatnim kosteničevjem; Lonicera cyanocarpa var. porphyrantha, v polnem cvetu sta bili tudi dve brogoviti; Viburnum errubescens in V. nervosum., navdušen sem bil tudi nad drobnimi rdečimi cvetovi ribeza Ribes takare. Nič manj z užitkom nisem spremljal skobotovca Philadelphus tomentosus, ki je zelo podoben vrsti, ki jo že dolgo gojimo po naših vrtovih ter dve vrsti šipka; bledo rumenega Rosa, in intenzivno rožnatega z velikimi cvetovi R. webbiana.

7 Modri himalajski nepravi mak, Meconopsis grandis Primula calderiana Arisaema griffithii Epifitske orhideje preraščajo vsako drugo drevo. Moje navdušenje pa ni izviralo le iz številčnosti vrst, pač pa tudi neverjetne pestrosti znotraj posameznih vrst. Na vsakih nekaj korakov najdeš novo»sorto«. Tako smo npr. našli še neopisane barvne različice pri vrsti Rhododendron antopogon, da o raznoliki obarvanosti listov sploh ne izgubljam besed. Moja največja želja je bila videti arizeme in modri himalajski nepravi mak; Meconopsis grandis. Arizemov je bilo kot listja, največ v subtropskem delu, z makom pa je bilo nekaj več težav. Najprej je kazalo, da smo prezgodnji in sem našel le liste ter nekaj posamičnih rastlin s cvetnim popkom. Četrti dan hoje pa se mi je v dolini reke Prek Chu le nasmehnila sreča. Na bregovih večjega potoka sem našel bogate skupine modro-vijoličastih cvetov. Še več, kmalu sem naletel tudi na fantastične rozete vrste Meconopsis grandis. Listi so gosto poraščeni z zlato-medeninasto obarvanimi dlačicami. V severnem Sikkimu pa smo našli tudi bogato cvetoče primerke ravnokar omenjene vrste in tudi povsem modre M. grandis. Od trajnic so me navdušile še Hookerjev salomonov pečat; Polagonatum hookerii, jegliči; Primula calderiana, P. sikkimensis ter P. glabra, mnogolistna volčja jagoda; Paris polyphylla, Clintonia udensis, skale in drevje so domovanje orhideje Pleione hookeriana, Sinopodophyllum hexandrum, ki smo jo našli le na enem mestu ob povirnem močvirju, Streptopus simplex z belimi»zvončki«, rožnate jagode Fragaria daltoniana in razkošne rožnate senčnice (nekoč smilacina) Maianthemum oleraceum. Opazovanje flore v tako oddaljenih krajih ne pomeni le zbiranje fotografij lepih rastlin, pač pa se lahko ogromno naučimo o njihovih zahtevah, dobimo nove navdihe za kombiniranje v vrtnih zasaditvah, spoznamo bogastvo variabilnosti vrst in dobimo vpogled v tiste plati rastlinstva, ki ga ne prikaže noben botanični vrt in nobena knjiga. Matic Sever Prehrana okrasnih rastlin Tudi poleti dognojujemo okrasne rastline, kot so: trajnice, okrasni grmi in rododendroni. Uporabimo plantella specialno gnojilo za okrasne rastline, za rododendrone in ostale kisloljubne rastline pa plantella specialno gnojilo za rododendrone. Unikatna kristalna oblika gnojila zagotavlja hitro topnost v vodi, da so hranila takoj dostopna rastlinam. Okoli rastlin najprej namočimo zemljo z vodo, nato zalijemo z raztopino gnojila in končamo z vodo, da hranila dosežejo korenine za takojšen učinek. avgust

8 Vse o... Vse o težavah na plodovih v sadovnjaku Sijoči, zdravi plodovi so nedvomno cilj vsakega pridelovalca sadja, pa naj bo to sadjar z le nekaj posajenimi drevesi ali grmi ali tisti, ki prideluje sadje na bistveno večji površini, na večjem številu dreves. Pridelava sadja je lahko prepuščena sama sebi, a je potem rezultat pridelek lahko kdaj tudi obilen, večinoma so sadne rastline vseskozi pod vplivom škodljivcev in bolezni, ki vplivajo na zmanjšanje pridelka. Spomladanska pozeba cvetov Spomladanska pozeba nam lahko že ob cvetenju sadnega drevja»obere«celoten ali vsaj delen pridelek. Proti spomladanski pozebi mali sadjarji ne morejo dosti ukreniti. Sreča je, da večinoma ostane na drevesu vsaj nekaj plodov. Ob razvoju delno pozeblih cvetov se plodovi vseeno razvijejo, a z nekaj napakami, ki pa za okus in skladiščenje niso problematične. Kako torej ukrepati? Za sadje, ki ga shranjujemo za daljši čas, kot so to na primer jabolka je pomembno, da jih damo v skladišče, shrambo zdrava, brez poškodb in bolezni. Če hočemo pridelati zdravo sadje, je pomembno poznati določene bolezni in škodljivce, da lahko proti njim pravočasno ukrepamo. Jablanova plesen Z jablanovo plesnijo se»borimo«predvsem na poganjkih, a ta se naseli tudi na plodove. Za plesen so dojemljivi predvsem jonatan in sorte, ki so z njim v sorodu, kot je idared. Za plodove jabolk jablanova plesen ni tako problematična, posledice plesni so bolj estetskega pomena. Na plodu prepoznamo plesen kot nekakšno mrežavost. Jablanov škrlup Jablanov škrlup je za pridelovalce jabolk bolezen, ki zahteva največ pozornosti in škropljenj proti tej bolezni. Spomladi ob dežju je škrlup bolezen, ki povzroča v sadovnjakih veliko stresa. Škropiva na srečo dobro uveljavljeni in tudi delujejo. Za male vrtove, kjer ni posajenih tako veliko dreves in je»zračnost«med drevesi večja, ta bolezen ni tako huda, pa tudi zahteve malih sadjarjev glede»čistosti«plodov niso tako velike. A kljub temu je potrebno jablano v spomladanskem času vsaj nekajkrat poškropiti z ustreznim škropivom proti škrlupu, saj nam drugače obolijo listi, z njih pa se bolezen preseli na plodove. Ob povišani vlagi nam škrlupast plod razmeroma hitro zgnije. Nepravilna uporaba škropiv Ob zaščiti plodov pred boleznimi in škodljivci se nam velikokrat zgodi, da uporabimo ob danih vremenskih razmerah neprava škropiva. Bolezen ali škodljivca sicer uspešno zatremo, a na plodu se kar naenkrat pojavi»mrežavost«. Tudi v tem primeru je napaka na plodu zgolj lepotnega značaja in to ne vpliva na kakovost sadeža. 8

9 Vroče ideje Toča V poletnem času je velika nevarnost pojava toče. Ta uniči pridelek, poškoduje liste in les. Edina zaščita pred točo je pokrivanje s protitočno mrežo. Najpomembneje pa je, da takoj po toči poškropimo sadovnjak in s tem preprečimo gnitje poškodovanih plodov, širjenje bolezni, kot je npr. primer hrušev ožig. Zaščita plodov je pomembna, zato da nam plodovi ne odpadejo in lahko zaradi tega drevo celo sredi poletja zacveti. Če se to zgodi, naslednje leto ne moremo pričakovati niti cvetenja niti pridelka. Mokasta uš Rastlinske uši povzročajo na rastlini različne probleme. Zaradi uši se zvijajo poganjki in listi, rast rastline je zavrta, uši pa lahko prenašajo tudi različne, za rastlino škodljive viruse. Na jablani je največji problem mokasta uš, ki ne poškoduje samo listov, temveč tudi plodove. Že takoj po cvetenju, ko se pričnejo razvijati in debeliti plodovi, jih mokasta uš s sesanjem poškoduje. Plodovi se v tem primeru ne debelijo, postanejo»rebrasti«, čudnih oblik. Napadeni plodovi se tudi naravno ne preredčijo, ostanejo v šopih. Ob obilnem napadu uši je lahko prizadet celoten pridelek na drevesu. Proti mokasti uši je potrebno ukrepati pravočasno, že pred cvetenjem, saj v času cvetenja, ko se uši najmočnejše razvijajo, ne smemo škropiti s sredstvi proti ušem, ker lahko škodujemo čebelam, ki obiskujejo cvetočo rastlino. Če škropimo šele po cvetenju, smo lahko žal že prepozni, ker se takrat listi že zvijejo in škropivo ne prodre do škodljivca. Če nimamo namena škropiti proti mokasti uši, pa se potrudimo vsaj tako, da fizično»razdremo«kolonijo uši in preredčimo plodiče na en sam plod in mogoče uspemo, da se bo tak plod še lepo razvil. 20 Če imamo minut Skrb za trato Prva polovica septembra je čas za prvo jesensko gnojenje trate s plantella specialnim gnojilom za jesensko gnojenje trave, ki vsebuje veliko fosforja in kalija. Tako bo trava tvorila močnejše in globlje korenine, kar ji bo omogočilo boljše prezimovanje. 15 Če imamo minut Glavnata solata Glavnato solato, ki smo jo posejali kot zimsko solato, je potrebno razredčiti in presaditi. Zagotovimo ji veliko prostora, da se lepo razvije. Pognojimo z organskim gnojilom bio plantella nutrivit za solato, zelje, cvetačo... tako, da se rastline dobro razvijejo pred jesenskimi hladnimi nočmi. 10 Če imamo minut Uničimo gosenice Če vaše vrtnine in okrasne rastline napadejo gosenice, ukrepajte takoj s škropljenjem s fitofarmacevtskim sredstvom proti grizočim in sesajočim insektom vivera karate zeon 5 cs v koncentraciji 2 ml na 10 litrov vode. V nasprotnem primeru je škoda kaj hitro nepopravljiva. avgust

10 Vse o... Šarka Šarka je virusna bolezen koščičarjev. Bolezen se širi s pomočjo insektov, tako da širjenje bolezni ni odvisno od nas. Šarka ima»najraje«slive, marelice in tudi breskev. Znak bolezni se izrazi s slabšo rastjo drevesa, na listih in koščicah pa najdemo svetle kolobarje, kar je že kar dovoljšen znak, da je drevo okuženo. Obolelo drevo je najbolje čim prej odstraniti, saj tako preprečimo nadaljnje širjenje bolezni. Obolelo drevo je tako ali tako obsojeno na propad. Jabolčni zavijač Jabolčni zavijač naredi na jablani zelo veliko škodo. Mnenja, da je plod kljub»črvu«okusen in dober, pač ne morem podpreti, saj črvivi plodovi predčasno dozorijo in popadajo na tla. Taki žal niso uporabni prav za nič, še»štrudel«moramo krepko dosladkati, da je vsaj približno dober. Poleg škropljenja, ki je kar zahtevno, saj ima zavijač več rodov in napada plodove v intervalih, je zelo dober ukrep redčenje vseh dvojnih plodov. Ko redčimo odvečne plodove, vedno pustimo po samo en plod in s tem zmanjšamo možnost črvivosti tudi za 30%, kar pa ni nepomembno. Ptice in insekti Ko je sadje zrelo, je to pogrnjena miza za nas in pa seveda tudi za: ptice, ose, sršene in ostalo golazen. Ptic seveda ne bomo streljali, saj nam pomagajo pri pridelavi skozi vse leto. Dobra zaščita pred pticami je pokrivanje drevesa z mrežami. Pri tem bodimo temeljiti, saj ima ptič 24 ur na dan in najde še tako majhno luknjico in bo kljub mreži naredil škodo. Roman Mavec Zaustavimo gnilobo Sadna gniloba je zelo nevarna bolezen, ki napade plodove, ko dozorevajo ali so tik pred zrelostjo. Takrat moramo škropiti. Bolezen v plod prodre skozi rane, ki so nastale kot posledica toče ali drugih mehanskih poškodb (žuželke, ptiči). Pogosto se pojavi tudi ob stiku dveh plodov, kjer se okužba hitro prenese z okuženega na zdrav plod. Proti sadni gnilobi škropimo s fitofarmacevtskim pripravkom vivera chorus 50 wg, v koncentraciji 4,5 g na 10 litrov vode. 10

11 Strokovnjak odgovarja članom Obnovimo nasad jagod?naše jagode nekam slabo obrodijo. Ker jih imajo otroci zelo radi, me zanima, kdaj bi jih še lahko posadili? Andreja iz Medvod Nasad jagod v domačem vrtu je potrebno menjati vsake 3 ali 4 leta. V nasprotnem primeru zelo močno pade rodnost in pridelamo bore malo jagod. Nasad obnovimo z novimi, močnimi sadikami. Morajo imeti dobro koreninsko grudo, saj tako jim vroče vreme v avgustu ne bo prizadejalo veliko škode. Če želimo, da dozorevajo daljše obdobje, izberimo več sort, ki rodijo v različnih obdobjih. Sadilna razdalja med jagodami naj bo 20 do 30 cm. Priporočljivo je sajenje v cik-cak ali v vrste. Za jagode je pomembno, da zemlja vsebuje dovolj humusa in hranilnih snovi. Preden jih posadimo, zemljo dobro zrahljamo in pognojimo z organskim gnojilom v peletah plantella nutrivit za jagode in jagodičevje, ki ima sestavo, posebej namenjeno jagodam. Sadimo na sončno lego, uspevajo pa tudi v polsenci. Pazimo, da jih ne sadimo pregloboko, ker hitro začnejo gniti. Sadimo jih tako, da so srčni listi tik nad zemljo. V sadilno jamo nasujemo nekaj plantella univerzalne vrtne zemlje, ki bo omogočila sadikam, da se dobro in hitreje ukoreninijo. Ob sajenju in prvi mesec sadike enkrat tedensko zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom bio plantella vita, ki zmanjša šok ob sajenju rastlin in povečuje odpornost na stres (vročinski stres, toča, veter). Proti izhlapevanju vode in v primeru suše je dobro, da okoli sadik zemljo pokrijemo z zastirko iz slame, sena ali žagovine. Skladiščenje krompirja?letos imamo na naši njivi zelo dobro letino krompirja. Kako bi ga zaščitil proti prezgodnjemu klitju, ker mi je letos zelo hitro pognal bili. Ali obstaja rešitev? Jože iz Lendave Za skladiščenje so najbolj primerne pozne in srednje pozne sorte. Pomembno je, da je skladiščni prostor primerno pripravljen. Potrebno ga je očistiti in razkužiti, da zmanjšamo možnost kake okužbe krompirja. Skladišče mora biti temen, suh in hladen prostor. Temperatura naj bo med 5 in 8 C. Nižja temperatura povzroči spreminjanje škroba v sladkor in krompir postane sladek in začne rjaveti. Zračna vlaga naj bo visoka, koli 80 do 90 %, saj v suhem začne krompir veneti. Proti kalitvi je najbolje uporabiti sredstvo vivera neo stop, ki prepreči kalitev, tako, da krompir ostane čez zimo in pomlad brez bili. Sredstvo uporabimo v koncentraciji 100 g na 100 kg krompirja. Ob krompirju lahko hranimo jabolka, saj izločajo etilen, ki zavira kalitev, a pospešuje zorenje krompirja. Da ohranimo kakovost krompirja ga previdno zložimo v zabojčke in pazimo, da ne pride do zmečkanih ali poškodovanih gomoljev. Zastirka je nujna?letos naš vrt pesti res visoka poletna vročina. Vsa zelenjava mi kar naprej veni. Tudi plodovi na paradižniku in kumarah so majhni in se ne razvijajo. Kako naj jim zagotovim čim več vlage v zemlji? Sabina iz Moravč Plodovi za pravilen razvoj potrebujejo veliko vode, kar je posebno izrazito pri plodovkah, kot so: paradižniki, jajčevci, paprike in kumare. Voda prav tako drži rastline pokonci, v nasprotnem primeru opazimo venenje. Zalivamo zvečer, ko se sonce že skrije in se temperature znižajo. Še bolje v zgodnjih jutranjih urah. Zalivamo po zemlji okoli rastline in ne škropimo po listih, da ne povzročimo šoka. Zalivamo na način namakanja, tako da voda počasi pronica v globino in ne ostaja na površju. S tem globinskim namakanjem spodbudimo rast korenin v globino, v nasprotnem primeru so tik pod površjem, kjer se hitreje izsušijo. Z veliko zalivanja tudi izpiramo hranila, zato enkrat ali dvakrat tedensko dognojujemo vse plodovke s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt in tako zagotovimo vsa potrebna hranila za pravilen razvoj plodov. Uporabimo: slamo, koprive, gabez, pokošeno trato, ki ne sme semeniti. Uporabne so tudi veje bezga ali melisa, meta, ki je še nismo porezali. Z rednim tedenskim škropljenjem z vitaminskim in aminokislinskim kompleksom bio plantella vita dvignemo odpornost rastlin na sušo in vročinski stres. avgust

12 Ali poznate? Čudežno drevo je zdravilno Ko njen plod dozori, je zelen. Njegova lupina je bodičasta in na prvi pogled precej neprivlačen plod skriva čudežno mnogo okusnih in zdravilnih lastnosti. Vsa čudežnost pa se ne skriva le v plodu, najdemo jo tudi v listih, popkih in lubju. Najpogosteje jo srečamo pod domačim imenom»graviola«, latinsko Annona muricata. Iz latinščine izpeljano rodovno ime Annona v prevodu pomeni letni obrod. Nanaša se na lastnost vseh rodov z istim imenom, ki vsako leto dajejo obilen pridelek. Od več kot 60 vrst s tem imenom je A. muricata najbolj tropska, z največjimi plodovi ter edina, katere plodovi se dobro skladiščijo in so primerni za predelavo. Bogastvo vitaminov in mineralov Njeno prvotno domovanje so tropi, tropski predeli centralne Amerike. Že južnoa- Izberimo pravo zemljo Nekatere rastline, kot je graviola, imajo posebne zahteve po zemlji, v kateri uspevajo. Ker potrebuje dobro odcedna, humozna in rahlo kisla tla, ji pripravimo zemljo tako, da plantella univerzalni vrtni zemlji dodamo eno četrtino plantella specialne zemlje za rododendrone.. meriški Indijanci so poznali njene čudežne lastnosti. Uporabljali so jo v prehrani, pa tudi kot zdravilo za mnoge tegobe. Danes je pogosto gojena vrsta po večjem delu osrednje in južne Amerike, gojijo jo tudi v Afriki in v tropskih delih Azije. Je manjše drevo, mladi poganjki so tipično dlakavi. Ima velike, gladke, svetleče, podolgovato jajčaste temnozelene lise in rumene cvetove, ki lahko zacvetijo kjerkoli na drevesu. Plodovi so zeleni, bodičasti, jajčaste oblike, lahko do 30 cm dolgi. Sočna notranjost je bela, kiselkastega okusa in aromatična. Sočna notranjost je užitna, bogata z vitamini C, B, kalijem in fosforjem. Semena so velika, črna, vsebujejo veliko magnezija in kalija. V pripravkih imajo insekticidno delovanje. Rastni pogoji V domačem okolju graviola dobro prenaša revna tla, najdemo jo v nižinskih predelih pa vse tja do 1000 m visoko. Pri nas jo lahko vzgojimo iz semena in gojimo kot posodovko, saj ne prenaša nizkih temperatur. Kot posodovka bo potrebovala bistveno več zalivanja in dognojevanja, kot nekatere druge mediteranske vrste rastlin. Poskrbeti moramo za bogat in odceden substrat, ki je lahko rahlo kisel. Pozimi, ko so temperature nižje in je tudi manj svetlobe, zalivamo minimalno, z dognojevanjem prenehamo do pomladi. Povečini se graviola razmnožuje s setvijo, tudi v proizvodnih nasadih. Sveža semena operemo pod tekočo vodo in posušimo na zraku. Posejemo čim prej, in sicer v multiplošče ali v sejalne pladnje 2,5cm narazen in 1cm globoko. Uporabimo substrat bio plantella start za setev in pikiranje. Če so semena kaliva, bomo sejančke dobili že prej kot v mesecu dni. Potrebujejo pa vlažno in svetlo mesto, ne na direktnem soncu. Za graviolo je značilna kratka juvenilna faza. To pomeni, da rastlina zacveti že dve leti po setvi, če pa jo razmnožujemo s presajanjem koreninskih poganjkov, ti zacvetijo še v istem letu. Sadike graviole prodajajo v botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, semena pa lahko naročite prek spleta. Eden od ponudnikov je Graviola odžene raka Graviola je danes znana predvsem zaradi mnogih znanstvenih raziskav, ki dokazujejo njeno ugodno delovanje pri zdravljenju rakavih obolenj. Njene zdravilne učinkovine sestavljajo zelo dolg seznam. Listi in semena imajo preizkušeno insekticidno delovanje. Cvetni popki se uporabljajo v poparkih pri prehladih in pljučnih boleznih. Zeleno lubje zaustavlja krvavitve. Najbolj zanimiva, ne pa tudi znanstveno preizkušena metoda, poveza z graviolo, je zdravljenje mačka. Nekaj svežih listov in par kapljic limete namočimo v vodi, premešamo, popijemo. Napitek, ki ima pomirjujoč in uspavalen učinek, menda v trenutku strezni človeka. Meta Šepic 12

13 Izziv v vrtu Kivano je osvežilen Kivano, botanično Cucumis Melliferus, je odlična osvežilna bodičasta kumara iz družine bučevk Cucurbitaceae. Je enoletna plezalka, ki izvira iz podsaharske Afrike, predvsem z območja puščave Kalahari, od koder prihaja tudi nekaj manj znanih vrst kumar. Plodovi so bodičasti, oranžne barve, dolgi okoli 12 cm in široki okoli 7cm. Plodovi so veliki kot dlan Foto: Tina Redak Rastlina ima grmičasto, plezajočo razrast, vreže lahko v dolžino sežejo do 3 metre. Najlepše uspeva na mreži. Stebla so oglata z vzdolžnimi grebeni in posuta z nežnimi ščetinami. Razdalja med kolenci, iz katerih izraščajo do 5 cm dolge vitice in svetlo rumeni cvetovi, znaša med 5 in 8 centimetrov. Iz kolenc izraščajo tudi dolgi dlakavi listni peclji, ki nosijo velike dlakave peterokrpate liste. Plod je jajčasto trikotne oblike. Gladka povrhnjica je najprej sivo- zelene barve. Ko dozori, postane oranžna. Iz nje izraščajo maloštevilne do nekaj milimetrov dolge bodice. Meso, v katerem se skriva polno pešk, je želatinasto in zeleno obarvano. Okus sadeža je nežen in spominja na mešanico okusov kumare, kivija in banane. Popolnoma zreli in zdravi plodovi lahko na sobni temperaturi zdržijo eno leto. Rabi vodo in gnojila Vzgoja kivana je podobna vzgoji kumar. Priporočljivo je, da ga ne sadimo v bližino kumar, predvsem zaradi nevarnosti okužbe s kumarično plesnijo (Pseudoperonospora cubensis). Plodovi v naših klimatskih pogojih zorijo nekje v začetku septembra. Spomladi, v začetku ali konec marca, ga sejemo v lončke za dolžino semena globoko in ga pustimo kaliti pri sobni temperaturi. Na prosto ga sadimo v 2. polovici maja. Bogat z minerali Uporablja se zlasti svež v sadnih solatah, smutijih, kot dodatek jogurtu in sladoledu, iz njega izdelujejo tudi sok. Pri sveži uporabi je meso potrebno sesati, peške pa izpljuniti. V svetovnem merilu ga največ pridelajo v Avstraliji, Novi Zelandiji, Čilu, Kaliforniji in Mississipiju, v Evropi pa je največje območje pridelave na področju Slavonije. Jernej Mazej Zreli plovi v prerezu Zaščitimo kumare Na kumarah in na kivanu se lahko pojavi bolezen kumarna plesen. Preventivno škropimo enkrat tedensko in po vsakem dežju z naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella natur-f-r, saj tako okrepimo celične stene rastlin in preprečimo bolezni vstop v rastlino. Zgodi se, da pride do močnega napada kumarne plesni, zaradi katerega smo lahko ob celoten pridelek. V tem primeru škropimo rastline s fitofarmacevtskim fungicidom vivera ortiva, ki učinkovito uniči bolezen in ohrani pridelek. Foto: Tina Redak Bogat nastavek plodov kivana na vrtu članice Tine Redak iz Sežane avgust 2015 Vir: 10/18/kiwano-horned-melon-jelly-mellon/ 13

14 Ekološko vrtnarjenje Gain vrt Spet izobilje v Gainem vrtu Letošnje toplo poletje nam je prineslo veliko veselja z doseženimi rezultati dela. Konec julija smo izobilje plodov: kumar, bučk, paprike in paradižnika pospravili s prve poljine. Z večino zgodnjih zelenjadnic smo zaključili in nekaj gredic posejali s poletno-jesenskimi kulturami. Prva poljina s plodovkami in dišavnicami je postala najpomembnejši vir zelenjave. Na sliki: češnjevec (debelejši plodovi), Bernerrose, Vedeta F1, Jani (slovenska, nizka, grmičasta sorta), stebelna zelena, drobnolistna bazilika, rdečelistna bazilika. Paradižnik smo redno kapljično namakali, gnojili s tekočim organskim gnojilom iz morskih alg bio plantella vrt. Tako smo rastlinam zagotovili vsa potrebna hranila z vitamini za pravilen razvoj rastlin. Rastline smo krepili s sredstvom iz njivske preslice bio plantella natur-f za varovanje pred glivičnimi povzročitelji bolezni. Že sredi poletja je po spravilu zgodnjih zelenjadnic (solate, zelja, graha) treba poskrbeti za setev in /ali sajenje radiča, endivije in tudi glavnatih solat. Posejali smo radič za rezanje (mešanica različnih radičev in radič Grumolo bionda ), ki bo imel spomladi 2016 lepo zavite listne rozete. Na gredici po česnu smo posadili sadike radiča Palla rossa v dve vrsti. Zaradi vročine smo delu sadik prikrajšali liste in jim s tem pospešili rast kljub vročemu poletju. Sadik ne sadimo pregloboko. Solatne kumare, sorte Tanya, dvignjene od tal, so bujno zrasle in dobro rodile. Redna oskrba z vodo in zalivanje z raztopino morskih alg bio plantella vrt, sta omogočila kakovosten in količinsko izjemno dober pridelek. V vročem popoldnevu julijske delavnice smo si z zanimanjem ogledovali poljino s plodovkami, ki je ponujala pisanost sort. Še posebej zanimivo je bilo opazovati kapljično namakanje in obilico plodov, primernih za spravilo. Naslednje srečanje bomo v petek, , ob 17. uri v Gaiinem eko zelenjavnem vrtu, ki se nahaja na Poligonu sonaravnih vrtov v Veliki Pirešici ob»stari šoli«. Tema bo»vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni«. Obvezne prijave na info@lavita.si ali sms Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva, KGZS - Zavod CE

15 Zanimiva urbana vrtova Družinama Taškar-Beloglavec v Mariboru in Remškar na Vrhniki smo strokovnjaki Kluba Gaia pomagali načrtovati in posaditi zelenjavni vrt. Obe družini se strinjata, da je ves trud poplačan z dobrimi in zdravimi pridelki, saj so vse pridelali na ekološki način s pomočjo izdelkov linije bio plantella. V Mariboru na vrtu nas je pričakala ogromna sončnica, ki vsako leto zraste na istem mestu. Velik del vrta je pokrit s protitočno mrežo, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj so letos že doživeli točo. Ata Bojan in hči Zarja škropita paradižnik s pripravkom bio plantella natur-fr, saj se je na rastlinah pojavila paradižnikova plesen. Vrt na Vrhniki je obdan s čudovito kamnito škarpo, ki služi kot dvignjena greda. Ves vrt je obdan s cvetlicami in zelišči, ki so dobri sosedje rastlinam, odganjajo bolezni in škodljivce in privabljajo opraševalce. Okoli zadnjega dela vrta smo posejali lan, ki je čudovito modro odcvetel, seme pa so shranili. Zanimiva kombinacija, ki odlično uspeva, sta nizek fižol in čebula, kamor smo postavili tudi bio plantella rumene lepljive plošče proti čebulni muhi. Obroba iz tagetesa odganja uši in privablja opraševalce v vrt. Med dišečimi začimbnicami v vrtu je tudi koriander. Uporabni so vsi deli rastline, a najbolj zreli listi, katerih okus je podoben peteršilju s priokusom citrusa. Koške semena pobiramo, ko je zrelega vsaj polovica in ga posušimo. Ali poznate? Japonska malina V Mariboru na vrtu gojijo tudi japonsko malino. Imenuje se tudi japonska vinska jagoda ali rdečeščetinava robida, saj ima okoli plodov res lepe ščetine. Je sorodnica tako maline kot robide. Način vzgoje je enak kot pri malinah. Plodovi so rdeči, aromatični, zelo rahlo kisli. Obiramo jo junija in julija. Dobro ji je omisliti oporo ali jo posaditi ob ograji, tako kot robido. Vanes Husić avgust

16 Ekološko vrtnarjenje Zelena - zelenjava ali začimbnica? Zelene so čudovite zelenjavne začimbnice oz. začimbne zelenjave. Katerokoli, bodisi gomoljno, listno ali stebelno zeleno uporabimo, z vsemi izrazito izboljšamo okus jedi. In vse si lahko vzgojimo v domačem zelenjavnem vrtu! Preden smo zeleno kultivirali kot zelenjavo, so jo v starem Egiptu in v antiki uporabljali za kultne namene in kot zdravilno rastlino. Egipčani so z listi zelene krasili mumije, Grki pa so iz njenih listov spletali zmagovalne venčke za športnike. V 17. stoletju so začeli z vzgojo listne zelene, ki so jo požlahtnili iz divje»močvirske«zelene, ki je rasla v obmorskih krajih Sredozemskega morja. Iz te zelene so kasneje v Italiji vzgojili gomoljno zeleno in stebelno oz. belušno zeleno. Gomoljna zelena Gomoljna zelena To zeleno vzgajamo zaradi»gomolja«, ki ga oblikuje med nastavki listov in korenin. Gomoljna zelena je zahtevna vrtnina, ki zelo dolgo raste, in sicer na rahlih in vlažnih tleh, pognojenih z dozorelim kompostom ali organskimi gnojili, bogatimi s kalijem kot je plantella organik K. Kalij pospešuje tvorbo gomolja in krepi odpornost zelene na bolezni in škodljivce. Zeleno si vzgojimo iz sadik. Pri vzgoji sadik pazimo, da nam temperatura, kjer si vzgajamo sadike, ne pade pod 16 o C. Marca jo sejemo v lončke ali setvene platojčke. Sadike na prosto presajamo, ko mine nevarnost zmrzali. To pa je, odvisno od leta, od srede aprila pa tja do konca maja. Tudi če jo presajamo še konec maja, bo imela dovolj časa, da razvije gomolj. Seveda si sadike tudi kupimo. Pri nakupu pazimo, da izberemo res sadike gomoljne zelene in ne druge. Če zamujamo s presajanjem in to počnemo, ko so naše gredice že polne, si jo posadimo med že rastoče vrtnine in tako zapolnimo prazne prostore v zelenjavnem vrtu. Lahko jo tudi presadimo ob rob paradižnikove ali zeljne gredice, saj so odlični sosedje. Pazimo le, da imajo vse vrtnine dovolj prostora za rast in razvoj. Razdalja med rastlinami zelene naj bo 40 x 30 cm. Sadimo jo plitvo, kajti le tako bo oblikovala gomolj. Po presajanju pazimo, da se rastline ne izsušijo, zato jih, razen če ni veliko dežja, vsak dan zalivamo. Ker gomoljna zelena počasi raste, jo v začetku, zaradi plitvih korenin, previdno okopavamo. Najbolje pa je, da tla med rastlinami prekrijemo oz. mulčimo. Najboljša rastlinska zastirka je iz gabeza, ki ga naberemo v okolici. Seveda lahko uporabimo tudi druge rastline z vrta. V primeru suše moramo zeleno obvezno obilno zalivati, drugače nam ne bo uspela. In ne zalivamo po listih, ker se posledično na vlažnih listih ob visokih temperaturah razvije glivična bolezen listna pegavost zelene (Septo- Listna zelena ria apiicola), ki povzroči, da listje porumeni in se posuši. Proti tej bolezni se borimo tako, da upoštevamo kolobar in zelene ne sadimo na isto gredico. Pazimo, da imajo rastline dovolj prostora, da se listje dobro posuši. Zelena je požrešna rastlina, zato jo med rastjo še enkrat gnojimo. Dobra je prevrelka iz kopriv, še bolje pa je pognojiti s specializiranim 100% organskim gnojilom za zelenjavo bio plantella nutrivit za solato, zelje, cvetačo Z naravnim pripravkom iz njivske preslice bio plantella natur-f pa krepimo rastline, ko redno škropimo 1x tedensko, da lepše rastejo in so manj dovzetne za napad bolezni in škodljivcev. Zakaj saditi zeleno Odlična soseda zeleni sta paradižnik in zelje, saj se medsebojno varujejo pred napadi bolezni. Zeleno posadimo ob Zelena med kapusnicami 16

17 Stebla zelene za beljenje ovijemo visoko s papirjem in zagrnemo z zemljo. paradižnikove gredice (tudi paradižnik ima rad prekrita tla) in to tako, da je zelena na sončni strani paradižnika. Tudi med poznim zeljem se bo dobro obnesla, saj ju istočasno pobiramo. Pazimo samo, da imajo vse rastline dovolj prostora za rast in razvoj. Dobri sosedje so še: por, fižol, špinača, žametnica in ognjič. Zelena pa ni harmonična s krompirjem, korenčkom, sladko koruzo, peteršiljem in koprom. Zelena prenese malo mraza in se debeli še pozno v jesen. Odvisno od jeseni in če jo prekrijemo s kopreno, jo pobiramo do konca novembra. Skopljemo jo s posebnimi vilami (široke konice). Gomolje očistimo, jih NE peremo, in skladiščimo v suhem, kletnem prostoru. Lahko jih damo v mivko, tako kot korenček. Kaj vsebuje Ima veliko vitaminov, mineralnih snovi in eterična olja, ki ji dajo značilen aromatičen okus. Je tudi zelo zdravilna, saj čisti kri, znižuje krvni pritisk, preprečuje krče, pospešuje prebavo in blaži revmo. Je obvezen in nepogrešljiv dodatek k različnim juham, omakam in enolončnicam, lahko pa iz nje pripravljamo tudi samostojne jedi. Začimbni so tudi listi gomoljne zelene, vendar jih ne trgamo preveč, ker nam zelena ne bo oblikovala gomolja. Za to si posejemo listno zeleno. Listna zelena (Apim graveolens secalinum) Listna zelena je pri nas manj poznana, vendar je nezahtevna začimbnica in enostavna za vzgojo. Liste, ki se obraščajo, režemo celo poletje in jih dodajamo različnim jedem. Sejemo jo konec aprila in maja v vrsto, v zeliščno gredico ali ob paradižnikovo gredico. Ena vrstica, 1-2 m dolga listna zelena nam zadostuje za vso sezono. Listna zelena ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj, le da imajo okus po zeleni: za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste uporabljamo sveže ali sušene, ki odlično ohranijo aromo. Nahranimo zeleno Za velike gomolje zelene je potrebno redno tedensko dognojevanje s tekočim organskim gnojilom bio plantella vrt. Poleg vseh potrebnih hranil za razvoj gomoljev zagotovimo rastlini potrebne vitamine. Zelenih delov rastline ne obtrgujemo in ne režemo, saj se v njih tvori hrana za gomolje. Ali ste vedeli? Beljenje zelene Zelo enostavno lahko belušno zeleno tudi pobelimo. S tem bomo dosegli, da bodo stebla nežna in okusna. Pomembno je, da svetloba ne pride do stebel. Obdamo jih s snovjo, ki ne prepušča svetlobe. Dobro se obnese ovojni papir v več plasteh ali valovita lepenka. Rastline tesno povijemo, tako da svetloba tudi pri tleh ne pride do rastline. Okoli omota na spodnjem delu osujemo nekoliko zemlje. Zgoraj in spodaj omot dobro povežemo. Stebelna ali belušna zelena Ne pozabimo tudi na stebelno ali belušno zeleno, kjer uživamo sočna, odebeljena stebla. Si kupimo kakšno sadiko in jo presadimo v zelenjavni vrt. Lahko pa si jo vzgojimo iz semena, tako kot gomoljno zeleno. Iz teh stebel se pripravljajo posebne jedi. So pa stebla obvezen dodatek pri sočenju, se pravi pri pripravi zelenjavnega soka. Stebelna zelena je nezahtevna, saj hitro in bujno raste. Razdalja med rastlinami naj bo 25x30 cm. Če rastline rastejo v rahli gneči, bodo stebla bolj svetla. Za dobro rast potrebuje veliko vlage in hranil, zato jo dognojujemo s tekočim organskim gnojilom iz morskih alg bio plantella vrt, ki je pravi eliksir za zdravo rast. Zunanja stebla sproti uporabljamo, saj rastejo nova vedno znova. Tako jo imamo za začinjanje različnih jedi ali za sočenje vse poletje do jeseni. Za eno zeleno, ali kar za vse tri, bomo vedno našli prostor v našem zelenjavnem vrtu. in tako bodo naše jedi okusnejše! Kristina Škrbec avgust

18 Ekološko vrtnarjenje Ožepek - blagodejen za želodec Ožepek (Hyssopus officinalis) ali starinsko miloduh, z značilnimi pokončnimi vejicami, s temno modrimi, belimi ali rahlo rožnatimi cvetovi je v naših vrtovih redkejši kot vse bolj popularna sivka. Dobro pa ga poznajo čebelarji, saj je v času cvetenja ena od najbolj vabljivih rastlin za čebele. Ožepek na balkonu Ožepek privlači čebele Ožepek v spirali Ožepek je zelo nezahtevno zelišče. Posadimo ga na sončno lego z dovolj svetlobe in toplote. Ima rad bogata tla z apnencem in dobro prenaša sušo. Pri saditvi upoštevamo, da zraste do 60 centimetrov visoko in v obsegu potrebuje okoli 40 centimetrov. Razmnožujemo ga s semeni ali z deljenjem starih rastlin. Spomladi lahko tudi vzgojimo sadike v rastlinjaku. Potaknjence pripravimo poleti iz mladih neolesenelih, necvetočih poganjkov. Na stalno mesto lahko ožepek sadimo med majem in septembrom. Mladim sadikam zagotovimo dovolj vlage, da se ukoreninijo. Pri nas ožepek lepo prezimi, vendar smemo stare vejice porezati šele spomladi. Taka pomladitvena rez je skoraj obvezna, če želimo grmičke obdržati v optimalni kondiciji. Pravilno vzdrževan lahko na istem mestu ostane 10 let in več. Medovita rastlina Kot delno olesenel polgrm je primeren za različne okrasne in uporabne zasaditve. Spada med zelišča srednje velikosti in tako v srednji del ali ozadje mešanih zasaditev zeliščnih gredic. Uporaben je tudi za oblikovanje nasada v balkonskih koritih. Zaradi svoje razrasti in trpežnosti je primeren za oblikovanje žive meje ali obrobkov. V tem primeru je treba rastlinice posaditi nekoliko bolj skupaj. Cveti od julija do septembra in zato predstavlja zanimiv barvni poudarek zasaditve. Čebelarji vedo, da cvetovi privabljajo čebele z obiljem medičine in v predelih, kjer ožepek gojijo na večjih površinah, pridobivajo čislan med značilne arome. Vsestransko uporaben Ožepek spada med manj znane dišavnice in ima zanimiv oster vonj, z rahlim pridihom poprove mete in nežno pekočo in grenko aromo, ki kar vabi k ustvarjanju novih okusov v kuhinji. Uporaben je zlasti v nekaterih azijskih in sredozemskih jedeh. Zelo se ujema s perutninskim mesom in lahko zamenja rožmarin pri pripravi pečenega mesa ali zelenjavnih enolončnic. Ponekod ožepek dodajajo v kvašo za divjačino ter v maso za klobase in paštete. Poseben okus daje tudi jagnjetini in drobovini. Sveže suličaste lističe lahko užijemo v listnati solati ali za spremembo v sadni. Povejmo tudi, da je ožepek pomemben sestavni del mnogih znanih likerjev, kot sta: Benedictine ali Chartreuse. Mogoče bi ga za spremembo dodali v spisek zelišč za domači lovski liker? Dobrodejen za počutje Kot mnoga kuhinjska zelišča tudi ožepek uravnava delovanje želodca, lajša krče prebavil in zmanjšuje napenjanje. Olajša izkašljevanje pri prehladih in gripi ter rahlo pomirja. Zaradi razkuževalnega učinka ga uporabljajo za izpiranje malih poškodb, podplutb in za grgranje pri vnetjih grla in žrela. dr. Janko Rode 18

19 Klubske strani Tradicionalni Gain piknik v Vinici Bela krajina, Zadnje prijave Vabimo vas na tradicionalni piknik članov kluba Gaia v soboto, , v kamp Turizem Benetič na robu Vinice, tik ob reki Kolpi. Pripravili bomo dobrodošlico po belokranjsko z domačo enolončnico. Vstopna mesta za avtobusni prevoz: Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec,Velenje, Celje, Laško, Krško, Brežice, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Postojna, Kranj, Ljubljana. Prihod na prireditveni prostor ob cca 10. uri. Za doplačilo si bomo ogledali: rojstno hišo Otona Župančiča v Vinici, pokrajinski park Lahinja, pridelavo naravnih zelišč in domače obrti, staro mestno jedro Črnomlja s pokušnjo belokranjskih vin in še kaj Po povratku na prireditveni prostor nas bo pričakal domači ansambel. Sledi dobro kosilo ob reki Kolpi, ob slabem vremenu pa pod streho. Ob zabavnem ansamblu se bomo zabavali, plesali in peli do 18.30, ko se bomo odpravili proti domu. Cena z organiziranim prevozom po osebi: 46 EUR Cena programa z lastnim prevozom: 25 EUR Cena vključuje: prijavo, avtobusni prevoz (najmanj 35 oseb), najem prireditvenega prostora, dobrodošlica, topla malica, kosilo, zabavni ansambel, organizacija in vodstvo. Cena z avtobusom iz Novega mesta 40 eur. Rok za prijavo je Prijave in informacije: Turistična agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. 01/ ali 01/ , ali Stojana Rusa na 041/ , pošljete pa lahko tudi elektronsko pismo na info@avantura.si. Zvestoba se splača, Gaia jo poplača: Marija Brank, Ljubljana - Šentvid Mari Dragar, Šmartno pri Litiji Ljerka Belak, Ig Marinka Andoljšek, Ribnica Lolita Šerod, Maribor Danica Čas, Mislinja Marjana Macuh, Slovenske Konjice Marija Kotnik, Mojstrana Helena Leban, Tolmin Tanja Sever, Semič Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem: Marija Pakovnik, Visoko Radica Atanasova, Ljubljana Helena Šuštar, Ljubljana Črnuče Nagrajenci in rešitve julijske križanke bodo objavljeni v septembrski reviji. Gaina predavanja in delavnice Avgust ŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 21. avgust ob 17. uri, delavnica, Igor Škerbot Vrt ob zaključku poletja in prehodu v izzive jeseni September VRHNIKA, vrt v Bistri, 3. september ob 17. uri, delavnica, Vanes Husić Jesenska dela na vrtu ŽALEC, Velika Pirešica, Stara OŠ, 4. september ob 17. uri, delavnica, Iztok Uršič Obiranje sadja avgust

20 Klubske strani Gaia vabi Parki ter vrtovi zamejske Slovenije in Furlanije - Julijske krajine oktober dan: SLOVENIJA CARSIANA DEVIN VIDEM VILLA MANIN Postanek za ogled nenavadne moderne cerkve MONTEGRISO s pogledom na TRŽAŠKI ZALIV. Sledi vodstvo po slikovitem BOTANIČNEM VRTU CARSIANA. Nadaljevanje potovanja v DELTO REKE SOČE, postanek in ogled pri CENTRU PARKA. Ogled znanega miniaturnega mestnega vrta GIARDINO RICASOLI V UDINAH in krajši turistični ogled mesta. Vožnja do hotela v smeri Pordenoneja, večerja in nočitev. 2. dan: PORDENONE - SPILIMBERGO SAN DANIELE - MARTIGNACCO - SLOVENIJA Zajtrk. V okolici mesta PORDENONE si bomo ogledali grajski park pri VILLI MANIN. Zatem še postanek pri vrtnariji TRENTIN z možnostjo nakupa. Po krajšem ogledu mesta PORDENONE sledi pot po cesti»pršuta in gradov«do srednjeveškega mesteca SPILIM- BERGO. Ogled cvetlično-keramične okrasitve ter nato degustacija pršuta v mestecu SAN DANIELE. Vožnja do kraja MARTIGNACCO, ogled in možnost nakupa v NAKUPOVALNEM VRTNARSKEM CENTRU na obrobju mesta UDINE/VIDEM. Prihod v poznih večernih urah (do 22.00). Odhod avtobusa ob 4.00 iz MARIBORA, ob 5.00 iz CELJA ter ob 6.00 iz LJUBLJANE. Vožnja v smeri Fernetičev in dalje v tržaško zaledje. CENA POTOVANJA NA OSEBO JE: 150,00 EUR (minimum 35 plačanih potnikov) in 140,00 EUR (minimum 40 plačanih potnikov) V CENO POTOVANJA JE ZAJETO: avtobusni prevoz, stroški cestnin in taks, polpenzion v hotelu, vstopnine v 4 vrtove, ddv in vodstvo potovanja ter organizacija potovanja. DOPLAČILO: Enoposteljna soba 16,00 EUR, zavarovanje odpovednega rizika 7,00 EUR. PRIJAVE IN INFORMACIJE najkasneje do na KOMPTUR, D.O.O. CELJE, Glavni trg 9, 3000 Celje, tel.: , faks: , gsm: , info@komptur.com in Komptur, d.o.o., PE Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel.: , faks: , lasko@komptur.com 20

21 Klubske strani Gaina avgustovska križanka Med vsemi, ki boste do 28. avgusta na naš naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne rešitve, bomo izžrebali 10 srečnežev, ki jim po pošti pošljemo izdelke blagovne znamke Effect. Imena srečnežev bomo objavili v septembrski številki revije. GESLO (rešitev): avgust

22 kartica ugodnosti Kuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia V prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale,, KZ Braslovœe,, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo. Ugodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kuponœke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izkaznico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno œrto. Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku. Plantella cvet 1 L " 20 % Bio plantella thymi 500 ml V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada. " " 20 % Plantella balkonia 45 L, 60 L ali 70 L Øt. kosov: Katera: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri " 20 % " 20 % Bio plantella vrt 1 L ali 3 L Øt. kosov: Kateri: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Neopermin 300 g ali 1 kg " 20 % " 20 % Plantella cvet 1 L ali 3 L Øt. kosov: Kateri: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Effect univerzalni insekticid aerosol 400 ml Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. " " 20 % 20 % Plantella univerzalna vrtna zemlja 50 L Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Ratimor mehka vaba 250 g ali 500 gr 20 % 20 % Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri " 20 % Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella nutrivit za jagode in jagodiœevje 1 kg " 20 % Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Ne velja za izdelke v akciji! Neopermin 100 g " 20 % Øt. kosov: Kateri: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Glodacid plus mehka vaba 500 g " 20 % Øt. kosov: Kateri: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Plantella cvet 3 L 20 % " Øt. kosov: Kateri: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Bio plantella vrt 1 L 20 % Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Ne velja za izdelke v akciji! Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Øt. kosov: Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od do Merkurjeve ugodnosti za člane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja! BIO PLANTELLA VRT 1 L Naravno organsko gnojilo iz ekstrakta morskih alg, ki rastline oskrbujejo z vsemi glavnimi hranili v ustreznem razmerju, s œimer krepi njen koreninski sistem. -20% " PLANTELLA CVET 1 L Tekoœe gnojilo za vse vrste cvetoœih balkonskih, sobnih, okenskih in vrtnih rastlin. Z dodanimi vitamini, algami in aktivatorji cvetenja. -20% " EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICID Z RAZPRØILKO 500 ml Insekticid s kontaktnim in podaljøanim delovanjem, namenjen zatiranju vseh vrst leteœega in plazeœega mrœesa. -20% " BIO PLANTELLA THYMI 500 ml Popolnoma naravno sredstvo na osnovi timijana in brina. Rastline krepi in odganja økodljivce. -20% " BIO PLANTELLA FLORA KENYATOX VERDE 500 ml Insekticid v obliki koncentrata in pripravljene raztopine iz naravnega piretrina za zatiranje listnih uøi, resokrilcev in rastlinjakovega øœitkarja na okrasnih rastlinah in prostem. -20% SLO Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v NOVOST: izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od do

23 Izboljšajmo kakovost grozdja Topli meseci pri vinski trti sprožijo zorenje jagod, zato je vinogradnik primoran usmeriti vse moči v razpoložljiva in nujno potrebna poletna opravila, ki pripomorejo k enakomernemu zorenju jagod ter doseganju kar se da najboljše kakovosti grozdja. Vrsto, intenzivnost in čas ukrepanja na trti je potrebno prilagoditi sorti, predvsem ko gre za vinsko ali namizno, belo ali rdečo sorto, bujnosti, rodnosti, starosti trte, aplicirani gojitveni obliki itd. Ekološko vrtnarjenje Redčenje grozdov Ker namizno grozdje v povprečju zori pred vinskim, je potrebno najprej poskrbeti za trte z namiznim grozdjem. Pri namiznih sortah, ki imajo dolge grozde, je v začetnih fazah zorenja jagod priporočeno grozde prikrajšati za vsaj 1/3 dolžine, odstraniti vse poškodovane, nagnite in z oidijem ali peronosporo okužene jagode. V kolikor opazimo, da se drugi ali tretji grozdi na mladiki razvijajo počasneje, se jih običajno odstrani, saj ne bodo pravočasno dosegli želene kakovosti. S tovrstnim opravilom vinogradnik vzpostavi primernejše razmerje med rastjo in rodnostjo trte. Prvo redčenje grozdov na trtah naj bi se opravilo takoj po začetku zorenja jagod, drugo pa okrog 10 do 14 dni pred načrtovano trgatvijo. Razlistanje Poleg redčenja grozdov je za izboljšanje kakovosti pogost ukrep tudi razlistanje, kar pomeni odstranjevanje listov v območju grozdov. Pri rdečih sortah se priporoča nekoliko bolj intenzivno razlistanje, defoliacijo starejših in fotosintezno manj aktivnih listov neposredno v območju razvoja grozdov. S tem pride do jagod več svetlobe, zato se tudi jagode lepše obarvajo, v njih pa se kopiči več sladkorja. Pri belih, predvsem vinskih sortah se priporoča zgolj delno razlistanje, saj direktna svetloba pogosto povzroča ožige na jagodah, ki se obarvajo zlato-rumeno, postopno zgubijo na aromatičnosti, razgradnja organskih kislin pa se pospeši. Pri belih sortah se z razlistanjem poskuša doseči le večji pretok zraka, večjo zračnost torej, ki zagotavlja manjšo dovzetnost jagode za gnilobo. Večja zračnost je še posebej pomembna pri bujnih sortah, ki naredijo večjo in gostejšo listno steno ter sortah, ki dajejo zbite jagode. Na trtah je potrebno poskrbeti, da so grozdi lepo in enakomerno razporejeni ter vidni, saj se jih na tak način tudi lepše oskrbuje in kasneje hitreje trga. Higiena V kolikor se odstranjuje že delno obarvane jagode, ali celotne grozde z obarvanimi jagodami, se svetuje, da se jih odstrani iz vinograda, saj lahko kisla gniloba odvrženih jagod pod trtami privabi plodovo vinsko mušico, ki povzroča škodo tudi na zdravih jagodah. Napredovanje zorenja grozdja se pri namiznih sortah spremlja z opazovanjem jagod glede večanja in barvanja kot tudi z okušanjem jagod, medtem ko se pri vinskih sortah pogosteje spremlja vsebnost sladkorjev, kislin in ph grozdnega soka. Poletna dela v vinogradu naj bodo opravljena vestno in pravočasno, saj le tako lahko pričakujemo želeno kakovost namiznega in vinskega grozdja. prof. dr. Denis Rusjan Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Neprimerno zorenje jagod namizne sorte. Primerno razlistana rdeča vinska sorta. Primerno soncu izpostavljeni grozdi sorte 'Sultanina'. avgust

24 Ekološko vrtnarjenje Jeseni aktivne gosenice Pridelovalci vrtnin v domačem vrtu radi svoje oči med delom ali sprehodom spočijejo na običajno pisanih metuljih, ki obiskujejo cvetoče rastline na naših gredicah. Otroci teh na oko lepih in priljubljenih obiskovalcev pa pogosto grenijo naše vrtnarsko delo, saj z objedanjem listov, plodov, vejic poškodujejo ali celo popolnoma uničijo naš pridelek. Foto: Darinka Bordon Foto: Darinka Bordon Kapusov belin Gosenica repnega belina Kapusova sovka Gosenice na vrtninah Metulje uvrščamo med žuželke, ki se spolno razmnožujejo. Na rastline ali v tla odlagajo jajčeca, iz katerih se čez čas, odvisno od vrste razvijejo ličinke, ki jih imenujemo gosenice. Gosenice objedajo: liste, cvetove, plodove, stebla ali korenine. Po določenem obdobju se gosenice zabubijo in iz njih se kasneje izleže odrasel osebek metulj. Pa jih ločimo med seboj, da prepoznamo škodljive metulje? Opis organizma Razvoj organizma in škoda, ki jo povzroča Kapusov belin (Pieris brassicae) Metulji so beli, s temnimi vogali in pegami na sprednjem paru kril. Gosenice so rumenkasto-zelene, s črnimi pegami in redkimi dlačicami in dosežejo dolžino do 50 mm. Repni belin (Pieris rapae) Metulji so beli, razpon kril 45 mm. Gosenice so zelenkaste z rumenkasto progo in dosežejo dolžino do 30 mm. Prezimijo v stadiju bube na drevju, ograjah in podobnih mestih. Jajčeca odlagajo v skupinah na liste rastlin, s katerimi se bodo nato prehranjevale izlegle gosenice. Imajo 2 do 3 generacije na leto. Aprila in maja letajo metulji prvega rodu, julija in avgusta pa metulji drugega rodu. Kapusova sovka (Mamestra brassicae) Rjavi metulji te listne sovke so aktivni ponoči. Gosenice so zelene ali rjave barve (odvisno od hrane) in dosežejo dolžino do 40 mm. Prezimijo v stadiju bube v tleh. Metulji letajo v maju, juliju in avgustu. Gosenice prvega rodu objedajo listje junija in julija, gosenice drugega pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave. Zatiranje spremljajmo začetek leta metuljev in takoj ko opazimo prve, posevek prekrijemo s protiinsektno mrežo ali vlakninasto prekrivko, pobiramo in uničujemo, uporabimo insekticide, registrirane za zatiranje teh gosenic, kadar se pojavljajo na več kot 10% rastlin. Uspešnejši smo pri zatiranju gosenic nižjih razvojnih stadijev. proti gosenicam uporabimo naravno sredstvo na osnovi izvlečkov iz timijana in brina bio plantella thymi v že pripravljeni razpršilki. Rastline škropimo trikrat v razmaku tri dni. 24

25 Niso varne niti naše okrasne rastline Tudi na naših okrasnih rastlinah se pogosto spopadamo s škodljivimi gosenicami. Ob natančnejšem pregledu opazimo bodisi gosenice različnih listnih sovk, pelargonijevega bakrenčka (Cacyreus marshalli, v zadnjem času pa se jezimo tudi na gosenice pušpanove vešče (Cydalima perspectalis). Tako za pelargonijevega bakrenčka kot za pušpanovo veščo nimamo neposredno registriranega insekticida, dovoljena je uporaba sredstev za zatiranje drugih škodljivih organizmov na okrasnih rastlinah na prostem. Škodljivec Gostiteljske rastline Opis organizma Razvoj organizma in škoda, ki jo povzroča Zatiranje Pelargonijev bakrenček (Cacyreus marshalli) bršljanke, pokončne pelargonije, geranije, angleške pelargonije, roženkraut, Metulj je zgoraj rjavkaste barve s tanko črno in belo obrobo ter dvema tankima repkoma.odrasli metulji merijo čez krila od 15 do 27 mm. Jajčeca so rumenkaste barve,gosenice ovalne oblike, svetlo zelene barve z belimi dlakami zrastejo do 13 mm. Po telesu imajo tri vzdolžne rožnate in bele proge. Odrasli metulji se pri nas pojavljajo predvsem septembra in oktobra. Škodo povzročajo gosenice, ki najprej napadejo cvetne popke, nato liste in nazadnje steblo. Napadeni poganjki počrnijo in začnejo veneti. Rastline redno pregledujemo, gosenice ročno odstranimo ter uničimo. Za zatiranje ni neposredno registriranega insekticida. Pušpanova vešča (Cydalima perspectalis) pušpani Metulji merijo čez krila 3-4 cm in so umazano bele barve s temno rjavo obarvanimi robovi kril. Aktivni so podnevi in ponoči. Jajčeca so bledo rumena,gosenice s črno glavo in pikami so v mladosti vzdolžno progaste, fluorescentno zelene in črne barve, kasneje postanejo rjavkaste barve in dosežejo velikost do 4 cm.. Metulji se pojavljajo aprila - septembra. Samice odlagajo jajčeca na pušpane, najpogosteje na spodnjo stran listov. V nekaj dneh se izležejo gosenice, objedajo liste in poganjke iz rodu Buxus sp., v svoji domovini pa tudi druge rastline. Na leto ima pri nas v ustreznih pogojih 2-4 rodove. Rastline pregledujemo in posamezne gosenice ročno odstranimo in uničimo. V sosednjih državah kot učinkovit ukrep navajajo uporabo entomopatogenih ogorčic. Gosenice pušpanove vešče na delu Pelargonijev bakrenček Metulj pušpanove vešče Gosenice so tudi v plodovkah Pri pridelavi paradižnika in paprike na prostem ali v zavarovanih prostorih se pogosto srečamo s poškodbami listov in plodov, ki so jih povzročile bodisi gosenice koruzne vešče (Ostrinia nubilalis) ali različnih sovk (npr. kapusova sovka, južna plodovrtka (Helicoverpa armigera), ). Na njihovo prisotnost nas na napadenih rastlinah ali pod njimi pogosto opozorijo okroglasti iztrebki. Te lahko delajo škodo tudi v jesenskem času, ko se izleže 2. generacija gosenic. Iris Škerbot avgust

26 Ekološko vrtnarjenje Zakaj saditi okrasne čebulnice? Sadimo jih, ker nam prve pričarajo pomlad, je med njimi pestra izbira po obliki in barvi, jih lahko kombiniramo z drugim vrtnim cvetjem in mnoge lahko uporabimo tudi kot rezano cvetje. Za vse spomladi cvetoče čebulnice in gomoljnice pa velja, da jih moramo saditi že jeseni. Lepoto cvetočih čebulnic sicer lahko občudujemo v vseh letnih obdobjih, a najbolj priljubljene so tiste, ki nam naznanijo pomlad, pogosto naravnost izpod zadnjih ostankov snega v še kratkih in hladnih dneh. Resnica je, da so med znanilci pomladi tudi nekatere gomoljnice in zato bi morali v vrtnarski praksi govoriti o čebulnicah in gomoljnicah. Ob pozornem opazovanju so mnogi gomolji sploščeni kot čebule, a to ljubiteljskega vrtnarja ne 26 vznemirja. Dobro pa je poznati tudi to razliko, a zapomnimo si tudi dejstvo, da so vse zaloge za zgodnje cvetenje nakopičene v podzemni shrambi. Prav zaradi tega smo deležni cvetne lepote še preden se listje pošteno razvije. Zato pa moramo po cvetenju skrbeti za gnojenje in ohranjanje zelenja, kar omogoča obnovo zalog za naslednjo sezono. Ozimike in zvončki Oboji pogosto zacvetijo istočasno, lahko tudi skupaj in če ne gre drugače, kar ob robu zadnjih snežnih zaplat. Ozimike (Eranthys hyemalis) imajo v tleh gomoljčke skoraj črne barve in jih ob morebitnem poletnem presajanju v zemlji komaj najdemo. Zato pa je njihovo rumeno cvetje v še golem pomladnem vrtu močno opazno. To so majhne rastlinice, ki s skromnim zelenjem hitijo vegetirati pod krošnjami listopadnih grmovnic, kjer se v kratkem močno namnožijo. Nastavijo namreč obilo semena in če po nasadu ne motovilimo z motičico, sejančki v dveh ali treh letih dorastejo do cvetne velikosti. Ozimike lahko naselimo tudi na skalnjak ali v škarpnike, saj njihovi nadzemni deli poleti popolnoma izginejo in tako rastline niso nikjer moteče. Med ta pomladni drobižek se lepo poda bodisi mali ali veliki zvonček (Galanthus nivalis, Leucojum vernum), ki sta pomembni čebulnici iz domače flore. To seveda ne pomeni, da ju ne bi cenili v Ozimike in veliki zvonček so prav prijetna pomladna druščina. V skalnjaku so tulipani zacveteli istočasno z mačehami in iglasto plamenko. Vse narcise so hvaležne vrtne trajnice in voluhar se zanesljivo ne loti njihovih čebulic. domačem vrtu. Vrtnarski zbiratelji posamične odbrane posebnosti močno cenijo in tudi precej drago plačajo. Drobne čebulne perunike Te se v vrtu obnesejo neprimerno bolje kot sorte holandskih perunik, ki so v cvetličarstvu nepogrešljive. Vse imajo v tleh čebulice, z razliko od korenikastih vrtnih trajnih perunik. Nezgrešljivo in skoraj neponovljivo paleto modrih odtenkov pričarajo v vrt mrežaste perunike v mnogih sortah, ki večinoma izvirajo iz vrste Iris reticulata. V primerno prepustni prsti in ob ustreznem dognojevanju po cvetenju se obdržijo na istem mestu v vrtu kar več sezon in zato se jesenski nakup čebulic za-

27 nesljivo izplača. Osebno imam same dobre izkušnje s sortami Harmony, Pauline, George, Cantab ter belocvetno Natascha. Še bolj raščavi sta vrsti Iris histrioides in podobna Iris winogradowii. Prav s križanjem teh dveh je že pred nekaj desetletji nastala res posebna in znamenita Katharine Hodgkin v prefinjeni mešanici nežnih barv in vzorcev. Za drobne čebulne perunike je značilno, da se njihovo listje šele po cvetenju razpotegne v ozke in dolge liste, a z njimi moramo nekoliko potrpeti, dokler ob prehodu v poletje ne porumenijo in odmrejo. Nepogrešljivi žafrani Krokusi ali žafrani (Crocus vernus in še nekatere druge vrste so izhodišče za mnoge sorte) so med pomembnim cvetnim drobižem, ki nas med prvimi popeljejo iz zimske sivine v vigredno barvitost. Včasih njihovo cvetje prikuka kar skozi zadnji okrajek snežne odeje. V naravi rastejo žafrani po širšem Sredozemlju in tudi pri nas so doma štiri vrste. Skupaj je znanih več kot 80 vrst in redke so že kot nepožlahtnjena populacija odlične za vrtno rabo. Zelo znan je Crocus tommasianus, ki se zaseje kar sam in tako je cvetja vsako leto več. Pri velikocvetnih žlahtnih sortah smo glede razmnoževanja vezani le na naravno delitev gomoljčkov. Pomladni žafrani so glede na vrsto in sorto lahko beli, rumeni, modri ali vijoličasti, obstajajo pa tudi nekateri dvobarvni, ki so dobrodošla popestritev. Petelinčki v več sortah so hvaležna podrast pod grmovnicami, ker njihovi gomoljčki brez zelenja potrpežljivo prespijo vse poletje. Botanični tulipani (ta je sorta Shakespeare ter ima poreklo v Tulipa kauafmanniana) so malo zahtevni in se med vsemi drugimi skupinami še najdlje obdržijo v vrtu brez presajanja. Neučakani petelinčki V naravi pri nas radi prezremo bele ali v zamolklih rožnatih barvah cvetoče petelinčke, rod Corydalis v dveh vrstah, zato pa so mnogo bolj opazne živahne barve nekaterih vrtnih sort. V tleh imajo za grah ali lešnik velike čvrste gomoljčke (zato tudi ime Corydalis solida), ki se vsako leto delijo in tako je zagotovljena sortna čistost. Iz semena vzgojeni potomci po barvi cvetja niso nujno podobni staršem. Najbolje uspevajo v senci, kjer je dovolj pomladne vlage, kar zadošča za cvetenje in kratko rast, saj poletje preživijo kot speči gomoljčki v tleh. O tulipanih in narcisah Oboji so znane in priznane čebulnice naših vrtov, smola pa je v tem, da tulipane cenijo tudi voluharji in drugi podtalni glodavci. Zato pa so narcise glede tega zaradi svoje strupenosti v prednosti. Sicer pa oba rodova obravnavamo kot čebulne trajnice, ker pogojno lahko ostanejo več let na istem mestu. Pridržek velja za tulipane, saj so le botanični, torej manj požlahtnjene sorte, v naših talnih in podnebnih razmerah sorazmerno trpežni. Njihove čebule so lahko čez poletje kar v tleh, kar drugim tulipanom ni kaj prida všeč. V splošnem pa velja za vse tulipane, da bi jim morali ponuditi za pridelek debelih čebulic izrazito peščeno prst ter dolgo hladno pomlad s popolnoma suhim poletjem. Nekaj takšnega je podarjeno holandskim pridelovalcem, zato moramo pač vsako jesen del čebulic dokupiti. Narcise so znatno odpornejše, a tudi zanje drži, da se čebulice lahko okrepijo za naslednje cvetenje le s pomočjo zelenih listov. Če je le mogoče jih zato pustimo dozoreti, da sami po naravni poti porumenijo. Tako jih lahko brez izkopavanja pustimo več let na istem mestu. Podobno kot tulipani so tudi narcise po mednarodni klasifikaciji razporejene v več skupin. Mnogi se navdušujejo nad polnjenocvetnimi sortami ali nad tistimi, ki imajo velik skledast privenček v kontrastni rumeni ali oranžni barvi. Nekatere sodobne sorte imajo v cvetu precej prepoznaven delež rožnate barve. Druge izstopajo z razcepljenim trobentastim privenčkom. Izidor Golob Čebulne perunike v času cvetenja skoraj ne kažejo listov, ki se razpotegnejo šele pozneje. Obstaja mnogo sort, to pa je Katharine Hodgkin. Posadimo čebulice Okrasne čebulice potrebujejo rahlo in odcedno zemljo. Pomembno je, da vrtno zemljo zmešamo s plantella specialno zemljo za okrasne rastline, v razmerju 50:50, ker tako zagotovimo pravo odcednost in preprečimo zadrževanje vode v bližini čebulic. avgust

28 Gaia na obisku Hiša v cvetju v Ljubinju Med visokimi hribi in obilnim zelenjem se v Ljubinju pri Tolminu bohoti hiša, obdana z 90 koriti s skoraj 40 različnimi vrstami in sortami sezonskega cvetja in posodovk. Gaianka Alenka Kenda vsako leto hišo z vseh strani obleče v sezonsko cvetje, ki ga skrbno neguje. Letos raste nekoliko slabše, zato sva skupaj pogledali vzroke in poiskali rešitve. Alenka ob bogato cvetoči rumeni angelski trobenti, ki jo pozimi skupaj z drugimi posodovkami, kot so: oleandri, limone, alokazije in ostale sezonske rastline, shranjuje v svetlem prostoru ob bazenu na temperaturah nad ničlo. Ob vhodu v hišo na vzhodni strani se bohotijo: fuksije, moljevci, iresine, begonije, vodenke, tradeskancije, angelske trobente, koprive ter sladki krompir. Če želite, BREZPLAŒNI NASVETI NA da se naši strokovnjaki o vašem vrtu in rastlinah pogovorijo tudi z vami, nas pokličite na brezplačno številko Enkrat na mesec se z nami na obisk k članom odpravi tudi nacionalna televizija. Zato ne zamudite rubrike Z Gaio na obisku na prvem programu RTV SLO, oddaje Na vrtu. Najbolj poučne in zanimive primere vrtov naših članov bomo objavili v reviji Gaia in TV oddaji Na vrtu. Prispevke si lahko ogledate tudi na spletni strani. 28

29 Na zahodnem balkonu kraljujejo surfinije v belomodri kombinaciji. Zgornji del surfinij se slabo odziva na visoke temperature, listi so začeli rjaveti, zato bo Alenka rastline okrepila z bio plantella vito. V izogib pojavu bele mušice je v korito postavila bio plantella rumene lepljive ploščice v obliki metulja. Sončna stran hiše je oblečena v klare ali bršljanke in ljubezen - to so pokončne pelargonije. Letos so se jim pridružile še polviseče in nadvse odporne Caliope. Že drugo sezono ima za zalivanje pomočnika v obliki kapljičnega namakalnega sistema. Voda priteka iz naravnega vira in je precej hladna, zato so na listih pelargonij vidni pojavi plutavosti. Da bodo rastline lažje prenesle hladno vodo, sem svetovala namakanje zgodaj zjutraj, ko so rastline vsaj delno ohlajene. Ob sajenju je Alenka substratu dodala preperel gnoj in dolgodelujoče gnojilo. Za lepšo rast in odpornost pa bo tedensko uporabila gnojilo plantella cvet obogaten z vitamini. Zaradi premočnega substrata in preveč gnojil lahko rastline slabo rastejo in cvetijo kratek čas. Lončnica alokazija zaradi svoje velikosti poleti najde mesto na senčni terasi med sezonskimi rastlinami. Alokazija ima rada veliko zračne vlage, tukaj pa so se zaradi suhega zraka in vročine na listih razmnožile pršice. Listi so lisasti, površina med žilami je svetlejša, vidne so pajčevine, na spodnji in zgornji strani listov pa drobne žuželke, ki sesajo sok. Uporabili smo naravno sredstvo bio plantella flora kenyatox verde. Ker je pojav že zelo močen, bo treba uporabiti za uničenje vseh pršic fito sredstvo vivera vertimec. Verjamemo, da bodo naši nasveti pripomogli k še lepšim in zdravim rastlinam v naslednjih sezonah. Loreta Vlahović avgust

30 Okrasno uporabni vrt Aromaterapija na vrtu Vonj je verjetno najbolj močan med vsemi čutnimi zaznavami in eden prvih, na katerega se odzovemo. S pomočjo vonja zelo hitro prikličemo različne spomine na dogodke, ljudi ali kraje iz naše preteklosti. Rastline sproščajo vonjave iz različnih delov, najpogosteje iz: cvetov, listov, stebla, plodov in celo lubja Aromaterapija temelji predvsem na uporabi visoko koncentriranih eteričnih olj, vendar imajo posajene aromatično dišeče rastline v vrtu na nas precej podoben učinek. Ko v vročem poletnem večeru posedamo v vrtu, je lahko dišeči vonj vrtnic ravno tako pomirjujoč in navdihujoč kot masaža z najbolj dišečimi eteričnimi olji. Pomembno je, da izberemo rastline, katerih vonj nam je všeč. Ljudje smo si tu precej različni. Za nekatere je vonj lilij enkraten in poživljajoč, za druge premočan in morda celo povzročitelj glavobola. Katere rastline izberemo Najbolj aromatične rastline na vrtu so: sivka, dišeče vrtnice, jasmin, ognjič, rožmarin, lovor, timijan, bazilika, meta, različni citrusi, vijolica in še marsikaj. Njihov vonj na nas lahko različno deluje. Tako je npr. rožmarin rastlina, ki poživlja, zato jo sadimo ob predele vrta, namenjene rekreaciji in gibanju. Izbiramo Dišave nas omamijo med pokončnimi in pokrovnimi sortami. Okoli kotička, ki služi počitku, pa nasadimo meliso (Melissa officinalis) in sivko, ki obenem ustvarja ravnotežje, umirja, njen vonj pa tudi prispeva k pri- Kotiček za počitek in uživanje v vonjavah jetnejši energiji druženja s prijatelji. Sivkino delovanje je potrjeno tudi pri odganjanju insektov. Med sivko posadimo nekaj omamno dišečih vrtnic, kakšnega izmed kultivarjev angleških vrtnic s polnimi rožnatimi cvetovi in tipičnim rožnim vonjem. K vrtnicam se lepo podajo tudi žajblji, med katerimi lepo diši tribarvni žajbelj s čudovitimi listki v treh barvah. Poleti ne pozabimo tudi na lilije, predvsem iz skupine»african Queen«in»Pink Perfection«. Vertikalno dišečo dimenzijo dodamo v vrt z dišečimi vrtnicami vzpenjavkami, japonskim kovačnikom (Lonicera japonica) in dišečim grahorjem (Lathyrus odoratus). Rastline z dišečimi listi, kot npr.: rožmarin, timijan, meto ali limonsko travo sadimo tam, kjer se jih lahko naključno dotikamo ali celo sem in tja stopimo na lističe, saj pri tem odišavijo prostor okoli nas. Dišeča zelišča lahko posadimo med tlakovce tako, da na nekaterih mestih kakšno ploščico odstranimo, dodamo nekaj plantella univerzalne vrtne zemlje in jih posadimo. V ta namen se bo odlično obnesel

31 blazinasto rastoč timijan, npr. T.serpyllum»Annie Hall«. Okoli otrokom namenjenega dela na vrtu pa posadimo čokoladno kozmejo Cosmos atrosanguineus, ki diši po čokoladi. Spomladanske in zimske dišave Obstajajo tudi rastline, ki vrt odišavijo pozimi, npr. Mahonia x media»winter Sun«ki je manjša različica sorte «Charity«s podobnimi cvetovi in vonjem. Zgodaj spomladi se odprejo nepozebniki (Hammamelis sp) in sorte dišečih kovačnikov (Lonicera fragrantissima), katerih vonj zaznamo šele v toplejših uricah dneva. Spomladi dišijo tudi dišeče narcise iz skupin Jonquilla in hijacinte. K spomladanskem poležavanju na ležalniku ali kar v travi nas vabi tudi vonj španskega bezga in šmarnic, prav uspavajo pa nas vonji jasmina in glicinije. Oskrba dišečih rastlin Večina zelišč ne potrebuje bogate zemlje in dognojevanja, medtem, ko pa so dišeče grmovnice in drevesa precej bolj lačna. Tako vrtnicam, španskemu bezgu, različnim brogovitam in drugim dišečim grmovnicam ob sajenju obvezno dodamo organsko gnojilo plantella organik, spomladi pa jih dognojimo s plantella formulo 365 za okrasne rastline, da nastavijo čim več dišečih cvetov. Za polno razvit vonj izberemo zavarovan prostor Če želimo, da rastline v celoti razvijejo svojo dišavo, jim omogočimo zavarovan prostor. Številne rastline za razvoj svoje arome potrebujejo toploto. Kako sami izdelamo aromatično olje Prava eterična olja se navadno pridobivajo z zapletenimi postopki destilacije, preprosto dišavno olje pa si lahko naredimo tudi sami. Najprej potrebujemo nekaj stekleničk in kozarčkov s pokrovčki. Bolj zanimive oblike bodo, lepše bo vse skupaj izgledalo. Stekleničke najprej dobro očistimo in jih za 15 min postavimo v vodo, ki smo jo zavreli. Za vsako stekleničko eteričnega olja bomo potrebovali približno skodelico cvetov ali drugih delov dišeče rastline in dve skodelici olja. Najbolje je uporabiti olje s čim manj lastne arome, lahko navadno rastlinsko ali mandljevo olje. V stekleničko najprej naložimo dele rastlin, nato pa do vrha nalijemo olje. Stekleničko zapremo in postavimo na toplo Žajblji so koristna in dišeča popestritev v zasaditvi trajnic. Cvetne lističe zalijemo z oljem sončno mesto. Pustimo stati nekaj dni. Ko opazimo, da je rastlina v olju začela spreminjati barvo, stekleničko odprimo in preverimo vonj. Če olje ni dovolj aromatično, postopek ponovimo tako, da olje precedimo in ga nalijemo na drugo plast rastlin. Ko je olje za naš okus dovolj aromatično, ga prelijemo v očiščeno stekleničko in shranimo na hladnejše suho mesto. Rožno olje Eno najbolj znanih dišečih olj je rožno olje, ki ga lahko pripravimo iz cvetnih listov dišečih vrtnic in olivnega olja. V pol litra olja naložimo čim več sveže nabranih cvetnih lističev. Stekleničko ali kozarec zapremo in pustimo stati dva dni. Olje po tem času precedimo, cvetne liste ožamemo in to isto olje nalijemo na sveže cvetne lističe. Ponavljamo, dokler ne dosežemo želenega vonja. Namesto olja lahko uporabimo tudi alkohol, največkrat etilni alkohol ali celo vodko. Vrečke za kopeli Dišave z vrta lahko izkoristimo tudi v obliki vrečk za kopeli. Potrebujemo manjše bombažne vrečke s trakom, s katerim lahko vrečko pri vrhu zavežemo. Pest izbrane rastline, npr. rožmarina za poživitev ali sivke in kamilice za sprostitev spravimo v vrečko in jo zavežemo. Potem si pripravimo kopel in vrečko preprosto vržemo v vodo, da sprosti svoje vonjave. Nevenka Breznik avgust

32 Zelenjavni vrt Sveža solata jeseni in pozimi V avgustu na prazne gredice posejemo zelenjavo, ki jo bomo uživali vse od pozne jeseni, pa do prvih pomladnih mesecev. Majhne rozete z gladkimi lističi prijetnega okusa pobiramo od novembra do marca, za sprotno porabo lahko mlade lističe trgamo posamič ali pa porežemo vse in nato počakamo, da poženejo novi. Motovilcu najbolj ustrezajo srednje težka tla in ne preveč sončna lega, rasel pa bo tudi na bolj revnih tleh. Sejemo ga lahko v vrste ali pa poprek po celi površini. Motovilec je primeren tudi za mešane posevke, na primer: skupaj s porom, zeljem ali zimsko čebulo. Kot sosedje ugodno delujejo na rast motovilca: kumare, paprika, paradižnik in kapusnice. Po setvi motovilca površino rahlo prekrijemo z zemljo in do vznika skrbimo, da bodo tla stalno in enakomerno vlažna. Motovilec lahko vzgajamo tudi v toplih gredah ali rastlinjakih. Katerega posejati? Ljubljanski motovilec ima dolge, svetleče, temno zelene liste in zelo dobro prezimi, holandski pa ima velike, široke in rahlo kosmate liste rumeno-zelene barve. Zadnja leta je popularna domača sorta žličar, s srednje velikimi rozetami. Ovalni, temno zeleni, gladki in svetleči listi imajo rahlo navzgor zavihan listni rob, ki daje listu obliko žlice. Nova sorta Semenarne Ljubljana je pomladin, ki ima srednje dolge, ozke in podolgovate liste in je zelo svetlo zelene barve. Andreja Tomšič Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana Fotografije z vrta Sodelujte v natečaju: Naj naj dosežek naših članov vemo, da pridno vrtnarite, zato vam dobra letina zagotovo ne uide. Predlagamo, da s seboj v vrt vzamete tudi svoj fotoaparat in posnamete nekaj privlačnih ali zanimivih slik. V letu 2015 imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v 10 rubrikah: 1 NAJ okrasna zasaditev, 2 NAJ kombinacija z vrtninami, zelišči in cvetjem, 3 NAJ balkonska zasaditev, 4 NAJ rodno drevo ali grm, 5 NAJ atraktivna zelenica, 6 NAJ bogastvo pridelkov z vrta, 7 NAJ otroška pomoč v vrtu, 8 NAJ delovna družina v vrtu, 9 NAJlepši cvet, 10 NAJ nenavaden plod Andreja Jurjevčič, Vrhnika Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2015 pošljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti gaia@klubgaia.com (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija, nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio Plantella paketom za vrt, poln cvetja in plodov. Majda Vrbnjak, Ključarovci Družina Filej, Kanal

33 Ko je sonce že dovolj ogrelo zemljo, smo za pomoč prosili Brininega očka. Njivico nam je prijazno preoral, da je bila pripravljena za obdelovanje. Eko dan v vrtcu Zadvor 21. aprila smo v našem vrtcu priredili»eko dan«za otroke in starše. Z otroki in njihovimi starši smo pričakali g. Vanesa Husića, ki nam je povedal marsikaj o samooskrbi vrta, hkrati je pripeljal različne Unichemove izdelke, ki nam jih je podaril Klub Gaia. Skupaj smo se odpravili k vrtu. Posadili in zalili smo sadike solate ter posejali grah in stročji fižol. G. Husić nam je svetoval, kako naj pognojimo z Unichemovim naravnim gnojilom Plantela organik in nam razložil uporabo naravnih izdelkov za krepitev rastlin, za dognojevanje, za preventivo proti ušem in za zaščito pred polži. Dogovorili smo se, kako bomo z otroki naredili načrt zasaditve in posejali še ostale gredice v naslednjem tednu. Na vrtu se je dogajalo Najprej smo posejali zelenjavo, kasneje pa še posadili sadike: paradižnika, paprike, jajčevcev, zelja, peteršilja in nekaj rož. Otroci so ugotovili, da moramo rastline zalivati, da se bodo vrasle, pred vročim soncem pa smo jih zaščitili z zastirko iz trave. Na vrtičku je ves čas pestro in kar naprej se spreminja. Rastline so vzkalile in rasle, na stročjem fižolu so se naselile listne uši, ki smo jih pregnali z naravnim sredstvom iz izvlečka dalmatinskega bolhača bio plantella flora kenyatox verde. Izvedeli pa smo, da uši lahko preženemo tudi z vodo, v kateri en dan namakamo koprive. Solatni bar v vrtcu Otroci so populili vse redkvice, saj so že dozorele. V vrtcu so jih oprali in pomagali očistiti solato. Za kosilo smo imeli kar pravi solatni bar. Poleg vrtčevske paradižnikove solate so si lahko postregli še z dobrotami z vrtička: z zeleno solato, narezanimi redkvicami in listi rukole. Verjamete, da so jo pojedli do zadnjega listka? Najbolj so me presenetili otroci, ki sicer niso ljubitelji solate, ko so si jo naložili polno skledico in, seveda, tudi vso pojedli.»nisem vedel, da je tako dobra,«je izjavil Jure po koncu kosila. Ana Gale, Vrtec Pedenjped, Ljubljana enota Zadvor, skupina»čebelice«mladi vrtnar Novice z Zadvorškega vrtička S pomočjo gospoda Janeza Moškriča tudi letos obdelujemo zemljo za domače vrtnine. Otroci lahko spremljajo razvoj rastlin od semen do pridelkov, ki jih nato poberemo, očistimo in pojemo. Do vrtnin imajo poseben odnos, saj so naše, zato z njimi skrbno in previdno ravnajo. Zelenjavo pridelujemo ekološko, z naravnimi gnojili, upoštevamo pa tudi kolobarjenje in dobro sosedstvo med rastlinami. Sajenje Sladek je najboljši Eko dan Za kosilo bo solata avgust

34 Gaia na obisku Pri Aniti Černeha Ob nedeljskem popoldnevu na vožnji po stranskih cestah se ustavimo ob čudovitem skalnjaku. Imeli smo srečo, da je bila lastnica Anita Černeha doma, saj nam je tako z velikim navdušenjem lahko pokazala razsežnost in lepoto parka v naravi, ki ga je ustvarila sama s svojimi rokami. Pogled s ceste z lastnico na vrtu. Del vrta je namenjen avtohtonim in posebno redkim rastlinam. Na zapuščeni parceli ob rojstni hiši je ob upokojitvi leta 2002 začela urejati okolico hiše v čudoviti skalnjak. V začetku je tudi polovico pokojnine namenila rastlinam. Rastline je dobivala z različnih koncev, a največ iz buzetske vrtnarije. Danes rastline izbira načrtno in rastline kupuje. Postopek izdelave Ob sajenju med kamenjem izkoplje jame in doda za celo samokolnico zemlje. Obstoječe velike kamne ohranja na mestu, kjer se že nahajajo in jim prilagaja rastline in oblike. Najstarejši del vrta bogatijo večje družbe pokrovnih in cvetočih rastlin za skalnjake. Na bolj humoznih in bogatih tleh je Anita z nalaganjem kamnov naredila ograje, znotraj katerih mož goji zelenjavo. Kamniti zid varuje rastline pred hladnimi vetrovi in gozdnimi živalmi. Izbor rastlin Prostor, ki ga odvzema gozdu v zadnjih letih, zasaja tudi z izbranimi grmovnicami in sadnim drevjem: Tukaj rastejo: javorji, breza, filadelfus, aronija, sliva, bezeg, kaki, lešnik. Na senčnem delu ob robu gozda so našle mesto krizanteme in hoste, pa tudi magnolija. Poseben, izpostavljen kotiček je namenjen redkim in avtohtonim rastlinam Ćićarije, ker se vrt nahaja v Slumu ob istrski meji Slovenije in Hrvaške. Polna energije in navdušenja Anita z velikim veseljem z obiskovalci deli svoje izkušnje in mali raj. Le spoštujte zasebnost in se ji oglasite v hiši pred ogledom in fotografiranjem. Loreta Vlahović Na najstarejšem delu prevladujejo pokrovne trajnice. 34

35 Dom brez mrgolazni Strah pred osjimi gnezdi ni odveč Sršenja in osja gnezda (osirje) pogosto najdemo na ostrešjih, podstrešjih, dimnikih, lopah, kozolcih, na drevesih in v starih deblih Znebiti se jih je smiselno takrat, kadar se žuželke v sezoni preveč namnožijo in postanejo moteče, so na nevarni lokaciji (npr. poleg okna v spalnico ali otroško sobo) ter kadar so v družini osebe, ki so alergične na pike. 2. Nočno in zgodnje jutranje odstranjevanje (ob zori) je najprimernejše tudi zato, ker ose in sršeni takrat še niso aktivni, saj je še hladno. V bližini naj ne bo drugih ljudi, umaknejo naj se tudi štirinožni prijatelji. Za odstranjevanje gnezda si izposodite čebelarska oblačila, ali pa oblecite več plasti starih oblačil, obraz zakrijte, preko oči pa nataknite tesno prilegajoča se očala (na primer smučarska). 3. Po tem, ko gnezdo dobro popršite z insekticidom, se umaknite, in pustite strup delovati tako dolgo, kot piše v navodilih. Šele nato se vrnite do gnezda in ga odstranite z lopatico ali nožem. Spravite ga v vedro, ter nato zažgite. Včasih povzročimo s svojim ravnanjem, da se ti insekti lahko počutijo ogroženo, in takrat lahko napadejo pri alergičnih osebah tako hitro pride do anafilaktičnega šoka. Ose in sršeni v sadnem vrtu Tam, kjer se nahajajo, zagotovo ne boste imeli težav z drugimi žuželkami, na primer muhami. Odveč je strah, da sršeni lovijo čebele, kajti 90% njihovega ulova predstavljajo muhe čebelja hrana je izjema in čebele v naravi celo pogosto naredijo panj poleg gnezda sršenov, saj so ti odlično zagotovilo, da bo panj varen. Če so nadležne in delajo škodo na sadju, jih je koristno odstraniti. Posodo za lovljenje os in sršenov si lahko naredite sami, in sicer: V liter in pol plastenko (npr.od vode) naredite v zgornji tretjini steklenice 4 okrogle luknje, vse v isti višini, premera do 3 cm, v spodnjo prvo tretjino pa nalijte razredčen, sladek sirup. Steklenico obesite v bližino gnezd oz. prehoda, ki ga uporabljajo, da pridejo do gnezd. Plastenka naj visi, dokler je v njej kaj tekočine. Enakega načina se pri uničevanju os poslužujejo tudi vinogradniki v času zorenja grozdja. Osa se namreč loti grozdne jagode s sesanjem, kar vodi v gnitje grozdja. Čebele se ne ujamejo v te steklenice. Odstranjevanje gnezd Pri odstranjevanju gnezda iz bližine našega bivanja si lahko pomagamo z aerosoli (spreji oz. pršili), ki so namenjeni ravno zatiranju os in sršenov insekticid jim je prilagojen, domet pa je daljši kot pri drugih pršilih. Treba je upoštevati preventivne ukrepe: 1. Če nameravamo odstraniti gnezdo, tega ne počnimo podnevi. Takrat je nekaj žuželk znotraj in nekaj okoli gnezda, ki nas lahko napadejo. Zanesljive rešitve Ose so sicer miroljubne, vendar postanejo agresivne, ko so razdražene ali kadar branijo svoja gnezda. V tem obdobju moramo biti pozorni, da se jim ne približamo in da ne izzovemo njihovega obrambnega obnašanja, ki se po navadi konča s pikom. Osje želo je gladko, zato ga z lahkoto izvlečejo in znova pičijo. Njihovi piki so lahko celo usodni, sploh če pride do hujše alergijske reakcije. Pomembno je zatirati gnezda z aerosoli, sploh če so v bližini otroci, ki bi mrčes lahko razdražili in bi jih zato pičile. Učinkovito jih lahko zatremo z effect insekticidom proti osam in sršenom. Pri uporabi tega insekticidnega pripravka je pomembno, da je preprost za uporabo in se lahko z njim prši z razdalje 4 do 6 metrov, in sicer proti osam pršimo 5 sekund in proti sršenom 10 sekund. Tako pršimo iz varne razdalje in nismo izpostavljeni razdraženim insektom, ki bi nas lahko pičili. Najučinkovitejše je zatiranje v zgodnjih jutranjih urah, ob nižjih temperaturah, ko so živali manj aktivne ali pozno zvečer, kadar je večina že v gnezdu. Mira Arh Biocid uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu. avgust

36 Slovenski naravni biseri Votla peč Kakih petsto metrov pred Ravnami na Koroškem ob glavni cesti iz Dravograda leži v reki Meži velik blok, ki se je v preteklosti odlomil od više ležečih skalnih pobočij in predstavlja svojevrsten naravni most. Pod njim je namreč dovolj velika odprtina, da spusti vso vodo tudi ob znatno povišanem pretoku, kadar dalj časa zdržema dežuje. V najslabšem primeru se tedaj poveča tudi desni obtok, čez Votlo peč pa reka nikoli ne teče. Spet čista Meža hiti proti Dravi. Svetlikajoči listasti minerali sljude. Ker se ta ogromna skala nahaja tik ob cesti, je zaradi precej gostega prometa dostop malce neroden. Avto lahko ustavimo na najbližjem zasilnem parkirišču, 36 ki ga najdemo, in se nato peš ob robu cestišča napotimo do našega tokratnega naravnega bisera. Mi smo uporabili prostor pod slikovito kapelo z zvonikom na levi strani ceste, od koder nas je dobrih sto metrov ločilo od debelozrnate magmatske kamnine, imenovana pegmatit, ki je sestavljena iz glinencev in kremena, med katerimi so se v sončni pripeki lesketali listasti minerali sljude (muskovita). Edinstven geomorfološki pojav Siva kamnina je nastala s strjevanjem magme iz ostanka žareče kašaste taline v zemeljski globini. Njen nastanek se tako bistveno razlikuje od naravnih mostov v sedimentnih kamninah, ki se pojavljajo zaradi raztapljajočega delovanja vode. Pegmatitne žile se v dolžini več kot deset kilometrov razprostirajo od Meže na jugu do Libelič na severu. Votla peč je izredno redka naravna znamenitost in edinstven geomorfološki pojav v Sloveniji, zato je od leta 2004 razglašen za naravno vrednoto državnega pomena. Skalni blok se je v reko Mežo zagozdil v krajši soteski med Javornikom na levi in Tolstim Vrhom pri Ravnah na Koroškem na desni strani oziroma med izlivoma potokov Suhe in Hotuljke v 43 kilometrov dolg desni pritok Drave, katerega kakovost se je po zaprtju rudnika svinca in namestitvi čistilne naprave v Mežici znatno izboljšala. Površina Votle peči je deloma prekrita z mahovjem, sicer pa jo obdaja značilno obvodno rastlinje, pri čemer so ob našem junijskem obisku na obrežju izstopali rumeni cvetovi navadne pijavčnice, kak meter visoke zelnate trajnice s cvetovi v piramidastih latih in s po 3 do 4 listi v vretencih. Potem ko nam je najbližji domačin Andrej Erjavec na desnem bregu pokazal še - zdaj zasut - vhod v Jamo pri Votli peči, v kateri živijo nekatere redke jamske živali, nas je opozoril tudi na legendo, ki pripoveduje, da je nekoč celo Mežiško dolino prekrivalo jezero. Po njem so se v čolnu rade vozile tri lepe graščakove hčere: Marija, Barbara in Rozalija. A nekega večera je vihar tako razburkal jezersko gladino, da se je čoln prevrnil in vse tri sestre so utonile. Prišla je velika vidra in v soteski pri Guštanju (= Ravnah na Koroškem) pregrizla velikansko skalo, tako da je voda odtekla. Jezero je usahnilo in našli so tri trupla, velika skala z luknjo, skozi katero teče Meža Votla peč pa je še danes tu. Navadna pijavčnica. Boris Dolničar

37 Klubske strani Gaini poletni recepti Domača vegeta za juho 2 kg korenčka 1 kg peteršilja - koren in zelenje 0,5 kg zelene - gomolj in zelenje 1 kg pora šop peteršilja šop luštreka 1,35 kg soli Vse sestavine temeljito očistimo in narežemo na večje kose. Vse razen soli zmeljemo na mesoreznici. Dobro premešamo s soljo - 30 dag/ 1 kg mlete zelenjave. Pustimo čez noč na hladnem, zopet temeljito premešamo, spravimo v kozarčke ter jih dobro zapremo. Zanesljivo se ne bo nič pokvarilo, saj je sol dober konzervans, odprto stekleničko pa hranimo v hladilniku. Uporabljamo kot vegeto, le pri soljenju jedi moramo upoštevati že slanost naše domače vegete. Sladko-kisle buče hokaido z ingverjem 1 kg očiščene buče hokaido košček ingverja 2,5 dl kisa 0,5 kg sladkorja lupina bio limone Bučno meso narežemo na kocke, ingver pa na tanke rezinice in ju zmešamo. Dodamo naribano lupino bio limone. Kis zavremo, nalijemo na buče in po potrebi dodamo vodo, da so popolnoma prekrite. Pokrijemo in na hladnem pustimo stati 24 ur. Bučno maso odcedimo, kisu dodamo sladkor in zavremo ter med stalnim mešanjem dodamo buče in kuhamo le toliko, da buče posteklenijo, to je približno 5 minut. Vročo mešanico razdelimo v vroče kozarce, jih zapremo, obrnemo na glavo in pokrijemo, da se počasi ohlajajo. Tako vložene buče hokaido so zelo podobne vloženim breskvam, okus pa je sladko-kisel. Sirup iz rdeče bazilike 0,75 kg sladkorja 1 l vode velik šop rdeče bazilike 20 g citronske kisline Rdečo baziliko s cvetjem vred nasekljamo in damo v visoko posodo, dolijemo vodo in sladkor. Bazilike naj bo toliko, da je pokrita z vodo. Pristavimo na štedilnik in nenehno mešamo, da se razpusti sladkor, zavreti pa ne sme. Na hladnem pustimo en dan, vmes pa večkrat premešamo. Sirup precedimo, dodamo citronsko kislino in opazujemo, kako se barva v močno rožnato barvo. Nalijemo v steklenice, zapremo in damo v predhodno ogreto pečico na 125 stopinj, v vodno kopel. Po petnajstih minutah pečico ugasnemo, vrata pa pustimo zaprta, da se počasi ohlaja. Anka Alt Članica Kluba Gaia avgust

38 Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega koledarja Marie Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba Ajda, tel.: 01/ Legenda: korenina, cvet, list, plod, neugodno, presajanje. Koledar del S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T 1 S 2 Č 3 P 4 S 2 N 6 P 7 T 8 S 9 Č 10 P 11 S 12 N 3 P 14 T Avgust do 9.00 od do 9.00 od 9.00 do do od do in od September do do od do od do od do od od do od od do od h 14h Zelenjavni vrt Preredčimo korenje, ki smo ga sejali julija, če želimo do zime imeti lep pridelek. Dognojujemo motovilec, sejan julija. Za spomladansko uporabo ga sejemo v prvi polovici septembra. Za temeljno gnojenje in dognojevanje uporabimo bio plantella nutrivit za solato, zelje, cvetačo... Vse plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, buče), kapusnice (zelje) in brstični ohrovt redno tedensko dognojujemo z bio plantella vrt. Paradižniku sproti odstranjujemo vse zalistnike, nepotrebne liste in jalove stranske poganjke. Za dober razvoj plodov porežemo vršičke nad zadnjim cvetnim nastavkom. Še vedno je nevarnost napada paradižnikove plesni, zato rastline redno škropimo s pripravkom bio plantella natur-f. Obvezno temeljito škropimo po vsakem dežju. Da ohranimo lepe in zdrave plodove paradižnika, enkrat na 10 dni poškropimo s plantella tekočim kalcijevim gnojilom. Rastline je še vedno potrebno zaščititi proti polžem, zato okoli rastlin, posebno mladih in na novo posajenih rastlin naredimo pregrado z bio plantella gelom proti polžem. Proti škodljivcem na vrtninah, kot so: gosenice, uši in bolhači, rastline redno enkrat tedensko poškropimo s pripravkom bio plantella thymi. O beljenju belušne zelene in endivije si lahko preberete v rubriki Strokovnjak svetuje, na strani 11. Sadovnjak Rozge 1x rodnih malin takoj po obiranju odrežemo tik nad tlemi. Rezna mesta pokrijemo z zemljo. Pozne sorte jablan in hrušk škropimo proti škrlupu tudi v sredini avgusta in začetku septembra. Uporabimo pripravek vivera chorus 50 wg, v koncentraciji 3 g na 10 litrov vode. Septembra dozoreva mnogo plodov. Sadja ne puščamo na tleh, prav tako vse okuženo sadje takoj odstranimo z dreves in s tem zmanjšamo prenos bolezni. Namestimo in zamenjamo bio plantella rumen lepljive plošče v oljčnikih z namenom zmanjšanja napada oljčne muhe. Za največjo učinkovitost uporabimo 10 plošč na odraslo oljko. V primeru močnih padavin redno pregledujemo oljke za pojav bolezni pavje oko in oljkova siva pegavost. Če se pojavi bolezen, opravimo škropljenje z bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z. O sajenju jagod si preberite več v rubriki Strokovnjak svetuje, na strani 11. V oljčnikih obesimo bio plantella rumene lepljive plošče za kontrolo škodljivca oljčne muhe. S fitofarmacevtskimi sredstvi začnemo ukrepati, ko ujamemo 2 muhi/vabo/teden. Trta Trto pred peronosporo zaščitimo z bakrovim pripravkom vivera cuprablau-z, v koncentraciji 30 g na 10 litrov vode. Za zatiranje sive plesni uporabimo pripravek vivera switch 62,5 wg, v koncentraciji 10 g na 10 litrov vode.

39 Vrtna trata Če so visoke temperature, vrtno trato v večernem času redno zalivamo. Zalijemo temeljito v globino do 10 cm. Zalivanje je najbolj pomembno pri mladi, leto ali dve stari trati, ki še nima globljih korenin. V začetku septembra pred začetkom večjega deževja z zelenice odstranimo mah s sredstvom plantella proti mahu. Takoj zatem tlom zmanjšamo kislost s sredstvom plantella kalcivit. Sobne rastline Vse zelene rastline v vročih dneh redno zalivamo in enkrat tedensko gnojimo s plantella list. Tako rastlini poleg vseh hranil dodamo še vitamine, ki pomagajo rastlinam premagovati vročinski stres. Praktični za rabo so plantella tabs za zelene rastline, saj raztopimo 1 šumečo tabletko v 1 litru vode in zalijemo rastline, saj v nasprotnem primeru hitro pride do bledenja in rumenenja listov. Za zimske zasaditve v hladnih prostorih so zelo primerne trobentice, ki jih v lonce posadimo avgusta. Za dobro ukoreninjenost uporabimo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Rastline senčimo in umikamo z direktnega močnega sonca, da se izognemo ožigom. V zelo vročih dneh, ko je tudi v prostoru, kjer so rože, zelo vroče, je priporočljivo rošenje rastlin z gladkimi listi. Za rošenje ne uporabljamo mrzle vode. Orhideje, ki ne cvetijo, vzpodbudimo z gnojenjem. Uporabimo plantella tabs gnojilo za orhideje. Šumečo tableto raztopimo v 3 litrih vode in orhideje 1x tedensko namočimo za pol ure. Okrasni vrt Septembra je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic. Sadimo v globino 3x-ne debeline čebulice. Septembra je tudi čas za delitev in razsajevanje trajnic. Pri deljenju pustimo dovolj velike grme, da bodo že drugo leto cvetele. Da se nove rastline lažje ukoreninijo pri presajanju, uporabimo plantella specialno zemljo za okrasne rastline. Okrasne grmovnice še avgusta pognojimo s plantella specialnim gnojilom za okrasne rastline in jim zagotovimo hranila. Pomembno je, da jih ob gnojenju dobro zalijemo. Spomladi cvetoče ciklame je najbolje saditi avgusta. Gomolje sadimo 3 do 5 cm globoko. Najlepše bodo uspevale, če sadimo 5 ali več gomoljev skupaj, narazen le 10 cm. Kisloljubnim rastlinam, kot so: rododendroni, azaleje in vrese dodajamo plantella specialno zemljo za rododendrone, saj jim tako zagotovimo primerno kisel ph, ki ga potrebujejo za pravilen razvoj. Okrasne rastline ščitimo pred polži s sredstvom plantella arion +, ki učinkovito uniči vse vrste polžev. Plevel med tlakovci in okoli hiše učinkovito zatremo s sredstvom plantella total-r, ki je že pripravljen za takojšnjo uporabo. Pojav uši takoj zatremo z naravnim pripravkom bio plantella flora kenyatox verde. Okenske in balkonske rastline Balkonskim cvetočim rastlinam redno odstranjujemo odcvetele cvetove, saj tako pospešimo nastanek novih. Balkonske zasaditve veliko zalivamo, saj le tako zagotovimo zdravo rast in cvetenje. S tem se porablja in izpira veliko hranil, zato je pomembno tudi dognojevanje 1-2x tedensko s plantella cvet. Poleg hranil vsebuje tudi aktivatorje cvetenja in vitamine, ki spodbujajo tvorbo novih cvetnih nastavkov. Za dognojevanje manjših zasaditev uporabimo plantella tabs gnojilo za cvetoče rastline, kjer 1 šumečo tabletko raztopimo v 1 litru vode. Po pogostem zalivanju balkonskih rastlin se posede zemlja v koritih, zato vanjo dodamo zemljo plantella balkonia, ki vsebuje kakovostne huminske šote za odlično zadrževanje vlage v teh vročih dneh. Zaradi pomanjkanja hranil se lahko na petunijah, milijon zvončkih in surfinijah pojavi listna bledica. Potrebujejo tedensko dognojevanje s plantella specialnim gnojilom za surfinije, ki vsebuje pomembno železo, za zdravo ozelenitev rastline. Poletne nevihte prinesejo tudi točo, ki močno poškoduje rastline. V tem primeru odstranimo vse poškodovane dele rastline in enkrat tedensko škropimo z razredčeno bio plantella vita po listih. Avgusta režemo potaknjence za vzgojo sadik pelargonij za prihodnjo sezono. Za dobro ukoreninjenje uporabimo sredstvo za pospeševanje tvorbe korenin plantella rhizopon 1. Posadimo jih v zemljo bio plantella start in jih postavimo na svetlo okno. Na balkonsko cvetje se v vročih dneh rade naselijo pršice, ki jih vidimo na spodnji strani listov, zgornji deli listov pa so bledi in imajo majhne izbokline. Poškropimo jih s pripravkom bio plantella aktiv. Za dognojevanje zasaditev grobov zaradi praktičnosti uporabimo gnojilo v šumečih tabletah plantella tabs za balkonsko cvetje, kjer tableta zadostuje za 10 litrov vode. 39

40 Učinkovito nad mrčes! Škodljivi mrčes nam lahko vsakodnevno greni življenje: mravlje, ki lezejo vsepovsod, muhe, ki letajo okoli naše hrane, sivi molji, ki se lotijo naših oblek, ose in sršeni, ki nam grozijo s svojimi strupenimi želi in tudi komarji, ki nam pijejo kri.. Med izdelki Effect je nabor proizvodov, ki vas lahko ubranijo tako plazečih kot tudi letečih insektov. Ne pustite, da vam ose in sršeni pokvarijo tople poletne dni, osja in sršenja gnezda lahko enostavno popršite tudi z varne razdalje od 4 do 6 metrov. Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.