Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za let

Transkripcija

1 AGENCIJA ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto 2014 Ljubljana, februar

2 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto KAZALO 1. PREDSTAVITEV AGENCIJE Uvod Osebna izkaznica Predstavitev organov Agencije v letu Strokovni svet Direktorica Agencije Vrednote Agencije Poslanstvo in uresničevanje javnega interesa Agencije Zakonske in druge pravne podlage za delovanje Agencije Splošni pregled dejavnosti Agencije nadzor nad revizijskimi družbami nadzor nad pooblaščenimi revizorji nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti nadzor nad slovenskim inštitutom za revizijo POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH V LETU Doseženi cilji Agencije v letu 2014, opredeljeni v finančnem načrtu za leto Cilj: Samostojno opravljanje nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev ter pooblaščenih ocenjevalcev s strani Agencije Cilj: Nadzor Agencije nad Slovenskim inštitutom za revizijo pri izvajanju nadzora kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev, revizijskih družb in ocenjevalcev vrednosti Cilj: Preveritev pravilnosti izdaje dovoljenj / podaljšanj dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca Cilj: Zagotoviti kakovost izobraževanja za pridobitev strokovnega naziva pooblaščeni revizor in pooblaščeni ocenjevalec Cilj: Zagotoviti kakovost stalnega (dodatnega) izobraževanja pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev Pomembne aktivnosti Agencije v letu Nadzor nad kakovstjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev postopki za izrek ukrepov nadzora revizijskim družbam, pooblaščenim revizorjem in pooblaščenimim ocenjevalcem Postopki o prekršku zoper druge osebe Soglasja Agencije k aktom Slovenskega inštituta za revizijo SODELOVANJE Z DOMAČIMI INSTITUCIJAMI PODROČJE MEDNARODNEGA SODELOVANJA...30

3 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto IFIAR (The International Forum of Independent Audit Regulators) EGAOB (European Group of Auditor's Oversight Bodies) EAIG (European Audit Inspection Group) PROJEKT FRTAP (Financial Reporting Technical Assistance Project) KADROVSKO POROČILO Organigram Organizacijska struktura Izobraževanje spremembe revizijske regulative Predvidene spremembe evropske zakonodaje na področju revidiranja Pričakovane spremembe zakona o revidiranju POROČILO O REALIZACIJI FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO Ocena notranjega nadzora javnih financ Izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ RAČUNOVODSKO POROČILO Računovodski izkazi Bilanca stanja Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Pojasnila k računovodskim izkazom Uvod Pojasnila k bilanci stanja Pojasnila k izkazu prihodkov in odhodkov Dogodki po dnevu bilance stanja Zaključni del REVIZORJEVO POROČILO Priloga 1: Poročilo o ukrepih za leto Priloga 2: ANALIZA IZ LETNIH POROČIL REVIZIJSKIH DRUŽB (POVZETEK) (poročanje za obdobje )...79

4 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto PREDSTAVITEV AGENCIJE 1.1. UVOD Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija) je bila ustanovljena z Zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08 in 63/13-ZS-K; v nadaljevanju ZRev-2). Obvezno revizijo delno urejajo predpisi EU od leta 1984, ko so bili postopki za podelitev dovoljenj pooblaščenim revizorjem, usklajeni z direktivo (Direktiva 1984/253/EGS). Z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/43/ES), ki je bila sprejeta leta 2006, se je področje uporabe prejšnje direktive znatno razširilo, saj je bila z ZRev-2 prenesena tudi v slovenski pravni red. Revizija računovodskih izkazov podjetij je storitev, ki se izvaja v skladu z javnim interesom, saj je to storitev, ki je na eni strani posledica obveznega pooblastila izbrane skupine usposobljenih strokovnjakov, to je pooblaščenih revizorjev, na drugi strani pa posledica obveznosti podjetij. S svojim pooblastilom revizorji izpolnjujejo družbeno vlogo v smislu, da presojajo o resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov revidirane družbe. Zakoniti revizorji morajo namreč delovati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi, saj je skrbna revizija ključna za obnovitev splošnega zanimanja in zaupanja v trg. Pri svojem delu morajo delovati v skladu s poklicno etiko, ki obsega zastopanje javnega interesa, neoporečnost, nepristranskost, strokovno usposobljenost in primerno skrbnost. Zastopanje javnega interesa pomeni, da se na kakovost zakonitega revizorja zanaša širša družbena javnost. Visoka kakovost revidiranja pa prispeva tudi k urejenemu delovanju trgov, saj se tako povečuje zaupanje v pravilnost računovodskih izkazov družb, zlasti tistih, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Prav tako pa kakovostno revidiranje z zagotavljanjem lahko dostopnih, stroškovno učinkovitih in verodostojnih informacij o računovodskih izkazih družb prispeva k zaščiti vlagateljev. Temeljno poslanstvo Agencije je opravljanje javnega nadzora nad kakovostjo revidiranja ter ocenjevanja vrednosti in zastopanje javnega interesa, saj je zunanje in neodvisno zagotavljanje kakovosti revidiranja in ocenjevanja bistvenega pomena za urejeno delovanje gospodarskih družb, zlasti javnih družb, kar pozitivno vpliva na finančne trge in kot tako lahko prispeva k večji finančni stabilnosti. Na ta način se tudi povečuje zaupanje v pravilnost računovodskih izkazov gospodarskih družb, zlasti tistih, ki kotirajo na borzi. Temeljno načelo Agencije pri zastopanju javnega interesa je namreč v zagotavljanju učinkovitega nadzora nad pooblaščenimi revizorji, revizijskimi družbami, pooblaščenimi ocenjevalci ter nad delom Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju Inštitut), predvsem v delu, kjer ima Inštitut javna pooblastila. Poleg opravljanja javnega nadzora nad kakovostjo revidiranja je Agencija pristojna tudi za nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih obvezni reviziji. Ocenjevanje vrednosti je aktivnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti. Ocenjevanje vrednosti je zelo razširjeno in se nanj zanašajo na finančnih in drugih trgih, ne glede na to, ali gre za vključitev v računovodske izkaze, za skladnost s predpisi ali

5 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto podporo zavarovanemu posojanju in poslovni dejavnosti. Ocenjevalci vrednosti, ki morajo biti ustrezno usposobljeni ter delovati etično neoporečno, lahko le z izdajanjem verodostojnih ocen vrednosti opravičijo zaupanje uporabnikov njihovih storitev ter vseh tistih, ki se na njihove ocene zanašajo pri sprejemanju svojih poslovnih odločitev. Sistem javnega nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev je namreč izredno pomemben, saj je bilo zaradi večjih računovodskih škandalov, ki so se zgodili v preteklosti v mednarodnem okolju, treba okrepiti zaupanje v revizijsko stroko in ji vrniti ugled. Ravno javni nadzor nad kakovostjo revidiranja naj bi bil tisti institut, ki bi zagotovil investitorjem, delničarjem, upnikom in drugim interesnim skupinam, da se lahko zanesejo na revidirane računovodske izkaze. Agencija se poleg nadzora nad kakovostjo revidiranja osredotoča tudi na delovanje pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti na vseh tistih področjih, ko le-ti delujejo v javnem interesu, in sicer predvsem pri ocenjevanju vrednosti za računovodske namene, pripravi poročil po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ter ocenjevanju vrednosti za namen zavarovanega posojanja pri bankah. Agencija odloča o postopkih nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih k obvezni reviziji, ter izreka ukrepe nadzora. Pri izvrševanju svojih nalog si je Agencija kot prednostne cilje zadala predvsem delovanje v korist javnega interesa, izvajanje kvalitetnega javnega nadzora nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti, upoštevanje transparentnosti delovanja ter spoštovanje moralnih in etičnih vrednot z namenom ostati učinkovit nadzornik nad revizijsko in ocenjevalsko stroko OSEBNA IZKAZNICA Naziv: Skrajšani naziv: Sedež: Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ANR Glinška ulica 3, 1000 Ljubljana, Slovenija Ustanovitev: z uveljavitvijo ZRev-2, z delovanjem začela Matična številka: Šifra proračunskega uporabnika: Davčna številka: , ni davčni zavezanec Direktorica: mag. Mojca Majič Telefon: Telefaks: Elektronska pošta: Spletna stran: info@anr.si

6 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto PREDSTAVITEV ORGANOV AGENCIJE V LETU 2014 Organa Agencije sta strokovni svet in direktorica. Člane strokovnega sveta in direktorja Agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za finance za obdobje šestih let STROKOVNI SVET Člane strokovnega sveta Agencije predlagajo naslednje institucije: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljanska borza, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo ter Univerza v Ljubljani ali v Mariboru. Do je bila sestava članov strokovnega sveta Agencije naslednja: mag. Mojca Majič, predsednica strokovnega sveta in direktorica Agencije mag. Miranda Groff Ferjančič (Ministrstvo za finance) Matej Krumberger (Banka Slovenije) dr. Igor Lončarski (Ljubljanska borza) mag. Anica Nemec (Slovenski inštitut za revizijo) mag. Borut Radinja (Agencija za zavarovalni nadzor) Darja Trček (Ministrstvo za gospodarstvo) dr. Damjan Žugelj (Agencija za trg vrednostnih papirjev). Vlada je z dnem imenovala za obdobje šestih let direktorico Agencije mag. Mojco Majič in naslednje člane strokovnega sveta Agencije: Anko Čadež (Agencija za trg vrednostnih papirjev) mag. Mirando Groff Ferjančič (Ministrstvo za finance) mag. Tamaro Jerman (Slovenski inštitut za revizijo) dr. Barbaro Mörec (Univerza v Ljubljani) Sergeja Simonitija (Agencija za zavarovalni nadzor) Darjo Trček (Ministrstvo za gospodarstvo). Pristojnosti strokovnega sveta Agencije so naslednje: odločanje o soglasjih, ukrepih nadzora in drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča Agencija; sprejemanje predpisov, kadar zakon določa, da tak akt sprejme Agencija; sprejemanje poslovnika Agencije; sprejemanje strateškega in letnega načrta dela Agencije; sprejemanje letnega poročila Agencije; dajanje načelnih mnenj k posameznim zadevam, o katerih odloča direktor; obravnavanje splošnih vprašanj kakovosti revidiranja; proučevanje pobud drugih nadzornih organov in zainteresiranih oseb za izboljšanje in razvoj kakovosti računovodskega poročanja in revidiranja; in obravnavanje drugih strokovnih vprašanj s področja pristojnosti dela Agencije.

7 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Seje strokovnega sveta Agencije, ki odloča o zadevah, določenih z Zakonom o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/08 in 63/13-ZS-K, v nadaljevanju: ZRev-2), so mesečne, po potrebi pa se skliče tudi korespondenčna seja. V letu 2014 je imel strokovni svet Agencije devet rednih in dve korespondenčni seji DIREKTORICA AGENCIJE Direktorica Agencije je po funkciji tudi predsednica strokovnega sveta. Direktorica vodi, zastopa in predstavlja Agencijo pri uresničevanju njenih pristojnosti in odgovornosti ter organizira njeno delo skladno s pravili oziroma določbami, opredeljenimi v Poslovniku Agencije in Pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Direktorica Agencije je po izobrazbi magistra ekonomskih znanosti in ima dovoljenji za opravljanje nalog pooblaščene revizorke in preizkušene notranje revizorke VREDNOTE AGENCIJE Delovanje v korist javnega interesa; skrb za kvaliteten javni nadzor nad revidiranjem in ocenjevanjem vrednosti; zagotavljanje transparentnosti delovanja in upoštevanje moralnih načel; prizadevanje za ciljnost in učinkovitost poslovanja; spoštovanje sodelavcev in njihove pristojnosti POSLANSTVO IN URESNIČEVANJE JAVNEGA INTERESA AGENCIJE Osnovno poslanstvo Agencije je opravljanje javnega nadzora nad kakovostjo revidiranja ter ocenjevanja vrednosti in izvrševanje drugih nalog in pristojnosti, določenih z ZRev-2 ter drugimi zakoni in podzakonskimi akti. Le visoka kakovost revidiranja in ocenjevanja vrednosti prispeva k urejenemu delovanju finančnih trgov, saj se na ta način povečuje zaupanje v pravilnost računovodskih izkazov družb, zlasti tistih, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi. Agencija ima v skladu z ZRev-2 v uresničevanju javnega nadzora in v javnem interesu pristojnost in odgovornost za nadzor nad: sprejemanjem pravil revidiranja in ocenjevanja vrednosti ter določanjem hierarhije pravil revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki niso predpisi, kar uresničuje z dajanjem soglasij k pravilom ter hierarhiji pravil revidiranja in ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Inštitut; izobraževanjem za pridobitev nazivov pooblaščeni revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme, kar uresničuje z dajanjem soglasja k programom izobraževanja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju: Inštitut); izdajo dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja, izdajo dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca ter

8 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav, kar Agencija izvaja z izdajanjem soglasij k pravilom za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in pooblaščenega ocenjevalca, ki jih sprejema Inštitut, in preverjanjem pravilnosti izdaje dovoljenj in registracije zakonitih revizorjev in revizijskih družb tretjih držav; stalnim izobraževanjem pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, kar uresničuje z dajanjem soglasja na program stalnega izobraževanja pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, ki ga sprejme Inštitut, in preverjanjem izvajanja programa stalnega izobraževanja, ki ga izvaja Inštitut; zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih k reviziji, kar Agencija uresničuje tako, da nadzira Inštitut v načrtovanju in izvajanju nadzora kakovosti dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev. Agencija tako določa merila za sestavo strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev, daje soglasje k strateškemu in letnemu načrtu, ki ga skladno z merili določi Inštitut, in daje posamične zahtevke Inštitutu za izredne preveritve kakovosti revidiranja. Agencija lahko tudi sama opravlja nadzor nad kakovostjo revidiranja oziroma ocenjevanja vrednosti in ima pri tem enake pristojnosti kot Inštitut. Agencija odloča v postopkih nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih k obvezni reviziji, ter izreka ukrepe nadzora, odloča o prekrških in izreka globe ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE ZA DELOVANJE AGENCIJE Delovanje Agencije za javni nadzor nad revidiranjem in izvajanje njenih pristojnosti je v letu 2014 temeljilo na naslednjih zakonskih podlagah: Zakon o revidiranju (Ur. l. RS, št. 65/08 in 63/13-ZS-K); Zakon o javnih agencijah (Ur. l. RS, št. 52/02, 51/04-EZ-A, 33/11-ZEKom-C); Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 110/02-ZDT-B, 56/02-ZJU, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10, 110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS A); Zakon o upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13); Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Ur. l. RS 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14, 95/14 - ZUJF-C; v nadaljevanju: ZIPRS1415). Zakonske podlage za pripravo letnega poročila Agencije za leto 2014 so naslednje: Zakon o javnih agencijah; Zakon o javnih financah;

9 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/1999, 30/ ZJF-C, 114/06 - ZUE); Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 - popr., 104/10, 104/11); Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13, 94/14) Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. l. RS, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10); Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06, 120/07, 112/09 in 58/10, 97/12) SPLOŠNI PREGLED DEJAVNOSTI AGENCIJE NADZOR NAD REVIZIJSKIMI DRUŽBAMI Nadzorni organ opravlja nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb z namenom preverjanja, če revizijska družba pri opravljanju revidiranja ravna v skladu s pravili revidiranja. Revidiranje mora potekati na način, določen z ZRev-2, Mednarodnimi revizijskimi standardi (v nadaljevanju: MSR) in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Inštitut, ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (v nadaljevanju: pravila revidiranja). Nadzor nad zagotavljanjem kakovosti dela revizijskih družb se zagotavlja: s preverjanjem, ali posamezni subjekti izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja; s sprotnim preverjanjem, ali pooblaščeni revizorji in revizijske družbe izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre; s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil revizijskih podjetij in drugih oseb, ki so po določbah zakona o revidiranju oziroma drugih zakonov dolžne poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah; z opravljanjem pregledov poslovanja revizijskih družb; z izrekanjem ukrepov nadzora. Nadzor nad revizijskimi družbami se mora opravljati tako, da je vsaka revizijska družba, ki izvaja obvezne revizije subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katere koli države članice, nadzirana najmanj vsaka tri leta, ostale revizijske družbe pa morajo biti nadzirane najmanj vsakih šest let. Nadzor nad revizijsko družbo pa vključuje: pregled sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe; preverjanje neodvisnosti pooblaščenega revizorja od naročnika revizije;

10 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto preverjanje skladnosti postopkov revidiranja s pravili revidiranja; ocene kakovosti in količine porabljenih dejavnikov (sestava revizijske skupine in delovne ure); pregled zaračunanih revizijskih storitev; neposredni nadzor nad delom pooblaščenih revizorjev. Pregled sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe vključuje ugotavljanje, ali ima revizijska družba vzpostavljene ustrezne usmeritve in postopke za prevzemanje odgovornosti, povezane s kakovostjo opravljenega dela, spoštovanje etičnih zahtev, sprejem in ohranjanje razmerij z naročniki ter za posebne revizijske posle, oblikovanje revizijskih skupin, izvajanje poslov v skladu s pravili revidiranja, zagotavljanje, da so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, da delujejo uspešno in da so v praksi upoštevani. Ukrepi nadzora, ki jih izreka Agencija v primeru ugotovljenih nepravilnosti so: odreditev odprave kršitev, odreditev dodatnih ukrepov ter odvzem dovoljenja. Agencija odvzame revizijski družbi dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja v naslednjih primerih: če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov; če je revizijski družbi odredila dodatni ukrep, in sicer glede razrešitve člana uprave in imenovanja novega, če revizijska družba ne ravna v skladu z odredbo v odpravi kršitev, če uprava revizijske družbe ne opravi dodatnih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev ter če revizijska družba v zadnjih dveh letih več kot štirikrat krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Inštituta ali če kako drugače ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem. Pogojni odvzem dovoljenja pa lahko Agencija izreče hkrati z odločbo o odvzemu dovoljenja, in sicer v takem primeru do odvzema dovoljenja ne bo prišlo, če revizijska družba v času, ki ga določi Agencija in ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let (preizkusna doba) ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje. Agencija je skladno z določbami ZRev-2 tudi prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe NADZOR NAD POOBLAŠČENIMI REVIZORJI Neposredni nadzor nad pooblaščenimi revizorji se opravi tako, da se pri opravljanju nadzora s pregledom celotne revizijske dokumentacije, ki se nanaša na opravljeno revizijo najmanj enega naročnika, v obdobju od zadnjega opravljenega nadzora, preveri kakovost njihovega dela. V postopku nadzora nad pooblaščenim revizorjem lahko Agencija izreče naslednje ukrepe: odreditev odprave kršitve; opomin; pogojni odvzem dovoljenja; odvzem dovoljenja.

11 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja: če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov; če ob pridobitvi dovoljenja niso bili izpolnjeni zakonski pogoji; če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence; če pooblaščeni revizor pri izvajanju nalog revizije krši prepoved, ki je določena v drugem odstavku 45. člena in 46. člena zakona (glede neprekinjenosti opravljanja revizije računovodskih izkazov kot ključnega partnerja, naložb v tej pravni osebi, povezanosti s pravno osebo in bi zaradi tega lahko obstajal dvom v neodvisnost in nepristranskost revidiranja ter prevzema vodstvenega položaja v revidirani pravni osebi pred potekom najmanj dveh let po tem, ko je prenehal sodelovati pri revizijskem poslu kot pooblaščeni revizor ali ključni revizijski partner); če pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče; če pooblaščeni revizor krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov; če ponavljajoče krši druge določbe zakona o revidiranju oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo revidiranje tako, da mu je zaradi tovrstnih kršitev bil že dvakrat izrečen opomin. Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da do odvzema ne bo prišlo (pogojni odvzem dovoljenja), če pooblaščeni revizor v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve. Opomin izreče Agencija pooblaščenemu revizorju, če le-ta krši pravila revidiranja in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja NADZOR NAD POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTI Agencija opravlja javni nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih k obvezni reviziji. Ocenjevanje vrednosti mora potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki vključujejo Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju: MSOV), druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Inštitut, ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja, in predpise, izdane na njihovi podlagi (v nadaljevanju: pravila ocenjevanja vrednosti). Nadzor nad pooblaščenimi ocenjevalci se zagotavlja: s sprotnim preverjanjem, ali ocenjevalci vrednosti izpolnjujejo pogoje za vpis v ustrezne registre; s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil pooblaščenih ocenjevalcev, ki so dolžni poročati Inštitutu oziroma ga obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah; z opravljanjem pregledov dela pooblaščenih ocenjevalcev.

12 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Ukrepi nadzora s strani Agencije nad pooblaščenimi ocenjevalci po zakonu so lahko odreditev odprave kršitve, opomin in odvzem dovoljenja. Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad pooblaščenim ocenjevalcem ugotovi, da krši določbe zakona glede obveznega poročanja Inštitutu ali Agenciji. Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov ali če je oseba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila zbrisana iz uradne evidence. Agencija prav tako odvzame dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca, če le-ta pri izvajanju ocenjevanja vrednosti premoženja: krši pravila ocenjevanja vrednosti in je zaradi kršitve mnenje o ocenjeni vrednosti oziroma obrazložitev mnenja napačna oziroma zavajajoča; krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov; ponavljajoče krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma pravila ocenjevanja vrednosti, tako da mu je bil zaradi tovrstnih kršitev že dvakrat izrečen opomin. Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da do odvzema ne bo prišlo (pogojni odvzem dovoljenja), če pooblaščeni ocenjevalec v času, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od šestih mesecev in ne daljši od dveh let, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin. Agencija izreče pooblaščenemu ocenjevalcu opomin, če pooblaščeni ocenjevalec krši določbe ZRev-2 oziroma drugih zakonov in predpisov, ki urejajo ocenjevanje vrednosti premoženja oziroma standarde ocenjevanja vrednosti, in ni pogojev za odvzem dovoljenja oziroma pogojni odvzem dovoljenja NADZOR NAD SLOVENSKIM INŠTITUTOM ZA REVIZIJO Skladno z ZRev-2 opravlja Agencija kot javni neodvisni nadzornik tudi nadzor nad Inštitutom pri izvajanju njegovih nalog na podlagi zakona. Takšen nadzor je vzpostavil ZRev-2, ki je implementiral v slovensko zakonodajo evropsko direktivo o obveznih revizijah, v zvezi z neodvisnim opravljanjem nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji. Namen ustanovitve novega organa na področju nadzora je bil v ravno v njegovi avtonomnosti in neodvisnosti od revizijske stroke. Agencija opravlja nadzor nad Inštitutom v tistem delu, kjer ima le-ta javna pooblastila. Tako nadzira in preverja pravilnost izdaje dovoljenj in registracije vseh subjektov nadzora, preverja izvajanje programa stalnega izobraževanja, ki ga izvaja Inštitut. Agencija prav tako nadzira Inštitut v načrtovanju nadzora kakovosti dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb ter pooblaščenih ocenjevalcev, s čimer zagotavlja kakovost njihovega dela. Zakon Agenciji omogoča, da Inštitutu daje zahtevke za izredne preveritve kakovosti revidiranja ter ocenjevanja vrednosti in ji mora zato na zahtevo omogočiti dostop do vseh dokumentov oziroma ji izročiti vse dokumente in ji dati ustrezna pojasnila, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti. Agencija opravlja nadzor nad delom Inštituta v zvezi z opravljanjem nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev tako, da

13 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto strokovne službe Agencije proučijo celotni nadzorni spis Inštituta ter ob zadostni podlagi in utemeljenem sumu kršitev pravil revidiranja oziroma ocenjevanja, strokovni svet Agencije odloča o začetku postopka za izrek ukrepa nadzora. Agencija nadzor nad Inštitutom dosledno izvaja, kar je podrobneje obrazloženo v nadaljevanju dokumenta. 2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH V LETU DOSEŽENI CILJI AGENCIJE V LETU 2014, OPREDELJENI V FINANČNEM NAČRTU ZA LETO 2014 Temeljno načelo Agencije je zagotavljanje učinkovitega nadzora nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in pooblaščenimi ocenjevalci, ter nad Inštitutom, predvsem v delu, kjer ima Inštitut javna pooblastila. Eden najpomembnejših načinov zagotavljanja kakovosti dela revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev je opravljanje pregledov poslovanja revizijskih družb ter na tej osnovi izrekanje ukrepov nadzora, kadar je to potrebno. Agencija vse svoje aktivnosti izvaja z namenom uresničevanje ciljev in nalog, ki jih ji nalaga ZRev-2 in se bo temu posvetila tudi v prihodnje. Temeljni cilj Agencije je opravljanje javnega nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev. Agencija si je z namenom uresničitve zastavljenega cilja za leto 2014 zadala podrobnejše cilje ter opredelila naloge, ki so potrebne za njihovo dosego. V nadaljevanju Agencija izpostavlja nekatere ključne cilje in pripadajoče aktivnosti, ki so bile načrtovane za leto 2014 v Načrtu dela in finančnem načrtu za leto Vsi cilji, ki si jih je Agencija zadala, so bili v letu 2014 doseženi in realizirani v celoti, saj so pomembni za uresničevanje pristojnosti Agencije, kot jih nalaga ZRev-2 ter za zagotavljanje kakovosti in razvoj revizijske in ocenjevalske stroke v Sloveniji CILJ: SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NADZORA NAD KAKOVOSTJO DELA REVIZIJSKIH DRUŽB, POOBLAŠČENIH REVIZORJEV TER POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV S STRANI AGENCIJE Agencija je spremljala redna mesečna in redna letna poročila revizijskih družb in v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma kršitev v skladu z ZRev-2 začela postopek za izrek ukrepa nadzora. Poročila revizijskih družb je analizirala tudi v povezavi s sprejetimi merili za sestavljanje strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb in na tej osnovi ugotavljala morebitno povečano tveganje slabše kakovosti opravljenih revizij. Na podlagi mesečnih poročil namreč Agencija pridobi podatke o načrtovani porabi ur za posamezno revizijo računovodskih izkazov ter pogodbeno ceno revizije, ki pa sta lahko kazalnika povečanega tveganja slabše kakovosti opravljene revizije, v kolikor planirano število porabljenih ur za revizijo odstopa od priporočenih ur oziroma pogodbene vrednosti ne dosegajo nekega minimalnega praga, s katerim bi se zagotovila kakovostna revizija.

14 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Opravljena je bila letna analiza, izdelana na osnovi rednega mesečnega poročanja revizijskih družb, ter letna analiza, vse z oceno tveganja po posameznih segmentih in opisom ugotovljenih kršitev. Agencija je v letu 2014 na podlagi preveritev letnih poročil revizijskih družb pri šestih revizijskih družbah zaznala sum kršitve 45. člena ZRev-2, in sicer opravljanja prepovedanih storitev pri naročniku revizije računovodskih izkazov, zato je tem revizijskim družbam poslala zahteve za dodatna pojasnila in predložitev dokumentacije. Na podlagi nadaljnjih preveritev nepravilnosti niso bile ugotovljene. Agencija je v letu 2014 na podlagi preveritev letnih poročil revizijskih družb pri dvaindvajsetih revizijskih družbah ugotovila kršitve drugega odstavka 39. člena ZRev-2 in drugega odstavka 77. člena ZRev-2, ter na podlagi ugotovljenih kršitev izdala odredbe za odpravo kršitev. Na podlagi preveritve mesečni poročil je Agencija izdala šest odredb o odpravi kršitev zaradi kršitev četrtega odstavka 77. člena ZRev-2. Agencija je tudi v letu 2014 analizirala podatke iz letnih poročil za obdobje od , in sicer: - največjih 10 revizijskih družb v Sloveniji na podlagi celotnih prihodkov ter prihodkov iz revidiranja za leto 2013, s poudarkom na revizijskih družbah, ki revidirajo družbe javnega interesa, in na podlagi števila vseh zaposlenih oziroma zaposlenih pooblaščenih revizorjev; - strukturi izdanih revizorjevih mnenj; - gibanju cen opravljenih revizij; - podrobnejši analizi opravljenih revizij bank in zavarovalnic. Iz analize izhaja, da so se celotni prihodki revizijskih družb v letu 2013 v primerjavi s preteklim letom znižali, prav tako se je znižal tudi delež največjih štirih revizijskih družb (t.i. BIG 4) v celotnih prihodkih vseh revizijskih družb. Iz analize strukture izdanih revizorjevih mnenj izhaja zmanjšanje deleža neprilagojenih mnenj, povečanje deleža mnenj s pridržki in zavrnitev izdaje mnenj, ter zmanjšanje deleža odklonilnih mnenj. Trend padanja gibanja cen revizijskih storitev se je nadaljeval tudi v obravnavanem obdobju, pri čemer pa je opazen tudi večji razpon med najdražjimi in najcenejšimi revizijami. Povzetek analize letnih poročil je prikazan v Prilogi 2. Agencija je v neposrednem nadzoru dveh revizijskih družb v letu 2014 preverila upoštevanje Mednarodnega standarda obvladovanja kakovosti (v nadaljevanju: MSOK 1), saj je v preteklih letih ugotovila, da nekatere revizijske družbe ne spoštujejo dosledno vseh zahtev navedenih v MSOK 1. Poleg tega je Agencija preverila upoštevanje MSOK 1 tudi posredno, s pregledom nadzorne dokumentacije Inštituta. MSOK 1 obravnava odgovornost revizijskega podjetja za njegovo ureditev obvladovanja kakovosti pri revizijah in preiskavah računovodskih izkazov ter pri drugih poslih dajanja zagotovil in sorodnih storitev. Cilj revizijske družbe je, da vzpostavi in vzdržuje ureditev obvladovanja kakovosti za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da podjetje in njegovo osebje izpolnjujeta strokovne standarde ter ustrezne zakonske in

15 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto regulativne zahteve ter da so poročila, ki jih izdaja podjetje ali partnerji, zadolženi za posle, primerna glede na okoliščine. V zvezi z zahtevami MSOK 1 je iz opravljenih nadzorov nad poslovanjem revizijskih družb Agencija v preteklih letih ugotavljala številne kršitve na področju obvladovanja kakovosti, in sicer: - Revizijske družbe niso imele sprejetega pravilnika oziroma podobnega akta, ki bi urejal področje obvladovanja kakovosti v revizijski družbi, ne glede na njeno velikost. - Revizijske družbe so sicer sprejele pravilnike, s katerimi urejajo obvladovanje kakovosti, ki pa niso bili ustrezno usklajeni z MSOK 1, so bili pomanjkljivi oziroma niso vsebovali vseh pomembnih usmeritev, ki so navedene v MSOK 1 in jih mora revizijska družba pri svojem poslovanju obvezno upoštevati. - Revizijske družbe so imele sprejete vse ustrezne dokumente in pravilnike, vendar jih pri svojem poslovanju niso ustrezno uporabljale in jih tudi niso spoštovale. Nadzirani revizijski družbi v letu 2014 sta sicer formalno izpolnjevali zahteve MSOK 1, kljub temu pa je bilo eni revizijski družbi izdano priporočilo v zvezi z oceno kakovosti opravljenih revizij javnih družb. Agencija je v letu 2014 prejela s strani tretjih oseb trinajst prijav s sumom kršenja pravil revidiranja oziroma ocenjevanja vrednosti. Vse prijave je skrbno proučila in v vseh primerih je od revizijskih družb oziroma pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti zahtevala pojasnila na očitane kršitve in podporno dokumentacijo, razen v enem primeru, kjer iz prijave ni izhajalo domnevno napačno ravnanje subjekta nadzora. Agencija je uvedla postopek za izrek ukrepa nadzora zoper štiri pooblaščene revizorje, in sicer je v treh primerih izdala odredbo za odpravo kršitev pravil revidiranja, ter v enem primeru začela postopek za izrek opomina, ki še ni zaključen CILJ: NADZOR AGENCIJE NAD SLOVENSKIM INŠTITUTOM ZA REVIZIJO PRI IZVAJANJU NADZORA KAKOVOSTI REVIDIRANJA POOBLAŠČENIH REVIZORJEV, REVIZIJSKIH DRUŽB IN OCENJEVALCEV VREDNOSTI 1. AKTIVNOST Agencija je v letu 2014 proučila vso dokumentacijo, ki jo je Inštitut pridobil v okviru nadzora, skupaj z zapisniki, pripombami na zapisnike in strokovnimi mnenji revizijskega in strokovnega sveta Inštituta, ter v primeru ugotovljenih nepravilnosti oziroma kršitev pravil revidiranja s strani strokovnih služb Agencije, je strokovni svet Agencije začel postopek za izrek ukrepa nadzora. OBVLADOVANJE KAKOVOSTI REVIZIJSKIH DRUŽB Agencija je v letu 2014 prejela od Inštituta 13 nadzornih spisov v zvezi z opravljenim nadzorom nad poslovanjem revizijskih družb v letu 2014, ter 9 nadzornih spisov v zvezi z opravljenim nadzorom nad poslovanjem revizijskih družb v letu Na podlagi

16 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto pregleda nadzorne dokumentacije ter ugotovitev iz ostalih nadzornih postopkov Agencije v zvezi s poslovanjem revizijskih družb, ki so bile predmet nadzora pri Inštitutu v letu 2014 oziroma v letu 2013, je bilo izdanih 8 odredb in 1 odredba z dodatnim ukrepom, medtem ko je Inštitut ugotovil kršitve pravil revidiranja pri šestih revizijskih družbah. Agencija je v letu 2014 pripravila 10 Poročil o opravljenem pregledu nadzorne dokumentacije delovanja revizijskih družb, v zvezi s katerimi iz nadzorne dokumentacije ni izhajal utemeljen sum kršitev pravil revidiranja, zaradi katerih bi Agencija začela postopek za izrek ukrepa nadzora, in sicer se 7 Poročil nanaša na opravljene nadzore Inštituta v letu 2013, 3 Poročila pa na opravljene nadzore Inštituta v letu KAKOVOST REVIDIRANJA POOBLAŠČENIH REVIZORJEV Agencija je v letu 2014 pripravila 15 Poročil o opravljenem pregledu nadzorne dokumentacije pooblaščenih revizorjev na podlagi proučitve celotne nadzorne dokumentacije, predložene s strani Inštituta, in sicer se 7 Poročil nanaša na opravljene nadzore Inštituta v letu 2013 in 8 Poročil na opravljene nadzore Inštituta v letu Agencija je uvedla sedem nadzornih postopkov zoper pooblaščene revizorje, za katere je iz nadzorne dokumentacije Inštituta obstajal utemeljen sum, da so pri revidiranju kršili pravila revidiranja, od tega je bil v dveh primerih pooblaščenima revizorjema izrečen ukrep odreditve odprave kršitve, v dveh primerih pa je bil izrečen ukrep opomin. Trije postopki zoper pooblaščene revizorje še niso zaključeni. KAKOVOST OCENJEVANJA VREDNOSTI POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI Agencija je v letu 2014 pripravila 20 Poročil o opravljenem pregledu nadzorne dokumentacije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, in sicer 10 Poročil na podlagi opravljenih nadzorov nad pooblaščenimi ocenjevalci s strani Inštituta v letu 2013, ter 10 Poročil na podlagi opravljenih nadzorov v letu 2014, pri čemer je Agencija v 7 primerih ugotovila, da ni podana pristojnost za odločanje o ukrepu nadzora. Agencija je v letu 2014 uvedla šest nadzornih postopkov zoper pooblaščene ocenjevalce vrednosti, za katere je Agencija tako iz nadzorne dokumentacije Inštituta kot tudi drugih razpoložljivih informacij ugotovila, da obstaja utemeljen sum kršitev pravil ocenjevanja. Od tega je bil v dveh primerih pooblaščenima ocenjevalcema vrednosti izrečen opomin, v enem primeru pa je bil izrečen ukrep pogojnega odvzema dovoljenja. V dveh primerih je bil postopek za izrek ukrepa nadzora ustavljen, en postopek pa še ni zaključen. 2. AKTIVNOST Agencija je preverila podlage (skladnost z ZRev-2 in merili, vsebino, utemeljenost) za izdajo soglasja na predlagani letni načrt nadzorov nad delom revizijskih družb,

17 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev v letu 2014, ki ga je Agenciji predložil Inštitut. Strokovni svet Agencije je na svoji 56. seji dne ob predhodni preveritvi utemeljenosti in vsebini načrta podal soglasje na Načrt opravljanja nadzorov nad pooblaščenimi ocenjevalci v letu 2015 s strani Inštituta, na podlagi katerega bo Inštitut v letu 2015 opravil nadzor nad 17 ocenjevalci vrednosti (7 pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, 2 pooblaščena ocenjevalca vrednosti strojev in opreme in 8 pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin). Strokovni svet Agencije je na svoji 58. seji dne ob predhodni preveritvi utemeljenosti in vsebini načrta podal soglasje na Načrt opravljanja nadzorov nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji v letu 2015 s strani Inštituta, na podlagi katerega bo Inštitut v letu 2015 opravil nadzor nad 9 revizijskimi družbami in 27 pooblaščenimi revizorji. V soglasju je strokovni svet Agencije izpostavil pomen nadzora nad revidiranjem sistemsko pomembnih družb (družb v javnem interesu), zaradi česar je Inštitutu priporočil, naj med revizijske projekte, ki bodo predmet pregleda, vključi tudi poimensko naštete revizije družb zaradi zaznane večje stopnje tveganja. Poleg tega strokovni svet Agencije, v zvezi z opravljanjem nadzora nad kakovostjo dela revizijskih družb, navedenih v predlogu načrta, od Inštituta pričakuje, da bo nadzor opravljen skladno z določbami od četrtega do sedmega odstavka 74. člena ZRev-2, pri čemer so dolžni izvajalci nadzora sestaviti poročilo o pregledu kakovosti revidiranja skladno s sedmim odstavkom 74. člena ZRev-2, ki naj vsebuje glavne ugotovitve pregleda in ne le ugotovljene pomanjkljivosti. V zvezi s pregledom sistema obvladovanja kakovosti znotraj revizijske družbe je v poročilu potrebno navesti, ali so usmeritve in postopki, povezani z ureditvijo obvladovanja kakovosti, ustrezni, primerni, ali delujejo uspešno in ali so v praksi upoštevani CILJ: PREVERITEV PRAVILNOSTI IZDAJE DOVOLJENJ / PODALJŠANJ DOVOLJENJ ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI REVIDIRANJA IN NALOG POOBLAŠČENEGA REVIZORJA IN POOBLAŠČENEGA OCENJEVALCA Agencija je v letu 2014 preverila pravilnost izdaje dovoljenj in podaljšanj dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja, ki jih izdaja Inštitut. Agencija je s preveritvijo pravilnosti izdaje dovoljenj in podaljšanj dovoljenj uresničevala svojo pristojnost nadzora nad podeljevanjem in podaljševanjem dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja in nalog pooblaščenega revizorja. Agencija je od Inštituta zahtevala predložitev celotne podporne dokumentacije kot podlage za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenj subjektom nadzora in preverila pravilnost: o izdaje dveh dovoljenj za opravljanje dejavnosti revidiranja revizijskim družbam v letu 2014, o 5 izdaj dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v letu 2014, o 5 podaljšanj dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja v letu 2014,

18 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto o o 5 izdaj dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v letu 2014, 5 podaljšanj dovoljenj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v letu Agencija je v enem primeru ugotovila, da predložena dokumentacija ni ustrezna in zadostna podlaga za izdajo dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja glede na določbe prvega odstavka 48. člena ZRev-2. Agencija bo v letu 2015 skladno s svojimi pristojnostmi v navedenem primeru opravila nadaljnje nadzorne postopke CILJ: ZAGOTOVITI KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA NAZIVA POOBLAŠČENI REVIZOR IN POOBLAŠČENI OCENJEVALEC V letu 2013 je Agencija pregledala in preverila gradiva za vse predmete, ki predstavljajo sestavni del izobraževalnega programa za pridobitev naziva pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Ta gradiva so bila naslednja: Gospodarsko pravo, pravo družb in upravljanje podjetij, Poklicna etika in poslovno komuniciranje, Civilno pravo in gospodarske pogodbe, Davčno pravo in obdavčitev pravnih oseb, Računovodenje in Slovenski računovodski standardi, Matematične in statistične metode, Izbrane teme iz sodobnih poslovnih financ, Metode ocenjevanja vrednosti podjetij, Osnove vrednotenja podjetij, Posebnosti pri ocenjevanju vrednosti podjetij in pregled poročila o ocenjevanju vrednosti in Standardi ocenjevanja vrednosti. Gradivo se v letu 2014 ni spreminjalo. Agencija je v letu 2010, ko je prvič potekalo izobraževanje za pridobitev znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja skladno z novim ZRev-2, na podlagi katerega je bil v Ur. l. št. 98/09 objavljen Pravilnik o pridobitvi potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pregledala gradiva za vse predmete, ki predstavljajo sestavni del izobraževalnega programa za pridobitev naziva pooblaščeni revizor. Ta gradiva so bila naslednja: Pravila revidiranja, Gospodarsko pravo, pravo družb in upravljanje podjetij, Civilno pravo in gospodarske pogodbe, Delovno in socialno pravo, Stečajno pravo in postopki zaradi insolventnosti, Računovodenje in slovenski računovodski standardi, Računovodsko proučevanje (stroškovno računovodstvo in poslovodno računovodstvo), Mednarodni računovodski standardi, Matematične in statistične metode, Poslovne finance in finančno analiziranje, Davčno pravo in obdavčitev pravnih oseb, Obvladovanje tveganj in notranje kontroliranje, Informacijske tehnologije in računalniške ureditve, Mednarodna pravila revidiranja in revizorjevo poročanje in Sestavljanje in revidiranje konsolidiranih računovodskih izkazov. Gradivo se v letu 2014 ni spreminjalo. Ugotovljeno je bilo, da so vsa gradiva pripravljena ustrezno, s čimer je zagotovljena kakovost izobraževanja tako za pridobitev strokovnega naziva pooblaščeni revizor kot tudi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij.

19 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto CILJ: ZAGOTOVITI KAKOVOST STALNEGA (DODATNEGA) IZOBRAŽEVANJA POOBLAŠČENIH REVIZORJEV IN POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV Agencija je v letu 2014 aktivno spremljala in preverjala programe za izobraževanje, ki so priznani kot dodatno izobraževanje. Agencija namreč sodeluje v komisiji, ki po presoji in preveritvi vsebine in gradiva za izobraževanje, dodeli izobraževanju ustrezno oznako in število točk, ki jih pridobi posamezni revizor, če se izobraževanja udeleži. Agencija je z udeležbo na seminarjih, simpozijih ali konferencah preverila kakovost 16 izobraževanj, priznanih kot dodatno izobraževanje za podaljšanje dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma pooblaščenega ocenjevalca. Kot ustrezno oziroma kakovostno šteje tisto izobraževanje, ki nadgrajuje znanje pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti na področjih, ki jih morajo pooblaščeni revizorji oziroma pooblaščeni ocenjevalci poznati za kakovostno opravljanje svojih nalog. Izobraževanje, ki ponavlja znanja, ki jih mora pooblaščeni revizor oziroma pooblaščeni ocenjevalec osvojiti za pridobitev strokovnega naziva, ne šteje za ustrezno. Agencija je preverila in pregledala vsa izobraževanja, organizirana s strani Inštituta v letu 2014, in sicer smo preverjali ustreznost tematike in vsebine ter predavatelja. Pregledali smo gradivo za izobraževanje, prav tako smo se v petnajstih primerih izobraževanja tudi sami udeležili, tako da smo preverili tudi ustrezno podajanje informacij in prisotnost pooblaščenih revizorjev na seminarju, ki je priznan kot dodatno izobraževanje. Poleg ciljev, ki jih je Agencija opredelila v Načrtu dela in finančnem načrtu za leto 2014, je v letu 2014 Agencija opravljala tudi vrsto drugih nalog in aktivnosti, ki ji jih nalaga ZRev-2. Te pa so podrobneje podane v nadaljevanju POMEMBNE AKTIVNOSTI AGENCIJE V LETU NAZOR NAD KAKOVOSTJO DELA REVIZIJSKIH DRUŽB, POOBLAŠČENIH REVIZORJEV IN POOBLAŠČENIH OCENJEVALCEV NEPOSREDNI NADZOR NAD KAKOVOSTJO DELA SUBJEKTOV NADZORA Kot je opredeljeno v ZRev-2, opravljata nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb tako Agencija kot Inštitut, ukrepe nadzora pa skladno z ZRev-2 izreka samo Agencija. Inštitut opravlja nadzor po ZRev-2 tako, da je vsaka revizijska družba, ki revidira podjetja, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katere koli države članice, pregledana najmanj enkrat v treh letih, vse druge revizijske družbe pa najmanj enkrat v šestih letih.

20 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Na podlagi Načrta opravljanja nadzorov nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji v letu 2014, na katerega je strokovni svet Agencije dal soglasje , je opravil Inštitut v letu 2014 pregled poslovanja nad kakovostjo dela 24 pooblaščenih revizorjev v okviru nadzora poslovanja osemnajstih revizijskih družb, in sicer: PRICEWATERHOUSECOOPERS d.o.o., AB AKTIVA d.o.o., ADAKTA d.o.o., EBM revizijska družba d.o.o., GM revizija d.o.o. GSS revizijska družba d.o.o., KAMARO d.o.o., M REVIZIJA IN SVETOVANJE, d.o.o., ACAM d.o.o., REMARS d.o.o., REVISTO, d.o.o., REVIZIJSKA HIŠA BORERA d.o.o., RIPRO, d.o.o., SN REVIZIJA svetovanje d.o.o., REVIZIJSKA HIŠA SIMONČIČ d.o.o., PKF revizija in svetovanje d.o.o., UHY Revizija in svetovanje d.o.o. in BM VERITAS REVIZIJA d.o.o.. Na podlagi Načrta opravljanja nadzorov nad delom pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti za leto 2014, na katerega je strokovni svet Agencije dal soglasje dne , je Inštitut v letu 2014 opravil nadzor nad delom pooblaščenih ocenjevalcev, in sicer: TABELA 1: NADZOR NAD DELOM POOBLEŠČENIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI ZA LETO 2014 NAČRTOVANO ŠTEVILO/OPRAVLJENO ŠTEVILO NADZOROV NAZIV NAD POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin 8/9 Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti strojev in 2/1 opreme Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij 7/10 Skupaj: 17/20 V letu 2014 je Inštitut na podlagi Načrta opravljanja nadzora nad delom pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti za leto 2014 od 17 načrtovanih nadzorov opravil 15 rednih nadzorov ter dodatnih šest nenačrtovanih nadzorov. V treh primerih sta bila v pregled istega poročila vključena dva pooblaščena ocenjevalca. Podatki o opravljenih neposrednih nadzorih v letu 2014 so razvidni iz naslednje tabele: TABELA 2: OPRAVLJENI NEPOSREDNI NADZORI V LETU 2014 Nadzirani v obdobju 2014 s strani stanje na dan Inštituta in Agencije neposredni nadzori delež nadziranih revizijske družbe 57 20¹ 35 % pooblaščeni revizorji ² 14 % število aktivnih pooblaščenih revizorjev (ocena) % pooblaščeni ocenjevalci ³ 11 %

21 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Opombe: 1. Agencija je od Inštituta v letu 2014 prejela 13 nadzornih spisov. 2. Agencija je od Inštituta v letu 2014 prejela 15 nadzornih spisov. 3. Agencija je od Inštituta v letu 2014 prejela 16 nadzornih spisov. Agencija je tudi v letu 2014 preverila prejeto nadzorno dokumentacijo s strani Inštituta na način opisan v poglavju Agencija opravlja nadzore predvsem na podlagi prejetih prijav in sprejetih Meril za sestavljanje strateškega in letnega načrta preverjanja kakovosti revidiranja pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb, kjer so opredeljeni pomembni indikatorji tveganja kakovosti opravljenih revizij, ki so osnova za samostojni pregled poslovanja revizijskih družb in pregled opravljanja nalog pooblaščenih revizorjev, in sicer: slab ugled revizijske družbe v javnosti; ugotovljene nepravilnosti pri pregledu kakovosti dela revizijske družbe oziroma pooblaščenega revizorja v preteklosti; tveganje, ki izhaja iz sestave revizijske ekipe in porabljenega časa pri izvedbi revizije; tveganost revizije zaradi odmevnosti oziroma pritiskov javnosti, s čemer se lahko vrši pritisk na revizorja; pomembnost revidirancev (velikost in organizacijska oblika, pomembne finančne institucije, javna podjetja); revizijske družbe in pooblaščeni revizorji z velikim deležem pritrdilnih mnenj v vseh mnenjih; nadpovprečno nizke cene revizijskih storitev; veliko število zaposlenih na enega pooblaščenega revizorja v revizijski družbi; kršenje neodvisnosti revizijske družbe oziroma pooblaščenega revizorja; dejavnost revidiranca (na primer banke, zavarovalnice in druge finančne inštitucije, gradbeništvo, telekomunikacije in podobno); ter novo ustanovljene revizijske družbe. Agencija opravlja tudi nadzore na pobudo tretje osebe, ki pisno izrazi upravičen dvom, da revizijska družba računovodskih izkazov ni revidirala v skladu s pravili revidiranja. O upravičenosti posamezne prijave presoja in odloča Agencija na osnovi utemeljitve oziroma dokumentacije, ki je priložena pobudi za opravljanje nadzora. Pri tem mora biti iz dokumentacije jasno razvidno, na kakšen način je revizijska družba domnevno kršila pravila revidiranja. Agencija je v letu 2014 izvedla dva neposrednega nadzora nad revizijskimi družbami, deset nadzorov nad pooblaščenimi revizorji oziroma revizijskimi družbami na podlagi prejetih prijav z namenom preveritve morebitnih kršitev pravil revidiranja, ter dva nadzora na pooblaščenimi ocenjevalci z namenom preveritve morebitnih kršitev pravil ocenejvanja vrednosti. Agencija pa je tudi v letu 2014 preverila celotno nadzorno dokumentacijo subjektov nadzora, ki jo je prejela s strani Inštituta. V letu 2014 je bilo torej s strani Agencije in Inštituta skupaj neposredno nadzorovanih 28 pooblaščenih revizorjev, kar predstavlja 21 % vseh aktivnih pooblaščenih revizorjev, ki opravljajo revizije računovodskih izkazov, 20 revizijskih družb oziroma 35 % vseh revizijskih družb z veljavnim dovoljenjem za opravljanje storitev revidiranja v Sloveniji in 20 pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti oziroma 11 % vseh pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti.

22 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto POSREDNI NADZOR NAD KAKOVOSTJO DELA SUBJEKTOV NADZORA Poleg neposrednega nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji ter pooblaščenimi ocenjevalci, Agencija opravlja tudi posredni nadzor spoštovanja določb ZRev-2, in sicer na podlagi pregleda iz: A. Obveznega letnega poročanja revizijskih družb Na podlagi letnih poročil s strani revizijskih družb namreč Agencija preveri podatke, ki jih morajo poslati revizijske družbe do konca maja tekočega leta za obdobje od preteklega leta do tekočega leta. S tem Agencija preverja, ali delujejo revizijske družbe skladno z ZRev-2, na podlagi pregleda dokumentacije, ki vključuje: pregled števila načrtovanih in porabljenih ur za vsakega člana revizijske skupine za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov; pregled števila revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen pooblaščeni revizor; pregled vseh pogodb o revidiranju računovodskih izkazov, ki jih je revizijska družba sklenila z naročniki za revidiranje računovodskih izkazov preteklega obračunskega obdobja in vseh pogodbah, ki jih je revizijska družba v preteklem obračunskem obdobju sklenila za opravljanje drugih poslov dajanja zagotovil in poslov opravljanja dogovorjenih postopkov; pregled števila zaposlenih, pooblaščenih revizorjev in ostalega revizijskega osebja. Več o pregledu letnih poročil je zapisano v poglavju B. Obveznega mesečnega poročanja revizijskih družb Na podlagi Pravilnika o poročanju revizijskih družb (več v razdelku ) Agencija preverja, ali delujejo revizijske družbe skladno z ZRev-2 in Priporočilom 1 za zagotavljanje kakovosti revidiranja računovodskih izkazov, na podlagi pregleda dokumentacije, in sicer: Pregled načrtovanega skupnega števila ur za izvedbo revizije in skladnost z določbami iz Priporočila 1, v katerem je opredeljen priporočljivi obseg porabe časa za posamezen revizijski posel Preverjanje pogodbenih cen za revidiranje računovodskih izkazov in spoštovanje Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki so objavljane na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo, kot je to opredeljeno v Priporočilu 1 O ugotovljenih kršitvah v zvezi s poročanjem več v poglavju C. Objave preglednega poročila na podlagi 79. člena ZRev-2 Revizijske družbe, ki izvajajo obvezno revizijo subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev in revizijske družbe v mreži, morajo skladno z 79. členom ZRev-2 v treh mesecih po koncu vsakega poslovnega leta na svojih spletnih straneh objaviti pregledno poročilo z zakonsko predpisano vsebino. Agencija je v letu 2014 eni revizijski družbi zaradi kršenja 79. člena ZRev-2 izdala odredbo z dodatnim ukrepom, saj kljub pozivom Agencije o objavi letnega preglednega poročila in izdaji odredbe o odpravi kršitev, revizijska družba svoje zakonske dolžnosti objave preglednega poročila, tega ni storila.

23 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto D. Obvestila o razrešitvah revizijskih družb, prejetih na podlagi petega odstavka 37. člena ZRev-2 in petega odstavka 77. člena ZRev-2 Pravna oseba lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov. Različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev. Pravna oseba mora pisno obvestiti Inštitut in Agencijo o razrešitvi ali o odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop. Revizijska družba mora pisno obvestiti Agencijo in Inštitut o razrešitvi ali odstopu revizijske družbe v obdobju, za katero je veljalo imenovanje, in ustrezno pojasniti razloge za razrešitev ali odstop. Agencija je v letu 2014 prejela 11 obvestil o razrešitvah revizijskih družb tako od revidirancev kot tudi od razrešenih revizijskih družb ter preverila utemeljenost razlogov za razrešitev oziroma odstop. Najpogostejši razlog za razrešitev revizijskih družb je bila nezavezanost revidirancev k obvezni reviziji po določbah ZGD-1. Agencija je v enem primeru začela prekrškovna postopka zoper pravno osebo in njeno odgovorno osebo, v enem primeru pa je Agencija zahtevala dodatna pojasnila od razrešene revizijske družbe POSTOPKI ZA IZREK UKREPOV NADZORA REVIZIJSKIM DRUŽBAM, POOBLAŠČENIM REVIZORJEM IN POOBLAŠČENIM OCENJEVALCEM Na podlagi opravljenih neposrednih in posrednih nadzorov nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev, Agencija po uradni dolžnosti v primeru utemeljenega suma kršitev pravil revidiranja oziroma ocenjevanja začne postopek za izrek ukrepa nadzora. Za izdajo odločbe o začetku postopka zadostuje, da Agencija razpolaga s podatki, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je podan razlog za izrek ukrepa nadzora. Agencija lahko pridobi podatke tako od Inštituta kot tudi drugih virov, kot so na primer pobude pravnih in fizičnih oseb. Ali bo razpoložljive podatke upoštevala, je stvar njene lastne presoje, saj je pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti samostojna in neodvisna. Agencija ni vezana na morebitno mnenje Inštituta v zvezi z opravljenimi neposrednimi nadzori nad kakovostjo dela subjektov nadzora. V letu 2014 je Agencija izdala 83 upravnih aktov nadziranim osebam, in sicer: POOBLAŠČENIM REVIZORJEM (16): 4 odločbe o začetku postopka za izrek opomina, 2 odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja, 4 odločbe o izreku opomina, 3 odredbe o odpravi kršitev, 1 odločba o zavrnitvi ugovora pooblaščenega revizorja zoper odredbo o odpravi kršitev, 2 odločbi o ugotovitvi odprave kršitev.

24 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto POOBLAŠČENIM OCENJEVALCEM (15): 2 odločbi o začetku postopka za izrek opomina, 4 odločbe o začetku postopka za odvzem dovoljenja, 3 odločbe o izreku opomina, 2 odločbi o izreku pogojnega odvzema dovoljenja, 2 odredbi o odpravi kršitev, 2 odločbi o ustavitvi postopka. REVIZIJSKIM DRUŽBAM (52): 1 odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja, 1 odločba o odvzemu dovoljenja revizijski družbi. 33 odredb o odpravi kršitev, 2 odredbi o odpravi kršitev z dodatnimi ukrepi, 12 odločb o ugotovitvi odprave kršitev, 3 odločbe o zavrnitvi ugovora revizijske družbe zoper odredbo o odpravi kršitev. Od vseh izrečenih ukrepov revizijskim družbam od začetka delovanja Agencije je do šestinšestdeset ukrepov pravnomočnih: Leto 2014: 12 pravnomočnih ukrepov Leto 2013: 5 pravnomočnih ukrepov Leto 2012: 12 pravnomočnih ukrepov Leto 2011: 23 pravnomočnih ukrepov Leto 2010: 14 pravnomočnih ukrepov Zoper njih ni bila podana nobena tožba na Vrhovno oziroma Upravno sodišče RS. Od vseh izrečenih ukrepov pooblaščenim revizorjem je od ustanovitve Agencije do sedemintrideset ukrepov že pravnomočnih: Leto 2014: 6 pravnomočnih ukrepov Leto 2013: 6 pravnomočnih ukrepov Leto 2012: 9 pravnomočnih ukrepov Leto 2011: 11 pravnomočnih ukrepov Leto 2010: 5 pravnomočnih ukrepov V petnajstih primerih je bila vložena tožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: VS RS), od katerih se je VS RS v devetih primerih odločilo v korist Agencije, eno tožbo pa je VS RS zavrglo, v enem primeru je tožbi ugodilo in odločbo Agencije odpravilo, ena tožba je bila vrnjena v ponoven postopek, v dveh primerih pa se o izidu še ni izreklo. Od dalje je skladno z novelo Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 63/13) prenehal veljati 111. člen ZRev-2. S tem je bila prenesena pristojnost za odločanje o sodnem varstvu v postopkih, določenih v ZRev-2, iz VS RS na Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju UP RS). Na UP RS je bila vložena ena tožba, o kateri se sodišče še ni izreklo. Od vseh izrečenih ukrepov pooblaščenim ocenjevalcem je do štiriindvajset ukrepov že pravnomočnih:

25 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Leto 2014: 3 pravnomočni ukrepi Leto 2013: 7 pravnomočnih ukrepov Leto 2012: 5 pravnomočnih ukrepov Leto 2011: 9 pravnomočnih ukrepov V sedmih primerih je bila vložena tožba na VS RS, od katerih se je VS RS v šestih primerih odločilo v korist Agencije, ena tožba pa je bila vrnjena v ponoven postopek. V petih primerih je bila vložena tožba na UP RS, o katerih se sodišče še ni izreklo. Ukrepi zoper pooblaščene revizorje, revizijske družbe in pooblaščene ocenjevalce so podrobneje predstavljeni v Prilogi 1 v Poročilu o ukrepih POSTOPKI ZA IZREK UKREPOV NADZORA REVIZIJSKIM DRUŽBAM V LETU 2014 Agencija je v letu 2014 uvedla štiriintrideset nadzornih postopkov zoper revizijske družbe, za katere so obstajali dokazi, da so pri poslovanju kršile ZRev-2, in sicer je izdala eno odredbo o odpravi kršitev z dodatnim ukrepom in triintrideset odredb o odpravi kršitev. Na podlagi ZRev-2 morajo revizijske družbe v določenem roku odpraviti ugotovljene kršitve in Agenciji dostaviti poročilo, v katerem opišejo ukrepe za odpravo kršitev in priložijo listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene. Na podlagi prejetih poročil je Agencija v letu 2014 dvanajst postopkov zaključila z izdajo odločbe o ugotovitvi odprave kršitev. V letu 2014 je Agencija izrekla eni revizijski družbi odvzem dovoljenja zaradi neizpolnitve z odredbo v letu 2013 naloženih ukrepov. Najpogosteje kršena pravila revidiranja s strani revizijskih družb v letu 2014 se nanašajo na kršitve določb: MSOK 1, in sicer predvsem v zvezi z izvajanjem revizijskih poslov v skladu s strokovnimi standardi ter ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami, posvetovanjem, ocenjevanjem kakovosti posla, sprejemom in ohranjanjem razmerij z naročniki, človeškimi viri, spremljanjem poslov. ZRev-2, in sicer predvsem: o 1. in 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, ker pri revidiranju računovodskih izkazov, kot izhaja iz letnih poročil za obdobje od do , revizijske družne niso zagotovile, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa, ter niso zagotovile, da skupno število ur ostalega osebja v revizijski skupini ne preseže 25 odstotkov delovnega časa; o četrtega odstavka 39. člena ZRev-2, ker revizijska dokumentacija ni bila pripravljena in vodena v slovenskem jeziku; o drugega in tretjega odstavka 47. člena ZRev-2, ker pogodbe o revidiranju niso bile sklenjena za vsak revizijski posel posebej, ter niso vsebovale vseh z ZRev-2 zahtevanih sestavin; o petega odstavka 65. člena ZRrev-2, ker v revizijski družbi zaposleni pooblaščeni revizor, ki je član poslovodstva,ni zaposlen za polni delovni čas, in šesti odstavek 65. člena ZRev-2, ker v revizijski družbi za polni delovni čas ni zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor; o 67. člena ZRev-2, ker revizijska družba ni sklenila zavarovanje za ustrezno zavarovalno vsoto;

26 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto o drugega odstavka 70. člena ZRev-2, ker pogodbe o revidiranju ne vsebujejo klavzule o revizijski družbi, ki bo dokončala posel v primeru nezmožnosti izvajalca; o drugega, tretjega in četrtega odstavka 77. člen ZRev-2 v povezavi s tretjim in petim odstavkom 4. člena Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb in 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ker v letnem poročilu revizijske družbe niso poročale o vseh sklenjenih pogodbah, niso oddale mesečnih poročil ali pa so poročale neresnične podatke o 6. alineje prvega odstavka 79. člena ZRev-2, ker revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katerekoli države članice, v letnem preglednem poročilu o teh subjektih ni poročala POSTOPKI ZA IZREK UKREPOV NADZORA POOBLAŠČENIM REVIZORJEM V LETU 2014 Agencija je v letu 2014 uvedla enajst nadzornih postopkov zoper pooblaščene revizorje, za katere je obstajal utemeljen sum, da so pri revidiranju kršili pravila revidiranja, od tega je bil v dveh primerih pooblaščenima revizorjema izrečen ukrep nadzora opomin, v enem primeru pa odredba o odpravi kršitev. Osem postopkov zoper pooblaščene revizorje v letu 2014 še ni bilo zaključenih. Agencija je v letu 2014 izrekla pooblaščenim revizorjem ukrepe nadzora zaradi kršitev pravil revidiranja predvsem v zvezi z revidiranjem računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanih razkritij kršitve Mednarodnega standarda revidiranja (MSR 540), pri uporabi dela revizorjevega veščaka (MSR 620), pri revizijskih postopkih glede preveritve upoštevanja zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov (MSR 250) ter v zvezi z načrtovanjem revizije računovodskih izkazov (MSR 300), pri čemer pooblaščeni revizorji niso načrtovali in izvedli takšnih revizijskih postopkov, ki bi bili glede na okoliščine primerni za namene pridobivanja zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov (MSR 500), ter niso pripravili zadostne revizijske dokumentacije, ki bi dokazovala, da so bili revizijski postopki, opravljeni v skladu z zahtevami MSR ter z ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami; ter iz katere bi bili razvidni izidi opravljenih revizijskih postopkov in pridobljeni revizijski dokazi in bistvene zadeve, ki so se pojavile med revizijo, sklepi o njih in pomembne strokovne presoje, uporabljene pri sprejemanju teh sklepov (MSR 230). Pooblaščeni revizorji so kršili navedena pravila revidiranja predvsem pri revidiranju naslednjih bilančnih dogodkov: prevrednotovalnih poslovnih prihodkih iz naložbenih nepremičnin, kratkoročno danih posojili drugim, povečanjem naložbe v odvisno družbo iz naslova diskontirane vrednosti še neunovčenih poroštev, prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev na njihovo pošteno vrednost, prerazvrstitve iz opredmetenih osnovnih sredstev oziroma osnovnih sredstev v pridobivanju med naložbene nepremičnine. Razlogi za začetek postopka za izrek ukrepa nadzora, pri še ne zaključenih nadzorih v letu 2014, pa so se nanašali predvsem na opravljene revizijske postopke v zvezi z oblikovanjem mnenja in poročanja o računovodskih izkazih ter obravnavo drugih obveznosti poročanja, ki so dodatne k revizorjevi odgovornosti za poročanje o računovodskih izkazih v skladu z MSR, v zvezi s preveritvijo zakonitosti, vrednosti in izterljivosti danih kratkoročnih posojil ter obstoja in vrednotenja kratkoročnih terjatev, revidiranjem računovodskih ocen pri kreditih danih

27 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto strankam, ki niso banke, preverjanjem zadostnosti ter ustreznosti prilog s pojasnili k računovodskim izkazom v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, preverjanjem upoštevanja zakonskih in regulativnih okvirov s strani revidiranca, ter glede postopkov načrtovanja revizije, ocene zanesljivosti delovanja pregledanega sistema notranjih kontrol revidiranca in obravnavanjem med revizijo ugotovljenih nepopravljenih napak. V letu 2014 je Agencija zaključila 5 začetih postopkov za izrek ukrepa nadzora v letu 2013, pri čemer je v treh primerih izdala odločbe o izreku opomina in dve odločbi o odpravi kršitev po izdani odredbi za odpravo kršitev POSTOPKI ZA IZREK UKREPOV NADZORA POOBLAŠČENIM OCENJEVALCEM VREDNOSTI V LETU 2014 V letu 2014 je Agencija na podlagi suma kršitev pravil ocenjevanja vrednosti uvedla sedem nadzornih postopkov zoper pooblaščene ocenjevalce vrednosti, za katere je obstajal utemeljen sum, da so kršili pravila ocenjevanja, ter z izdajo odredbe nadaljevala en postopek, ki je bil začet v letu Od tega je bila v enem primeru pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti izrečena odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja, saj je bilo ugotovljeno, da je kršil pravila ocenjevanja in je bilo zaradi teh kršitev poročilo o ocenjevanju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. V dveh primerih je bil pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti izrečen opomin. Trije postopki še niso zaključeni, v dveh primerih pa je Agencija postopek ustavila. V letu 2014 je Agencija začela in pravnomočno izrekla ukrep nadzora dvema pooblaščenima ocenjevalcema vrednosti nepremičnin, ki sta kršila pravila ocenjevanja vrednosti, in sicer MSOV 1 - Podlage tržne vrednosti pri ocenjevanju vrednosti, MSOV 3 Poročanje o ocenjevanju vrednosti (2007) ter SPS 2 (2003), ker nista navedla vira uporabljenih podatkov za primerljive prodaje in točne lokacije le-teh ter prilagoditev za različne namembnosti, nista ustrezno izvedla in prikazala analize trga kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč, predpostavk o izračunu vrednosti hotelske nepremičnine nista ustrezno opisala in utemeljila, v zvezi z izvedeno in prikazano analizo najgospodarnejše rabe sklepi ocenjevanja vrednosti v predmetnih poročilih niso jasno in natančno določeni na način, ki ni zavajajoč, ter nista izvedla identifikacije bremen v takšni meri, da bi lahko zaključila, da gre za oceno tržne vrednosti. Razlog za izdajo dveh odredb pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti podjetij so kršitve obveznosti poročanja, v enem primeru pa je bil začet postopek za izrek ukrepa nadzora zaradi suma kršitve pravil ocenjevanja vrednosti pri oceni lastniškega deleža in blagovne znamke ocenjevane družbe za namen prodaje. Agencija je v letu 2014 zaključila nadzora nad pooblaščenima ocenjevalcema vrednosti podjetij, začetima v letu 2013, z izdajo ukrepa nadzora pogojnega odvzema dovoljenja pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti podjetij, in sicer predvsem zaradi kršitev pravil ocenjevanja vrednosti pri dajanju mnenj pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP POSTOPKI O PREKRŠKU ZOPER DRUGE OSEBE V letu 2014 je Agencija enemu pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti izrekla globo zaradi storitve prekrška po drugem odstavku 165. člena ZRev-2, ker je kot pooblaščeni ocenjevalec vrednosti opustil dolžno ravnanje letnega poročanja pooblaščenih ocenjevalcev.

28 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Agencija je začela še postopka o prekršku zoper gospodarsko družbo in njeno odgovorno osebo zaradi storitve prekrška po 2. alineji prvega odstavka 166. člena ZRev-2 oziroma po drugem odstavku 166. člena ZRev-2, saj družba ni ustrezno pojasnila razlogov za razrešitev revizijske družbe od revidiranja računovodskih izkazov, s čimer je kršila določbo petega odstavka 37. člena ZRev SOGLASJA AGENCIJE K AKTOM SLOVENSKEGA INŠTITUTA ZA REVIZIJO Strokovni svet Agencije je skladno s 25. členom ZRev-2 v letu 2014 izdal naslednja soglasja k aktom Slovenskega inštituta za revizijo: Soglasje k objavi Metodološko gradivo - Pomembnost pri načrtovanju in izvajanju revizije; Soglasje k Navodilu 1 Ocenjevanje vrednosti pravic na nepremičninah za zavarovano posojanje ter sestava, vsebina in oblika poročila o oceni vrednosti; Soglasje k Slovensko poslovnofinančnem standardu 7 Pregled poročil ocenjevalcev vrednosti; Soglasje k Pravilniku o spremembi Pravilnika o rednem letnem poročanju pooblaščenih ocenjevalcev; Soglasje k spremembam v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti (v nadaljevanju Hierarhija), in sicer umik priročnika dr. Igor Pšunder, mag. Milan Torkar: Ocenjevanje vrednosti nepremičnin, 1. zvezek Strokovne zbirke Slovenskega inštituta za revizijo z druge ravni Hierarhije, ki ga nadomesti uvrstitev priročnika Dr. Igor Pšunder, dr. Renato Vrenčur: Nepremičninsko pravo in vrednost pravic na nepremičninah, 7. zvezek Strokovne zbirke Slovenskega inštituta za revizijo (za področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin) na drugo raven Hierarhije; ter uvrstitev objave SLOVENSKI STANDARD SIST ISO 9836: Standardi za lastnosti stavb Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine na tretjo raven Hierarhije; Soglasje k Stališču 5 Revizijski pregled letnega poročila družbe za upravljanje na drugo raven Hierarhije pravil revidiranja; Soglasje k Stališče 9 Revidiranje po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju na drugo raven Hierarhije pravil revidiranja; Soglasje k Načrtu nadzorov nad delom pooblaščenih ocenjevalcev za leto 2015; Soglasje k uvrstitvi dveh vzorcev priročnika za obvladovanje kakovosti (za samostojnega podjetnika, ki nima zaposlenega strokovnega osebja, in za podjetje dveh do petih partnerjev), objavljenih v okviru Smernic za obvladovanje kakovosti, ki jih je izdala Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC), na tretjo (a) raven Hierarhije pravil revidiranja med Priporočila Revizijskega sveta Inštituta; Soglasje k uvrstitvi Opomnika za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti podjetij za namene računovodskega poročanja, Opomnika za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti nepremičnin za namene računovodskega poročanja in Opomnika za izvedbo postopkov pregleda poročil o oceni vrednosti strojev in opreme za namene računovodskega poročanja na tretjo raven Hierarhije pravil revidiranja;

29 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Soglasja k Slovensko poslovnofinančnem standardu 5 Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi z določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP); Soglasje k Pravilniku o spremembah Pravilnika o pridobitvi potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin; Soglasje k spremembam Predmetnika z učnimi in izvedbenimi načrti za pridobitev naziva pooblaščeni revizor, Predmetnika z učnimi in izvedbenimi načrti za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter Predmetnika z učnimi in izvedbenimi načrti za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme; Soglasje k Načrtu opravljanja nadzorov nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji v letu 2015; Soglasje k Spremembi in dopolnitvi Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti. 3. SODELOVANJE Z DOMAČIMI INSTITUCIJAMI Agencija pri izvajanju svojih nalog sodeluje s številnimi domačimi institucijami, zlasti z Inštitutom, ki je na podlagi določb ZRev-2 tudi nadzorni organ nad kakovostjo revidiranja, Ministrstvom za finance, Banko Slovenije, Agencijo za trg vrednostnih papirjev, Agencijo za zavarovalni nadzor, Uradom za preprečevanje pranja denarja, Finančno upravo Republike Slovenije ter drugimi institucijami in organizacijami v Republiki Sloveniji. V okviru prizadevanj za uspešno sodelovanje z Inštitutom kot pomembnim organom na področju zagotavljanja kakovosti revizije in ocenjevanja vrednosti, je Agencija v letu 2009 pripravila sporazum o medsebojnem sodelovanju in njegovo vsebino uskladila z Inštitutom. S sporazumom, ki je bil podpisan decembra 2009 in katerega določila oba organa izvajata, sta Agencija in Inštitut uskladila predvsem naslednja področja delovanja, na katerih bosta intenzivno sodelovala tudi v prihodnje in za katera sta pooblaščena v skladu z ZRev-2: sodelovanje pri pripravi in sprejemanju pravil revidiranja, pravil ocenjevanja vrednosti ter poslovnofinančnih standardov in pravil; sodelovanje pri pripravi in sprejemanju programov izobraževanja za pridobitev naziva pooblaščeni revizor in pooblaščeni ocenjevalec; načrtovanje nadzorov revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev; sodelovanje pri izvajanju nadzora nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in pooblaščenimi ocenjevalci; izmenjava poročil, podatkov in izmenjava znanj; ter sodelovanje pri vodenju registra revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav, registra pooblaščenih revizorjev in registra pooblaščenih ocenjevalcev. Kljub sodelovanju pa je bil nadzor nad Inštitutom v letu 2014 ena pomembnejših pristojnosti in nalog Agencije in ostaja tudi v prihodnje. Na področjih, ki spadajo v pristojnosti Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor, je Agencija tudi v letu 2014 nadaljevala sodelovanje s temi nadzornimi inštitucijami, s katerimi je podpisala sporazume o medsebojnem sodelovanju v letu 2013, z namenom učinkovitejšega opravljanja nalog podpisnic sporazumov.

30 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Agencija je v letu 2014 podpisala še sporazum o medsebojnem sodelovanju s Finančno upravo Republike Slovenije. Sodelovanje z Uradom za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad) se je v letu 2014 nanašalo na sodelovanje Agencije v projektu priprave Nacionalne ocene tveganja, ki ga je Urad pripravljal v sodelovanju s Svetovno banko. Poleg tega je Agencija tudi v letu 2014 Uradu posredovala vse relevantne podatke iz svojega delovnega področja, ki so potrebni za pripravo poročila odboru MONEYVAL o napredku Republike Slovenije pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. 4. PODROČJE MEDNARODNEGA SODELOVANJA ZRev-2, ki v slovenski pravni red prenaša določila Direktive 2006/43/ES, Agenciji nalaga tudi odgovornost za sodelovanje s sorodnimi organi držav članic oziroma z organi v nadzornem delovanju na ravni Evropske unije in s tretjimi državami po načelu vzajemnosti IFIAR (THE INTERNATIONAL FORUM OF INDEPENDENT AUDIT REGULATORS) Agencija je v letu 2013 postala polnopravna članica te mednarodne neodvisne organizacije nadzornikov. IFIAR je mednarodno združenje neodvisnih nadzornih organov s področja revizije po vsem svetu, v katero je na dan vključenih 51 javnih nadzornikov. Člani IFIAR-ja izvajamo neodvisen nadzor nad kakovostjo revizij subjektov javnega interesa v jurisdikcijah, ki predstavljajo približno 80 odstotkov celotne svetovne tržne kapitalizacije. IFIAR se osredotoča na naslednje dejavnosti: izmenjavo znanj iz okolja revizijskega trga in praktičnih izkušenj neodvisnih revizijskih nadzornikov, s poudarkom na nadzornih postopkih revizorjev in revizijskih podjetij, spodbujanje sodelovanja in usklajenosti nadzorne dejavnosti na mednarodni ravni in zagotavljanje osnov za dialog z drugimi mednarodnimi organizacijami, ki imajo interes za visoko kakovost opravljanja revizij. V okviru IFIAR-ja se aktivnosti odvijajo predvsem v okviru naslednjih delovnih skupin: Investor Working Group, Global Public Policy Committee (GPPC) Working Group, Standards Coordination Working Group, Inspection Workshop Working Group, International Cooperation Working Group, Enforcement Working Group. V okviru delovnih skupin se obravnavajo različne teme, ki so pomembne za delovanje revizijskih nadzornikov. Jedro delovanja IFIAR-ja poleg delovnih skupin predstavljajo tudi plenarna zasedanja in delavnice s področja inšpekcijskih nadzorov. Agencija je v letu 2014 sodelovala na 14. plenarnem zasedanju IFIAR-ja, na katerem smo člani IFIAR-ja delili poglede in razpravljali o ključnih vprašanjih javnih nadzornikov. IFIAR je

31 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto poudaril temeljni cilj svojega delovanja, to je krepitev sodelovanja med svojimi člani s ciljem izboljšanja kakovosti revidiranja. Na plenarnem sestanku so bile obravnavane najbolj aktualne teme z vidika javnih nadzornikov, in sicer: vpliv gospodarskih in poslovnih modelov revizijskih družb na kakovost revizije, kako lahko revizija bolje služi vlagateljem in članom revizijskih komisij, kazalniki kakovosti revidiranja in izzivi pri merjenju kakovosti revidiranja, kako prepoznati in obravnavati ključna sistemska tveganja v okolju dinamičnih sprememb revizijske regulative, pomen revizijske regulative za kapitalske trge, identifikacija ocene tveganj kot orodje za napredek inšpekcijskega pristopa, ki temelji na oceni tveganj, tekoči projekti IAASB in odbora za mednarodne standarde etike računovodij (IESBA). IFIAR je objavil rezultate svoje druge raziskave o izsledkih inšpekcijskih pregledov članic IFIAR-ja v obdobju od do , v kateri je sodelovala tudi Agencija v letu 2013, ter izrazil zaskrbljenost o kakovosti revizije zaradi številčnosti ugotovitev na kritičnih področjih revizije. V raziskavi je sodelovalo 30 držav članic IFIAR, ki so poročale o ugotovitvah nadzora nad kakovostjo dela revizorjev subjektov javnega interesa oziroma javnih družb in pomembnih finančnih inštitucij. Najpomembnejše pomanjkljivosti, ugotovljene pri revizijah javnih družb, se nanašajo na revidiranje računovodskih ocen, testiranje notranjih kontrol, ter oceno ustreznosti predstavitev in razkritij v računovodskih izkazih. Najpomembnejše pomanjkljivosti, ugotovljene pri revizijah sistemsko pomembnih finančnih inštitucij, vključno z globalnimi sistemsko pomembnimi bankami, se nanašajo na revidiranje popravkov vrednosti danih kreditov oziroma slabitve kreditov, testiranje notranjih kontrol, ter vrednotenje naložb in zavarovanj. Na ravni obvladovanja kakovosti revizijskih družb so bile ugotovljene najštevilčnejše kršitve na področju izvajanja poslov, človeških virov ter spoštovanja neodvisnosti in etičnih zahtev. V letu 2014 je Agencija sodelovala pri raziskavi o rezultatih inšpekcijskih pregledov članic IFIAR-ja v obdobju od do ter raziskavi o sistemih sankcioniranja v članicah IFIAR. Izsledki raziskav bodo objavljeni v letu 2015 na spletni strani Agencija se je v letu 2014 prvič udeležila delavnice za inšpektorje. Razvoj in organizacija trajnostnega modela delavnic za inšpektorje je osrednji cilj IFIAR-ja za večjo zaščito vlagateljev z izboljšanjem kakovosti revizije. Z državami članicami iz vseh celin je IFIAR v edinstvenem položaju, da zagotovlja forum neodvisnih revizijskih regulatorjev, ki na letnih srečanjih razpravljajo o inšpekcijskih pristopih, postopkih, ter praksah in metodologijah nadzora. Ta izmenjava informacij vodi k boljšemu razumevanju posameznih nadzornih režimov in identifikaciji najboljših praks pri pregledih revizijskih družb, ter spodbuja večjo skladnost med regulatorji EGAOB (EUROPEAN GROUP OF AUDITOR'S OVERSIGHT BODIES) Z namenom povečanja učinkovitosti sodelovanja nadzornih institucij je Evropska komisija oblikovala European Group of Auditor's Oversight Bodies (v nadaljnjem besedilu: EGAOB), ki je evropsko združenje nadzornih institucij, pooblaščenih za nadzor nad revizorji in revizijskimi družbami. Članica tega organa je tudi Agencija.

32 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Med najpomembnejše naloge EGAOB-ja sodi priprava strokovnih stališč, ki služijo Evropski komisiji kot pomoč in podporo pri pripravi komitologije, zlasti s področja obvezne uporabe mednarodnih standardov revidiranja v EU, zagotavljanja kakovosti dela revizorjev in revizijskih družb, sodelovanje nadzornih institucij znotraj EU z nadzornimi organi tretjih držav ter čezmejni inšpekcijski nadzor. Sodelovanje nadzornih institucij v vseh 28 državah članicah je pomembno za učinkovito implementacijo določb direktive. V letu 2014 so člani EGAOB obravnavali naslednje teme: revizijska reforma; sodelovanje s PCAOB (ZDA): razprava o podaljšanju sporazumov o sodelovanju s PCAOB; sodelovanje z IFIAR-jem; sprejetje in uporaba Mednarodnih standardov revidiranja; odnosi s tretjimi državami: o bilateralna pogajanja in sporazumi s tretjimi državami, o ocena ustreznosti tretjih držav. Agencija je v letu 2014 poleg udeležbe na sestankih EGAOB sodelovala tudi v podskupini za oceno ustreznosti tretjih držav. Evropska komisija je v letu 2014 organizirala transpozicijski delavnici z namenom razjasnitve vprašanj v zvezi z implementacijo nove revizijske regulative, ter koordinacije transpozicijskega procesa znotraj EU, na katerih je sodelovala tudi Agencija EAIG (EUROPEAN AUDIT INSPECTION GROUP) V okviru Evropske komisije delujejo tudi razne delovne skupine, ki se osredotočajo na posamezna bolj specializirana področja revidiranja in njegovega nadzora. Agencija je aktivna v delovni skupini EAIG (European Audit Inspection Group), katere osnovni namen je ustvariti zavest o pomembnih vprašanjih in spodbujanje sodelovanja ter usklajenosti med evropskimi regulatorji za revizijo o inšpekcijskih in nadzornih pregledih. Zelo koristna za izvajanje učinkovitih nadzorov je namreč izmenjava dobre prakse med člani delovne skupine, razprava s tretjimi osebami v zvezi z nadzornimi aktivnostmi in spodbujanje večje usklajenosti pri nadzoru in izvrševanju nadzornih ukrepov med evropskimi regulatorji. Zaradi vse večjega povezovanja globalnih mrež na področju revizij je koristno, da med evropskimi nadzorniki poteka razprava o vprašanjih, ki izhajajo iz tekočih pregledov revizijskih družb, saj je izmenjava informacij med regulativnimi organi bistvenega pomena za uspešen nadzor evropskih in nacionalnih trgov na področju opravljanja revizije. Dejavnosti skupine EAIG zajemajo: izmenjavo ugotovitev za namene razprav o aktualnih vprašanjih in ugotovitev v zvezi z inšpekcijskimi pregledi; ugotavljanje vzrokov za ugotovljene pomanjkljivosti pri opravljanju revizij standardi revidiranja, revizijski postopki razprave v zvezi z inšpekcijskimi pristopi, postopki, poročanjem in izzivi na področju revidiranja. EAIG je konec leta 2013 vzpostavila skupno bazo podatkov za zbiranje in izmenjavo ugotovitev iz nadzorov nad kakovostjo dela revizijskih družb. Nejaven del baze podatkov

33 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto vsebuje nadzorne ugotovitve v zvezi z desetimi največjimi evropskimi mrežami revizijskih družb (PWC, KPMG, Deloitte, EY, BDO, Grant Thornton, Nexia, Baker Tilly, Mazars, Moore Stephens). Bazo podatkov uporablja skupina EAIG za identifikacijo skupnih vprašanj v povezavi z določenimi mrežami ali uporabo določenih standardov revidiranja s strani revizijskih družb v praksi. Navedeno prispeva k stalnemu dialogu skupine EAIG z revizijskimi mrežami, revizijsko stroko na splošno ter odbori Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC), kot sta Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB) in Odbor za mednarodne etike za računovodske strokovnjake (IESBA), ter Public Interest Oversight Board (PIOB). V letu 2014 je skupina EAIG začela razvijati skupno metodologijo za izvajanje nadzora nad revidiranjem (Common Audit Inspection Methodology CAIM) z namenom spodbujanja sodelovanja in usklajenosti delovanja vseh evropskih nadzornikov ter zagotavljanja skupnega pristopa za izvajanje inšpekcijskih pregledov. CAIM temelji na skupni praksi evropskih nadzornikov pri opravljanju nadzora in bo vseboval več modulov za izvajanje nadzora nad posameznimi področji. V letu 2014 je bil dokončan prvi modul metodologije, ki se nanaša na pregled obvladovanja kakovosti revizijskih družb. Evropski nadzorniki bomo začeli uporabljati CAIM pri opravljanju nadzorov nad revizijskimi družbami od leta 2015 dalje. Skupina EAIG je v letu 2014 začela kontinuiran dialog z revizijsko stroko, s posebnim poudarkom na največjih evropskih revizijskih mrežah. Razprave so potekale o vlogi revizijskih mrež pri zagotavljanju kakovosti revidiranja ter o aktualnih vprašanjih in trendih, povezanih z revizijami in njihovim okoljem. Skupina EAIG je s predstavniki revizijskih mrež razpravljala o nadzorniških ugotovitvah ter o ukrepih revizijskih mrež za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. EAIG je v letu 2014 ustanovila podskupine za vsako od štirih največjih evropskih revizijskih mrež. Te podskupine so odgovorne za pripravo in organizacijo stalnega dialoga s posamezno revizijsko mrežo. V omenjene podskupine sta se vključili prej ustanovljeni skupini regulatorjev za dialog z EY in KPMG Europe. Ena od osrednjih dejavnosti EAIG je reden dialog z mednarodnimi organi za standardizacijo, kot sta Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil (IAASB) in Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (IESBA). V okviru stalnega dialoga z IAASB in IESBA je Agencija v letu 2014 sodelovala pri dajanju pripomb na posvetovanja IAASB, in sicer na: o Strategy and Work Plan, , o Changes to Certain Provisions of the Code Addressing Non-Assurance Services for Audit Clients, o The IAASB s Proposed Strategy for and The IAASB s Proposed Work Program for , o The auditor's responsibilities relating to other information (ISA 720), o Addressing Disclosures in the Audit of Financial Statements.

34 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto PROJEKT FRTAP (FINANCIAL REPORTING TECHNICAL ASSISTANCE PROJECT) Agencija je bila od začetka njenega delovanja preko Ministrstva za finance vključena v projekt FRTAP (Financial Reporting Technical Assistance Project), ki ga je financiral švicarski sklad (State Secretariat for Economic Affairs SECO) in izvajala Svetovna banka. Projekt se je zaključil Namen projekta je bila vzpostavitev učinkovitega nadzora nad revizijskimi družbami v Sloveniji. Med drugim je bila Agencija vključena tudi v aktivnosti izmenjave dobre prakse nadzornih postopkov med evropskimi nadzorniki in izobraževanja na mednarodni ravni. Glede na omejena oziroma nizka finančna sredstva Agencije, je bilo takšno financiranje za ohranjanje visokega znanja in strokovnosti Agencije zelo pomembno. Agencija pridobljena znanja uporablja pri tekočih nadzornih aktivnostih ter pri vzpostavljanju bodočih nadzorniških pristopov in postopkov. Agencija se je v letu 2014 udeležila naslednjih dogodkov, ki so bili financirani s strani Svetovne banke: plenarnega zasedanja IFIAR-ja, IFIAR-jeve delavnice za inšpektorje, ter študijskega obiska pri javnem nadzorniku v Veliki Britaniji Financial Reporting Council (v nadaljevanju: FRC). FRC je predstavil organizacijo in dejavnosti FRC ter nekatere posebne rešitve (na primer komunikacijo z revizijskimi odbori), ki zagotavljajo preglednost in učinkovitost dela FRC. Poleg tega je FRC predstavil inšpekcijski pristop, metodologijo ter orodje, s katerim izvajajo svoje nadzorne aktivnosti pri izvajanju inšpekcijskih nadzorov nad revizijskimi družbami in strokovnimi združenji revizorjev. 5. KADROVSKO POROČILO Skladno s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je na Agenciji načrtovanih 12 delovnih mest. Na dan pa je bilo v Agenciji zaposlenih 6 oseb, in sicer: Direktorica: magistra ekonomskih znanosti, pooblaščena revizorka, preizkušena notranja revizorka Sektor za nadzor: o pomočnica direktorice: univerzitetna dipl. ekonomistka, pooblaščena revizorka, preizkušena notranja revizorka o pomočnica direktorice: univerzitetna dipl. ekonomistka, pooblaščena revizorka o področni sekretar: univerzitetni dipl. ekonomist, pooblaščeni revizor Pravni sektor o višji svetovalec področja I.: univerzitetni dipl. pravnik Splošni sektor Poslovna sekretarka: magistra ekonomskih in poslovnih ved.

35 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ORGANIGRAM strokovni svet direktorica poslovna sekretarka pravni sektor sektor za nadzor splošni sektor višji svetovalec področja I pomočnici direktorice področni sekretar 5.2. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA V Agenciji so delovna področja razdeljena na naslednje sektorje: Sektor za nadzor opravlja vsa dela in naloge, povezane z nadzorom nad kakovostjo revidiranja in ocenjevanja vrednosti, nadzorom nad poslovanjem subjektov, ki jih Agencija po zakonu nadzira, ter v ta namen pregleduje in analizira poslovno dokumentacijo, poročila in zbira druge informacije o poslovanju subjektov nadzora ter pri tem ugotavlja morebitne nepravilnosti pri poslovanju subjektov nadzora in izvaja ukrepe v zvezi z ugotovitvami nadzora. Opravlja strokovna dela in naloge, ki se nanašajo na pripravo odločb, odredb in drugih ukrepov s področja nadzora, prav tako je odgovoren tudi za izvedbo drugih nalog, ki jih Agenciji nalaga ZRev-2. Sektor za nadzor vodita pomočnici direktorice, v letu 2014 pa je nadomeščal delavko na porodniškem dopustu področni sekretar. Pravni sektor opravlja pravno strokovna dela in naloge s področja nadzora, opravlja strokovna dela in naloge, ki se nanašajo na izdelavo pravnih mnenj oziroma stališč, na rešitev pravnih vprašanj s področja dela drugih sektorjev in na izvrševanje pristojnosti Agencije kot prekrškovnega organa. Opravlja tudi vsa druga pravna dela in naloge v zvezi z

36 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto izvrševanjem nalog in pristojnosti Agencije. V pravnem sektorju opravlja naloge višji svetovalec področja I. Splošni sektor opravlja vsa dela in naloge, povezane z organizacijskimi, finančnoračunovodskimi, kadrovskimi, tehničnimi in podobnimi zadevami, opravlja druga dela in naloge, povezane z uporabo informacijske tehnologije pri delu Agencije, oziroma opravlja druge splošne naloge, potrebne za delovanje Agencije. Agencija skladno z ZRev-2 zagotavlja kakovost dela pooblaščenih ocenjevalcev, kadar ti izvajajo naloge ocenjevanja vrednosti pri subjektih, zavezanih k reviziji in odloča v postopkih nadzora nad njihovo kakovostjo dela. Agencija je v letu 2014 pri opravljanju nadzora nad kakovostjo dela pooblaščenih ocenjevalcev v določenih primerih, kadar je bilo to nujno za pravilno izvedbo nadzornega postopka, angažirala zunanje strokovnjake s področja ocenjevanja vrednosti, zaradi omejitev pri zaposlovanju, določenih s strani Ministrstva za finance. Agencija za zastopanje pred sodiščem in za zahtevnejša pravna vprašanja sodeluje z odvetniško pisarno IZOBRAŽEVANJE Agencija lahko zastavljene cilje dosega le z visoko strokovno usposobljenimi ter specializiranimi kadri, zlasti z ekonomskimi in pravnimi znanji. Tako posebno pozornost namenja dodatnemu izobraževanju zaposlenih, kar je nujno tako zaradi spremljanja zakonodaje, zlasti v luči evropskega pravnega reda, kot tudi razvoja mednarodne in domače revizijske, ocenjevalske ter računovodske stroke. Z namenom ohranitve oziroma razširitve strokovne usposobljenosti za opravljanje dela imajo zaposleni v Agenciji pravico in dolžnost, da se stalno izobražujejo, izpopolnjujejo in usposabljajo v skladu s potrebami delovnega procesa. V letu 2014 so se zaposleni udeležili naslednjih seminarjev, konferenc oziroma izobraževanj: o Določanje diskontnih stopenj v razmerah novega svetovnega finančnega ustroja; o 15. letna konferenca revizorjev; o Konsolidiranje računovodskih izkazov za 2014; o Modeliranje tveganja v okviru načrtovanja denarnih tokov na primerih slovenskih podjetij; o Ocenjevanje poštene vrednosti za potrebe računovodskega poročanja (MSRP 13); o Ocenjevanje vrednosti nepremičnin s pomočjo metode razporejanja donosov; o Osnove ocenjevanja vrednosti in branje poročil pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti za pooblaščene revizorje; o Modeliranje tveganja v okviru načrtovanja denarnih tokov na primerih slovenskih podjetij; o Moderen pristop k analizi najgospodarnejše uporabe in analizi trga nepremičnin; o Posvet o posebnostih pri sestavljanju in revidiranju letnega poročila za leto 2013; o Posvet o posebnostih pri sestavljanju in revidiranju letnega poročila za leto 2014; o Podroben pregled pravil ocenjevanja vrednosti MSOV 2013 in novi SPS; o Prevarantsko računovodsko poročanje in njegovo odkrivanje; o Spremembe in dopolnitve ZFPPIPP;

37 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto o Uporaba analitičnih postopkov v notranji reviziji. Agencija je bila v okviru projekta FRTAP vključena v aktivnosti izmenjave dobre prakse nadzornih postopkov med evropskimi nadzorniki in izobraževanja na mednarodni ravni. Svetovna banka je v letih izvedla nekatere študijske obiske pri nadzornih inštitucijah na področju revidiranja v Evropi, konference in izobraževanja s področja računovodstva, revizije in izvajanja nadzorov. Agencija je po zaključenem projektu FRTAP nadaljevala sodelovanje z evropskimi nadzorniki ter se z namenom vzpostavitve učinkovitega nadzora na podlagi zahtev nove revizijske regulative udeležila študijskega obiska pri francoskem H3C in nemškem nadzorniku APAK/AOC. 6. SPREMEMBE REVIZIJSKE REGULATIVE 6.1. PREDVIDENE SPREMEMBE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA Evropski parlament in Svet Evropske unije sta dne sprejela Uredbo o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa (v nadaljevanju Uredba) in Direktivo 2014/56/EU o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (v nadaljevanju Direktiva). Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah od 17. junija 2016 dalje. Spremenjeno in dopolnjeno Direktivo je potrebno implementirati v nacionalno zakonodajo v dveh letih od sprejema, in sicer najpozneje do 17. junija Uredba se uporablja za zakonite revizorje ali revizijske družbe, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa, ter subjekte javnega interesa. Cilji Uredbe so naslednji: opredelitev vloge obvezne revizije subjektov javnega interesa, izboljšanje informacij, ki jih zakoniti revizor ali revizijska družba zagotavlja revidiranemu subjektu, vlagateljem in drugim zainteresiranim stranem, izboljšanje komunikacijskih poti med revizorji in nadzorniki subjektov javnega interesa, preprečitev vsakršnega nasprotja interesov zaradi opravljanja nerevizijskih storitev za subjekte javnega interesa, ublažiti tveganja za morebitno nasprotje interesov zaradi obstoječega sistema, v katerem revidirani subjekt izbere in plača revizorja, ali zaradi tveganja domačnosti, olajšati zamenjavo in izbiro zakonitega revizorja ali revizijske družbe za subjekte javnega interesa, povečati izbiro zakonitih revizorjev ali revizijskih družb za subjekte javnega interesa ter izboljšati učinkovitost, neodvisnost in doslednost ureditve in nadzora zakonitih revizorjev in revizijskih družb, ki izvajajo obvezne revizije subjektov javnega interesa. Glavna področja Uredbe se nanašajo na: omejitve opravljanja nerevizijskih storitev s strani revizijskih družb ter družb v mreži za revidirani subjekt, njegovo nadrejeno podjetje ali odvisna podjetja v EU in omejitve opravljanja dovoljenih nerevizijskih storitev,

38 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto obvezno rotacijo revizijskih družb ter 10 letno najdaljše trajanje revizijskega posla; zunanjo in notranjo komunikacijo revizorja glede subjektov javnega interesa v zvezi z vsebino revizijskega poročila, namenjenega javnosti, in dodatnega poročila revizijski komisiji; nadzor revizorjev in revizijskih podjetij na ravni EU, pri čemer naloge v zvezi s sistemom zagotavljanja kakovosti, preiskavami in sankcijami ter ukrepi lahko izvaja izključno javni nadzornik; ustanovitev novega telesa Odbora evropskih organov za nadzor revizorjev (CEAOB), v okviru katerega bo organizirano sodelovanje med pristojnimi organi. Najpomembnejše spremembe Direktive se nanašajo na : nekatere opredelitve pojmov, vključno z opredelitvijo subjektov javnega interesa, ki so subjekti, ki jih ureja zakonodaja države članice in ki lahko trgujejo z vrednostnimi papirji na trgu katere koli države članice, kreditne institucije, zavarovalnice, ali subjekti, ki jih države članice imenujejo za subjekte javnega interesa (npr. podjetja, ki imajo zaradi narave svojega poslovanja, velikosti ali števila zaposlenih velik javni pomen); določbe o neodvisnosti in nepristranskosti revizorja, pri čemer se zahteva po neodvisnosti nanaša poleg zakonitih revizorjev ali revizijskih družb tudi na vse fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat obvezne revizije; notranjo organizacijo zakonitih revizorjev in revizijskih družb glede zagotavljanja obvladovanja kakovosti, ter organizacije dela revizijskih družb v zvezi z imenovanjem vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki mora dejavno sodelovati pri izvajanju obvezne revizije; dodatne zahteve glede neodvisnosti sistema zagotavljanja kakovosti in nove zahteve v zvezi s preiskavami in sankcijami; sprejem in obvezno uporabo mednarodnih standardov revidiranja na ravni EU; vsebino revizijskega poročila, ter dodatne zahteve za revizijske komisije subjektov javnega interesa PRIČAKOVANE SPREMEMBE ZAKONA O REVIDIRANJU Opisane spremembe evropske zakonodaje na področju revidiranja bodo bistveno vplivale na delovanje in poslanstvo Agencije, saj se bodo njene pristojnosti, ko bosta Direktiva in Uredba implementirani v zakon o revidiranju, spremenile in močno povečale. Zato bo tudi strategija Agencije za naslednje kratkoročno obdobje temeljila na pričakovanih in predvidenih spremembah zakonodaje, saj bo Agencija za ta namen potrebovala višja finančna sredstva in okrepljeno kadrovsko zasedbo. Z vidika Agencija se najpomembnejše spremembe regulative nanašajo na krepitev vloge javnega nadzornika, s čemer se bistveno zožuje pristojnost strokovnega združenja. Na podlagi ZRev-2 je imel Inštitut, ki je pravna oseba zasebnega prava, izjemno široka pooblastila, kljub temu, da predpostavka o neodvisnosti Revizijskega sveta Inštituta ni izpolnjena. Oba dokumenta tudi določata okrepljen nadzor nad revizorji subjektov javnega interesa. Uredba izrecno določa, da preglede zagotavljanja kakovosti revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev subjektov javnega interesa v celoti opravlja izključno javni nadzornik. Podobno tudi Direktiva določa, da lahko javni nadzornik prenese na druge organe le naloge v zvezi s podelitvijo dovoljenj in registracijo zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij. Agencija mora za učinkovito izvajanje javnega nadzora ostati samostojna in neodvisna inštitucija, ki bo opravljala nadzor nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti, pri čemer bi morala imeti Agencija možnost prenosa določenih nalog na druge organe pod jasno določenimi pogoji. Samo na tak način bodo cilji

39 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Uredbe, ki zahtevajo izboljšanje transparentnosti, učinkovitosti, neodvisnosti, doslednosti ureditve in nadzora, doseženi. Zato bo potrebna celovita prenova ureditve revidiranja v Sloveniji, pri čemer je potrebno javnemu nadzorniku omogočiti ustrezne pravne podlage za izvajanje njegovih nalog, ter zagotoviti zadostne finančne in kadrovske vire. Ureditev nadzora nad pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti bo verjetno prav tako predmet sprememb zakona o revidiranju, pri čemer Agencija izpostavlja, da se je pri stanovski ureditvi izobraževanja, podeljevanja dovoljenj, izvajanja nadzora in sankcioniranja s strani stanovskih kolegov na področju revidiranja v preteklosti pokazalo, da je takšen način ureditve neprimeren in z vidika zagotavljanja kakovosti posamezne stroke neučinkovit. Zato bi morala ureditev področja ocenjevanja vrednosti slediti razvoju regulative na področju revidiranja, predvsem zaradi pomena delovanja pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti na področjih, na katerih je izražen javni interes. Za doseganje namena in ciljev revizijske regulative je potrebno odpraviti dvojnost nadzora, saj dolgotrajnost postopkov nadzora, na način kot je opredeljen v ZRev-2, ne prispeva k takojšnji odpravi ugotovljenih kršitev pravil revidiranja oziroma ocenjevanja vrednosti. Predvsem pa je treba v novi ureditvi zagotoviti ustrezne mehanizme za delovanje tudi ostalih elementov korporativnega upravljanja, ki vplivajo na kakovost revidiranja.

40 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto POROČILO O REALIZACIJI FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2014 Ministrstvo za finance je dne na podlagi šestega odstavka 49. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415, Ur. l. RS, št. 101/13) izdalo soglasje št / k Načrtu dela Agencije za leto 2014 s finančnim načrtom za leto 2014, ki ga je sprejel strokovni svet Agencije za javni nadzor nad revidiranjem na svoji 52. redni seji dne Skladno s finančnim načrtom je Agencija načrtovala potrebna finančna sredstva v skupni višini EUR, od tega: EUR sredstev iz državnega proračuna, kar je za EUR manj kot v letu 2013, ko je iz državnega proračuna kot transfer prejela EUR. Skladno z Izhodišči za pripravo Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in 2015 ter Izhodišči Ministrstva za finance za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna z dne , je Ministrstvo za finance od skupno EUR transfernih prihodkov za Agencijo, namenila EUR za stroške dela (83 % transfernih prihodkov) in EUR za materialne stroške (17 % transfernih prihodkov) EUR sredstev iz nadomestil izrečenih ukrepov na podlagi določb Tarife o nadomestilih stroškov postopkov (Ur. l. RS 104/09 in 53/12; v nadaljevanju tarifa) 150 EUR sredstev iz naslova obresti Za izvedbo načrta dela Agencije v letu 2014 so bila vsa sredstva načrtovana kot tekoči odhodki. Agencija v letu 2014 ni poslovala v okviru načrtovanega, saj je zaradi občutnega zmanjšanja proračunskih sredstev v zadnjih letih, realizirala presežek odhodkov nad prihodki po načelu denarnega toka v višini EUR, čeprav je v letu 2014 realizirala za 72 odstotkov več lastnih prihodkov kot preteklo leto. Kljub temu ji je uspelo opravljati vse z zakonom dodeljene pristojnosti in izvesti vse njene načrtovane naloge. Za svoje delovanje je Agencija porabila skupaj EUR sredstev, od tega EUR tekočega transferja iz državnega proračuna. Več o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki je zapisano v razdelku Podrobnejši pregled realizacije finančnega načrta za leto 2014 je predstavljen v spodnji tabeli.

41 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto TABELA 2: REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 2014 PO NAČELU DENARNEGA TOKA Postavka Realizacija 2013 (v EUR) Finančni načrt 2014 (v EUR) Realizacija 2014 (nerevidirano) (v EUR) Indeks Realizacija 2014/Realizacija 2013 Indeks Realizacija 2014/Finančni načrt 2014 SKUPAJ PRIHODKI ,62 101,31 Namenska sredstva EU TRANSFERNI PRIHODKI ,74 100,00 Sredstva iz proračuna za tekočo porabo ,74 100,00 Sredstva iz proračuna za investicije ZARAČUNANI PRIHODKI DOLOČ. UPORABN ,87 113,97 Prihodki po Tarifi o taksah in nadomestilih ,87 113,97 OBRESTI IN DONACIJE ,86 8,67 Obresti in donacije domačih pravnih oseb ,86 8,67 SKUPAJ ODHODKI ,81 104,67 TEKOČI ODHODKI ,99 104,41 Plače in drugi izdatki zaposlenim ,96 96,32 Prispevki delodajalcev za socialno varnost ,30 96,91 Izdatki za blago in storitve ,81 139,62 Pisarniški in splošni material in storitve ,57 127,35 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije ,32 107,60 Prevozni stroški in storitve Izdatki za službena potovanja ,57 184,79 Tekoče vzdrževanje ,26 36,00 Najemnine Drugi operativni odhodki ,59 147,19 INVESTICIJSKI ODHODKI ,00 Nakup in gradnja osnovnih sredstev ,00 Nakup opreme ,00 Investicijsko vzdrževanje obstoječe opreme Nakup nematerialnega premoženja PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ ,23

42 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto OCENA NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC 8.1. IZJAVA O OCENI NOTRANJEGA NADZORA JAVNIH FINANC IZJAVA O OCENI NOTRANJEG A NADZORA JAVNIH FINANC na AGENCIJI ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM Podpisana se zavedam odgovornosti za vzpostavitev in stalno izboljševanje sistema finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja v skladu s 100. členom Zakona o javnih financah z namenom, da obvladujem tveganja in zagotavljam doseganje ciljev poslovanja in uresničevanje proračuna. Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutnega zagotovila o doseganju ciljev: tveganja, da splošni in posebni cilji poslovanja ne bodo doseženi, se obvladujejo na še sprejemljivi ravni. Temelji na nepretrganem procesu, ki omogoča, da se opredelijo ključna tveganja, verjetnost nastanka in vpliv določenega tveganja na doseganje ciljev in pomaga, da se tveganja obvladuje uspešno, učinkovito in gospodarno. Ta ocena predstavlja stanje na področju uvajanja procesov in postopkov notranjega nadzora javnih financ na AGENCIJI ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM. Oceno podajam na podlagi: - ocene notranje revizijske službe za področja: / - samoocenitev vodij organizacijskih enot za področja: ZA CELOTNO POSLOVANJE AGENCIJE, samoocenitev direktorice, mag. Mojce Majič - ugotovitev (Računskega sodišča RS, proračunske inšpekcije, Urada RS za nadzor proračuna, nadzornih organov EU, ) za področja: / Na.AGENCIJI ZA JAVNI NADZOR NAD REVIDIRANJEM. je vzpostavljeno: 1. Primerno kontrolno okolje (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljeno, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljeno, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 2. Upravljanje s tveganji 2.1. Cilji so realni in merljivi, to pomeni, da so določeni indikatorji za merjenje doseganja ciljev (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja,

43 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto c) na posameznih področjih poslovanja, d) še niso opredeljeni, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še niso opredeljeni, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi Tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena, določen je način ravnanja z njimi (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih področjih poslovanja, d) še niso opredeljena, pričeli smo s prvimi aktivnostmi e) še niso opredeljena, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 3. Na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 4. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 5. Ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primerno (lastno, skupno, pogodbeno) notranje revizijsko službo (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) na celotnem poslovanju, X b) na pretežnem delu poslovanja, c) na posameznih področjih poslovanja, d) še ni vzpostavljen, pričeli smo s prvimi aktivnostmi, e) še ni vzpostavljen, v naslednjem letu bomo pričeli z ustreznimi aktivnostmi. 6. Notranje revidiranje zagotavljam v skladu s Pravilnikom o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (predstojnik izbere eno od naslednjih možnosti): a) z lastno notranje revizijsko službo, b) s skupno notranje revizijsko službo, c) z zunanjim izvajalcem notranjega revidiranja, X

44 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto d) nisem zagotovil notranjega revidiranja. ad b) Navedite naziv skupne notranjerevizijske službe:../... ad c) Navedite naziv zunanjega izvajalca notranjega revidiranja: Vezjak svetovanje d.o.o., Blanka Vezjak, preizkušena notranja revizorka in državna notranja revizorka Navedite sedež in matično številko zunanjega izvajalca notranjega revidiranja: Ulica Bruna Gobca 4, Maribor Matična številka: Ali (sprejeti) finančni načrt (proračun), za leto na katerega se Izjava nanaša, presega 2,086 mio EUR NE Datum zadnjega revizijskega poročila zunanjega izvajalca notranjega revidiranja je: ad d) Notranjega revidiranja nisem zagotovil ker: / V letu 2014 sem na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave (navedite 1, 2 oziroma 3 pomembne izboljšave): Vzpostavitev vodstvenega nadzora nad organiziranjem in izvajanjem strokovnih del iz pristojnosti Agencije (izboljšava 1) Vzpostavitev vodstvenega nadzora nad finančnim poslovanjem Agencije (izboljšava 2) Vzpostavitev notranje kontrolnega sistema nad kakovostjo dela Agencije (izboljšava 3) Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljam, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujem v zadostni meri (navedite 1, 2 oziroma 3 pomembnejša tveganja in predvidene ukrepe za njihovo obvladovanje): Pravno tveganje iz postopkov nadzora zaradi potencialnih tožb, vloženih na Vrhovno oziroma Upravno sodišče RS. UKREP: Tovrstno tveganje bo Agencija zmanjševala s strokovno pripravljenimi in z dokazi podkrepljenimi predlogi ukrepov (odredbe, odločbe, prekrški) (tveganje 1, predvideni ukrepi) Operativno tveganje človeškega faktorja zaradi nezadostne kadrovske zasedbe. UKREP: Agencija lahko zastavljene cilje dosega le z visoko strokovno usposobljenimi in specializiranimi kadri, zlasti s področja poznavanja revidiranja, prava, računovodstva ter ocenjevanja vrednosti (podjetij, nepremičnin, strojev in opreme). Zaradi omejitev pri zaposlovanju si bo še nadalje prizadevala okrepiti obstoječo kadrovsko ekipo s tovrstnimi znanji, zlasti na področju ocenjevanja vrednosti (izobraževanje pooblaščene revizorke še za pridobitev naziva pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij) oz. si bo na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme pomagala z zunanjimi strokovnjaki (tveganje 2, predvideni ukrepi). Finančno tveganje zaradi nezadostnih virov financiranja iz proračuna RS. Kljub večkratnim pozivom Agencije k spremembam ZRev-2, s katerim bi si Agencija lahko zagotovila pretežno samostojen vir financiranja, to s strani Ministrstva za finance ni bilo

45 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto storjeno. Agencija ima namreč glede svojega poslanstva in delovanja v javnem interesu zagotovljeno premalo finančnih sredstev iz proračuna RS (predvsem za izobraževanje, vključenost v mednarodne regulatorne organizacije, za najem zunanjih sodelavcev pri nadzoru nad delom pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti podjetij, strojev in opreme ter nepremičnin), zato obstoji posledično tveganje nezadostnega nadzora nad delom revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. Predstojnik oziroma poslovodni organ proračunskega uporabnika: mag. Mojca Majič Podpis: Datum podpisa predstojnika: RAČUNOVODSKO POROČILO Računovodski izkazi obsegajo: 9.1. RAČUNOVODSKI IZKAZI Bilanca stanja na dan Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov za leto 2014 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka za leto 2014 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti za leto 2014 Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2014 Naslednji računovodski izkazi so izpuščeni, saj Agencija nima finančnih naložb ali posojil: Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov Računovodski izkazi se berejo skupaj s pojasnili k računovodskim izkazom (točka 9.2.).

46 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto BILANCA STANJA ČLENITEV SKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOV BILANCA STANJA na dan Oznaka za AOP (v eurih, brez centov) ZNESEK KONTOV Tekoče leto Predhodno leto SREDSTVA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU ( ) OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOV B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ( ) 11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH DANI PREDUJMI IN VARŠČINE KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNE DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE I. AKTIVA SKUPAJ ( ) OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ( ) 21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONT E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ( ) 980 OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI I. PASIVA SKUPAJ ( )

47 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV (v eurih, brez centov) ČLENITEV PODSKUPIN NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka ZNESEK za AOP KONTOV Tekoče leto Predhodno leto A) PRIHODKI OD POSLOVANJA ( ) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI ( ) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV ( ) STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA ( ) del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV del 464 DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA ,00 J) DRUGI STROŠKI del 80 od 1.1. do N) CELOTNI ODHODKI( ) P) PRESEŽEK ODHODKOV ( ) Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka ( ) oz. ( ) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) Število mesecev poslovanja

48 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA od 1.1. do (v eurih, brez centov) Oznaka ZNESEK ČLENITEV KONTOV NAZIV KONTA za AOP Tekoče leto Predhodno leto I. SKUPAJ PRIHODKI 401 ( ) PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 402 ( ) A. Prihodki iz sredstev javnih financ 403 ( ) a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna 404 ( ) del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 420 ( ) del 7102 Prejete obresti del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe II. SKUPAJ ODHODKI 437 ( ) ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 438 ( ) A. Plače in drugi izdatki zaposlenim 439 ( ) del 4000 Plače in dodatki del 4001 Regres za letni dopust del 4002 Povračila in nadomestila del 4009 Drugi izdatki zaposlenim B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 447 ( ) del 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje del 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje del 4012 Prispevek za zaposlovanje del 4013 Prispevek za starševsko varstvo del 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlag C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe 453 ( ) del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije del 4024 Izdatki za službena potovanja del 4025 Tekoče vzdrževanje del 4029 Drugi operativni odhodki J. Investicijski odhodki 470 ( ) Nakup drugih osnovnih sredstev III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 486 ( )

49 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI ČLENITEV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe (v eurih, brez centov) Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 660 ( ) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI 670 ( ) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 671 ( ) STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA 675 ( ) del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV del 464 DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA ,00 J) DRUGI STROŠKI del 80 IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI od 1.1. do Oznaka za AOP ZNESEK N) CELOTNI ODHODKI( ) P) PRESEŽEK ODHODKOV 689 ( ) Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 692 ( ) oz. ( ) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju 693 odhodkov obračunskega obdobja

50 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV NAZIV Oznaka za AOP Nabavna vrednost (1.1.) Popravek vrednost (1.1.) Povečanje nabavne vrednosti Povečanje popravka vrednosti Zmanjšanje nabavne vrednosti Z N E S E K Zmanjšanje popravka vrednosti Amortizacij a Neodpisana Prevrednoten Prevrednotenje vrednost (31.12.) je zaradi okrepitve zaradi oslabitve ( ) I. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva II. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v lasti ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva III. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva Ljubljana, Oseba, odgovorna za Odgovorna oseba: sestavljanje bilance: Stojan Štamcar mag. Mojca Majič

51 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM UVOD Pojasnila k računovodskim izkazom so pripravljena skladno s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, saj je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem posredni proračunski uporabnik in določeni uporabnik enotnega kontnega načrta POJASNILA K BILANCI STANJA Bilančna vsota Agencije na dan znaša EUR, struktura kratkoročnih in dolgoročnih sredstev je naslednja: Struktura sredstev Agencije 7,36% Dolgoročna sredstva Kratkoročna sredstva 92,64% RAZRED 0 Agencija je večino osnovnih sredstev (pisarniško in računalniško opremo), potrebnih za delovanje Agencije, pridobila v upravljanje od Ministrstva za finance, na podlagi Sklepa vlade št /2010/4 z dne , v knjigovodski vrednosti EUR, poleg tega je v letu 2010 investirala v nakup nove računalniške opreme, sistema za shranjevanje podatkov in fotokopirnega stroja. Agencija v letu 2014 iz proračuna ni imela zagotovljenih sredstev za investicijske odhodke. V letu 2014 je imela Agencija investicijske odhodke zaradi nakupa novega računalnika iz svojih sredstev. Na dan znaša knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev Agencije EUR. Agencija nima blagajniškega poslovanja. RAZRED 1

52 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Na dan je imela Agencija na računu, odprtem na Uradu za javna plačila RS, EUR. Na dan je imela Agencija odprte terjatve v višini EUR, kar v večji meri predstavljajo: terjatve iz naslova zahtevka do proračuna za pridobitev denarnih sredstev iz Proračuna RS za januar 2015 v višini EUR; terjatve za nadomestila stroškov postopkov iz naslova izdanih ukrepov pooblaščenim revizorjem in pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti v višini EUR, ki so na dan pravnomočni in še neporavnani. RAZRED 2 Na dan so znašale kratkoročne obveznosti do zaposlenih za december EUR. Na kontih skupine 22 znaša na dan stanje kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev EUR, vse do dobaviteljev za obratna sredstva. Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja znašajo na dan EUR, vse se nanašajo na obveznosti za plačilo prispevkov na plače za mesec december RAZRED 9 Presežek prihodkov nad odhodki na dan znaša EUR. Glede na preteklo leto se je znižal za EUR zaradi ugotovljenega presežka odhodkov nad prihodki v letu 2014 po načelu poslovnega dogodka leta V letu 2014 je Agencija realizirala presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR, ki se bo pokrival iz akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki, ustvarjenega od leta 2010 dalje. POKRIVANJE PRESEŽKA ODHODKOV NAD PRIHODKI Agencija je v Polletnem poročilu za obdobje januar junij 2014 z dne na podlagi ocene realizacije poslovanja Agencije do konca leta načrtovala, da bo znašal presežek odhodkov nad prihodki v letu EUR, kar je približno toliko kot je bilo načrtovano. Agencija je v letih 2010 do 2014 akumulirala EUR presežka prihodkov nad odhodki, zato ji obseg sredstev zadošča za pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki leta Agencija je za porabo akumuliranega presežka dobila soglasje Vlade Republike Slovenije, ki ga je na 61. redni seji dne s Sklepom št /2014/4 podala k predlogu uporabe presežka prihodkov nad odhodki na dan v višini EUR, za namen opravljanja in razvoja dejavnosti Agencije za javni nadzor nad revidiranjem ter njeno redno delovanje v letu Poslan na Ministrstvo za finance dne Ocena realizacije je bila izračunana na podlagi realizacije Agencije v prvi polovici leta 2014 in načrtovanih prihodkov in odhodkov do konca leta Zato Agencija v Polletnem poročilu januar junij 2014 ni pripravila sanacijskega programa, kot to izhaja iz Navodil za izvajanje 53. člena ZIPRS 1415 z dne v letu 2013 je Agencija realizirala presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR

53 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Preostanek akumuliranega presežka prihodkov nad odhodki Agencije po pokritju presežka odhodkov nad prihodki v letu 2014 znaša EUR. Ta presežek se bo namenil za opravljanje in razvoj dejavnosti Agencije za javni nadzor nad revidiranjem ter njeno redno delovanje v letu 2015, saj so njena sredstva močno okrnjena (problematika financiranja Agencije se podrobneje pojasnjena v razdelku ) POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA ZA LETO 2014 PRIHODKI Celotni prihodki Agencije po načelu denarnega toka so v letu 2014 znašali EUR, kar je za 0,6 odstotne točke več kot v letu 2013, zaradi 72 % povečanja drugih tekočih prihodkov iz naslova izvajanja javne službe, medtem ko so transferni prihodki vsako leto nižji. Transferni prihodki Agencije, in posledično tudi celotni prihodki, se v zadnjih letih občutno zmanjšujejo, kar je razvidno iz naslednje tabele: TABELA 3: PRIKAZ PRIHODKOV AGENCIJE ZA V LETIH 2011 D IN NAČRT ZA LETO 2015 (V EUR) Leto Celotni prihodki Transferni prihodki 2011 (realizacija) (realizacija) (realizacija) (realizacija) (načrt) Ob tem bi želeli izpostaviti problematiko financiranja Agencije, kateri so se v zadnjih štirih letih prihodki zaradi nižjega transfera iz proračuna RS znižali za več kot 25 %. Glede na to, da so sredstva znižana, ob vseh obstoječih in pričakovanih zakonskih pristojnostih in nalogah Agencije, menimo, da bi bilo v prihodnje potrebno razmisliti o nadaljnji prihodnosti in poslanstvu Agencije ter njeni sestavi. V okviru sredstev, namenjenih iz državnega proračuna, sicer Agencija ob nespremenjenih pristojnostih lahko deluje, vendar pa bi bilo za učinkovito izvajanje vseh njenih nalog (to je nadzora nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev, revizijskih družb, pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ter nad Inštitutom v delu, kjer ima javna pooblastila) potrebnih več finančnih sredstev in okrepljeno kadrovsko zasedbo, na kar pa je Agencija že večkrat opozorila. V letu 2014 je Agencija prejela iz proračuna EUR, vse za tekočo porabo. Poleg transfernih prihodkov je Agencija iz naslova izvajanja javne službe prejela tudi EUR, kot pavšalno nadomestilo za stroške postopka ob izdaji ukrepa.

54 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto % Prihodki Agencije v letu 2014 prihodki iz proračuna prihodki po tarifi 89% ODHODKI Celotni odhodki Agencije v letu 2014 so znašali EUR z naslednjo strukturo: plače in drugi izdatki zaposlenim znašajo EUR in predstavljajo 64,6 % vseh tekočih odhodkov; prispevki za socialno varnost zaposlenih znašajo EUR in predstavljajo 10 % vseh tekočih odhodkov; izdatki za blago in storitve EUR in predstavljajo 24,6 % vseh tekočih odhodkov, in sicer: o splošni material in storitve, računovodske in revizijske storitve: EUR o energija, voda, komunalne storitve in komunikacije: EUR o izdatki za službena potovanja: EUR o tekoče vzdrževanje: 144 EUR o drugi operativni odhodki: EUR Drugi operativni odhodki v višini EUR se večinoma nanašajo na: stroške plačil po pogodbah o delu v višini EUR in intelektualne storitve v višini EUR: V skladu z ZRev-2 (32., 33. in 17. člen) mora oseba, ki izvaja nadzor nad revizijskimi družbami in opravljanjem nalog pooblaščenega revizorja (med drugim) imeti strokovni naziv pooblaščenega revizorja, oseba, ki izvaja nadzor nad opravljanjem nalog pooblaščenega ocenjevalca, pa ustrezni strokovni naziv pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Ker zaposlitev strokovnjaka z dovoljenjem za pooblaščenega ocenjevalca ne bi bila ekonomsko upravičena, si mora Agencija na področju nadzora nad ocenjevalci vrednosti pomagati z zunanjimi strokovnjaki, predvsem takimi, ki zaradi sodelovanja z Agencijo niso aktivni»na trgu«. Zaradi obveznosti nadzora Agencije tudi nad tovrstnimi pooblaščenimi osebami ocenjevanja vrednosti, Agencija na podlagi pogodb o delu oziroma pogodb o poslovnem sodelovanju najema zunanje strokovnjake; zunanje odvetniške storitve v višini EUR: Agencija pogodbeno sodeluje z odvetnico, ki zastopa Agencijo pred sodiščem ter pomaga v tistih postopkih, kjer je zaradi obsega in zahtevnosti dela na pravnem področju potrebna dodatna strokovna

55 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto okrepitev. Ker zaradi teže izrečenih ukrepov nadzora in njihove javne objave, subjekti nadzora pogosto vložijo tožbo na VS, to vpliva na povečan obseg dela. Prav tako je zaradi narave stroke in pa načina zapisa Mednarodnih standardov revidiranja in Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, v postopkih opravljanja nadzora zelo pomembno sprotno sodelovanje pravnikov. Plačilo za odvetniške storitve je bilo opravljeno na podlagi določb Zakona o odvetniški tarifi; stroške sejnin v višini EUR: V letu 2014 je imel strokovni svet Agencije devet rednih in dve korespondenčni seji. Sejnine se obračunavajo na podlagi Uredbe o sejninah in povračilih stroškov; članarine v mednarodnih organizacijah v višini EUR: Agencija je od leta 2013 članica mednarodne organizacije IFIAR. Članarina za leto 2013 in prvo polovica leta 2014 je bila financirana iz projekta FRTAP, zaradi zaključka projekta dne pa je Agencija drugo polovico članarine za leto 2014 plačala iz lastnih razpoložljivih sredstev. Struktura odhodkov Agencije v letu % 25% 65% plače in drugi izdatki zaposlenim prispevki za socialno varnost izdatki za blago in storitve INVESTICIJSKI ODHODKI Investicijskih odhodki v letu 2014 znašajo EUR, ki jih je Agencija financirala iz lastnih sredstev zaradi nakupa računalnika za novo zaposlenega delavca. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI Po načelu denarnega toka je v letu 2014 ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR.

56 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ZA LETO 2014 ZARAČUNANI PRIHODKI DOLOČENIH UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA Celotni prihodki po računovodskem načelu zaračunane realizacije so v letu 2014 znašali EUR, od tega je prihodkov od prodaje proizvodov in storitev EUR, EUR pa se nanaša na druge prihodke, in sicer prihodke iz naslova izrečenih pravnomočnih ukrepov revizijskim družbam, pooblaščenim revizorjem in pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti. Preostanek v višini 12 EUR so finančni prihodki. ZARAČUNANI ODHODKI DOLOČENIH UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA V letu 2014 so po računovodskem načelu - obračunani stroški znašali celotni odhodki EUR, ob naslednji strukturi: Struktura odhodkov na podlagi obračunanih stroškov 2% 23% stroški materiala stroški storitev 75% stroški dela V skladu z računovodskim načelom obračunanih stroškov je v letu 2014 ugotovljen presežek odhodkov nad prihodki v višini EUR DOGODKI PO DNEVU BILANCE STANJA V letu 2015 ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na postavke v računovodskih izkazih za leto 2014.

57 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ZAKLJUČNI DEL Letno poročilo Agencije je revidirala revizijska družba Deloitte revizija, d.o.o. Revidirano letno poročilo je skladno z 18. členom Zakona o javnih agencijah sprejel strokovni svet Agencije na svoji 62. seji dne , kar nudi podlago za posredovanje letnega poročila v proučitev in sprejem Vladi Republike Slovenije ter skladno z 29. členom ZRev-2 v obravnavo Državnemu zboru RS. mag. Mojca Majič direktorica Ljubljana,

58 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto REVIZORJEVO POROČILO

59 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto

60 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto PRILOGA 1: POROČILO O UKREPIH ZA LETO 2014 Kazalo 1. Uvod Izrečeni ukrepi nadzora Ukrepi zoper revizijske družbe odredba o odpravi kršitev z dodatnimi ukrepi Odredbe revizijskim družbam Ukrepi zoper pooblaščene revizorje Ukrepi zoper pooblaščene ocenjevalce vrednosti... 75

61 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto UVOD Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljevanju Agencija) v Poročilu o ukrepih za leto 2014, ki je pripravljeno skladno z 29. členom ZRev-2 in ga objavi Agencija na svojih spletnih straneh, podrobneje opisuje izrečene ukrepe revizijskim družbam, pooblaščenim revizorjem ter pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti. Namen poročila je obvestiti javnost o izrečenih ukrepih nadzora pooblaščenim revizorjem, revizijskim družbam ter pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti. Povzetki pravnomočnih ukrepov zoper pooblaščene revizorje in pooblaščene ocenjevalce vrednosti so, skladno s 153. členom ZRev-2, poimensko objavljeni na spletnih straneh Inštituta v registru pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. 2. IZREČENI UKREPI NADZORA V LETU UKREPI ZOPER REVIZIJSKE DRUŽBE ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV Z DODATNIMI UKREPI ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV Z DODATNIMI UKREPI ŠT /2014 Revizijska družba je kršila prvi odstavek 39. člena ZRev-2, ki določa, da mora revizijska družba revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja. Agencija je pri nadzoru nad kakovostjo opravljene revizije računovodskih izkazov naročnika za leto 2012, ki jo je v imenu revizijske družbe opravila pooblaščena revizorka, ugotovila kršitve pravil revidiranja in proti pooblaščeni revizorki začela postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščene revizorke in v povezavi s tem ugotovila, da je revizijska družba neustrezno obvladovala tveganja pri zagotavljanju kakovosti izvajanja poslov skladno s pravili revidiranja in s tem kršila tudi 32. odstavek Mednarodnega standarda obvladovanja kakovosti 1 (v nadaljevanju: MSOK 1), ki določa, da podjetje vzpostavi usmeritve in postopke, namenjene pridobivanju sprejemljivega zagotovila, da se posli izvajajo v skladu s strokovnimi standardi ter ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami ter da podjetje ali partner, zadolžen za posel, izdaja okoliščinam primerna poročila. Take usmeritve in postopki vključujejo zadeve, pomembne za uveljavljanje doslednosti glede kakovosti opravljanja poslov, odgovornost za nadziranje in odgovornost za pregledovanje. Revizijska družba je v povezavi z 32. odstavkom MSOK 1 kršila tudi: točko c) 34. odstavka MSOK 1, ki določa, da v zvezi s posvetovanjem, podjetje vzpostavi usmeritve in postopke, namenjene pridobivanju sprejemljivega zagotovila, da so dokumentirani vrsta in področje takšnih posvetov ter na njihovi podlagi sprejeti sklepi ter da z njimi soglašajo tako osebe, ki so želele posvetovanje, kot tudi osebe, ki so bile naprošene za nasvet. Iz kršitev, ugotovljenih pri nadzoru nad kakovostjo revizije namreč ne izhaja, da bi v zvezi z dokumentiranjem posvetov z revizorjevim veščakom, družba zagotovila, da bi bili opravljeni oziroma ustrezno dokumentirani postopki, ki jih navedeni člen zahteva.

62 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto točke b), c) ter d) 37. odstavka MSOK 1, ki v zvezi z ocenjevanjem kakovosti posla določajo, da podjetje vzpostavi usmeritve in postopke, ki zahtevajo, da ocenjevanje kakovosti posla vključuje pregled računovodskih izkazov ali drugih informacij v zvezi z zadevo ter predlaganega poročila, pregled izbrane dokumentacije, ki se nanaša na bistvene presoje, ki jih je oblikovala delovna skupina, in na sklepe, ki jih je sprejela, in ovrednotenje sprejetih sklepov pri oblikovanju poročila in proučitev, ali je predlagano poročilo primerno. Iz kršitev, ugotovljenih pri nadzoru nad kakovostjo revizije namreč ne izhaja, da bi v zvezi z zahtevami navedenih določil MSOK 1, bili opravljeni zahtevani postopki. 26. odstavek ter točko a) 27. odstavka MSOK 1, ki od podjetja zahteva, da vzpostavi usmeritve in postopke za sprejem in ohranjanje razmerij z naročnikom in za posebne posle. Usmeritve in postopki so namenjeni zagotavljanju sprejemljivega zagotovila, da bo podjetje začelo ali ohranjalo razmerja in posle le, kadar je podjetje proučilo neoporečnost naročnika in nima informacij, ki bi ga vodile do sklepa, da naročnik ni neoporečen. Take usmeritve in postopki zahtevajo, da podjetje pridobi tiste informacije, ki jih ocenjuje za potrebne glede na okoliščine, preden sprejme posel pri novem naročniku, kadar se odloča o nadaljevanju posla pri obstoječem naročniku in kadar proučuje sprejem novega posla pri obstoječem naročniku. Med tovrstne postopke sodi tudi kontaktiranje prejšnjega pooblaščenega revizorja. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBE REVIZIJSKIM DRUŽBAM ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila: a) 47. člen ZRev-2, in sicer: drugi odstavek, ki določa, da mora biti pogodba o revidiranju sklenjena v pisni obliki za vsak revizijski posel posebej ter tretji odstavek, ki določa posebne sestavine pogodbe o revidiranju, saj pogodba med revizijsko družbo in naročnikom revizije ne vsebuje sestavin, določenih v 1., 2., 4. in 5. alineji tretjega odstavka 47. člena ZRev-2. b) 77. člen ZRev-2 v povezavi s petim odstavkom 4. člena Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb (Ur. l. RS, št. 80/09 ki je veljal v času poročanja), ker v letnem poročilu za obdobje od do ni poročala o v obrazložitvi navedenih pogodbah. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 70. člena ZRev-2, ker pogodbe o revidiranju ne vsebujejo klavzule o revizijski družbi, ki bo dokončala posel v primeru nezmožnosti izvajalca. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu 2014.

63 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 47. člena ZRev-2 ker je z naročnikom revizije sklenila eno pogodbo o revidiranju za leti 2011 in 2012 ter drugi odstavek 70. člena ZRev-2, ker pogodbe o revidiranju ne vsebujejo klavzule o revizijski družbi, ki bo dokončala posel v primeru nezmožnosti izvajalca. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb (Uradni list RS, št. 72/10 in 98/13), ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu 2014.

64 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila četrti odstavek 77. člena ZRev-2 in tretji odstavek 4. člena Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določata obveznost mesečnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala mesečnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi in tretji odstavek 77. člena ZRev-2 in 4. člen Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb (Uradni list RS, št. 80/09 in 38/13), ki določajo obveznost rednega letnega poročanja revizijske družbe, saj do Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem ni oddala rednega letnega poročila. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 70. člena ZRev-2, ker pogodbe o revidiranju ne vsebujejo klavzule o revizijski družbi, ki bo dokončala posel v primeru nezmožnosti izvajalca ter 67. člen ZRev-2, saj ob upoštevanju predpisanega načina določanja zavarovalne vsote za posamezno leto in glede na sklenjeno zavarovanje za obdobje od do , zavarovanje ni sklenjeno za ustrezno zavarovalno vsoto. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 47. člena ZRev-2, ker je z naročnikom revizije sklenila eno pogodbo o revidiranju za leti 2012 in Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu 2014.

65 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila prvi odstavek 39. člena ZRev-2, ki določa, da mora revizijska družba revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja revidiranja, in sicer: Opravljeni revizijski postopki v zvezi s sprejemom oziroma nadaljevanjem revizijskega posla pri naročniku za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2012 niso skladni z zahtevami 27.a odstavka MSOK 1, saj preučevanje bistvenih zadev pri začetni oceni stopnje tveganja ni bilo opravljeno na podlagi vseh znanih okoliščin, zaradi česar je bila skupna ocena tveganja opredeljena kot ne-tvegana. Iz nadzorne dokumentacije v zvezi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov naročnikov za leto 2012, je razvidno, da je bil pomemben del revizijskih postopkov v zvezi s preveritvijo kreditnih map in posledično primernosti višine slabitev, torej področje, ki je imelo najvišjo stopnjo tveganja pri obeh subjektih revidiranja, opravljen s strani članov revizijske delovne skupine z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj oziroma, da so v postopkih sodelovale osebe, ki niso bile člani revizijske skupine ter da sta bila s strani družbe kot partnerja odgovorna za posel, ki sta tudi sopodpisala revizorjevo poročilo, imenovani osebi, ki pri Slovenskem inštitutu za revizijo nista registrirana kot pooblaščena revizorja, kar ni skladno z določbami 31. v povezavi z 29. odstavkom MSOK 1, ki od revizijske družbe zahteva, da za posamezen revizijski posel dodeli osebje s potrebno usposobljenostjo in zmožnostmi, da izvede posle v skladu s strokovnimi standardi ter ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami. Iz nadzorne dokumentacije o pregledu naročnikov za leto 2012, ni razvidno kako je bilo med izvajanjem posla opravljeno nadziranje in pregledovanje informacij, ki so bile pridobljene ob preverjanju kreditnih map naročnikov revizije računovodskih izkazov. Podane informacije so bile odvisne od posameznega izvajalca preverjanja, med katerimi so bili tudi člani delovne skupine z manj kot dve leti delovnih izkušenj, ni pa razvidno ali so bili kriteriji preverjanja kreditnih map in končni rezultati usklajeni in poenoteni, kar je v nasprotju z 32. odstavkom MSOK 1. Kot ocenjevalec kakovosti poslov za revizijo računovodskih izkazov naročnikov sta bili določeni osebi, ki pri Slovenskem inštitutu za revizijo nista registrirani kot pooblaščena revizorja, kar je glede na zapletenost in tveganje opravljenih poslov v specifičnem okolju osnova za bistvene presoje, ki jih je oblikovala delovna skupina, in sprejetih sklepov ter ovrednotenje le-teh. Izvedba ocenjevanja kakovosti posla zaradi navedenih razlogov ni bila skladna z zahtevami 37. c in d odstavka v povezavi z 39.a odstavkom MSOK 1. Veliko dokumentacije v zvezi z opravljeno revizijo računovodskih izkazov naročnika X in Y, oba za leto 2012, je v angleškem jeziku, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 39. člena ZRev-2, ki določa, da mora revizijska družba revizijsko dokumentacijo pripravljati in voditi v slovenskem jeziku. Revizijska družba je kršila tudi četrti odstavek 77. člen ZRev-2 v povezavi s četrtim odstavkom 4. člena Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb, ker v letnem poročilu za obdobje od do ni poročala o vseh članih revizijskih skupin.

66 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila prvi odstavek 39. člena ZRev-2, ki določa, da mora revizijska družba revidiranje opraviti v skladu s pravili revidiranja, in sicer: drugi odstavek 70. člena ZRev-2, ker ker pogodbe o revidiranju ne vsebujejo klavzule o revizijski družbi, ki bo dokončala posel v primeru nezmožnosti izvajalca; drugi odstavek 47. člena, ker revizijska družba opravlja storitve revidiranja stvarnih vložkov ne da bi sklenila ustrezne pogodbe; 39. člen ZRev-2 v povezavi z 22. odstavkom MSOK 1 ker pri reviziji računovodskih izkazov družbe X za leto 2012 ni bil izpolnjen in podpisan ustrezen dokument o zagotavljanju neodvisnosti, pri čemer ni spoštovala določbe Pravilnika o obvladovanju kakovosti v revizijski družbi, ki v 12. členu določa, da je direktorica družbe dolžna zagotoviti, da je pri vsakem prejetem poslu zagotovljeno izpolnjevanje ustreznih etičnih zahtev, za kar se pripravi za izvajalce posla ustrezne vprašalnike, ki omogočajo zlasti predhodno preverjanje neodvisnosti; 39. člen ZRev-2 v povezavi z 48. odstavkom MSOK 1, ker direktorica revizijske družbe ni zagotovila občasnih pregledov izbranih zaključenih poslov, s čimer tudi ni spoštovala določbe Pravilnika o obvladovanju kakovosti v Revizijski družbi, ki določa, da je direktorica družbe dolžna zagotavljati občasne preglede izbranih zaključenih poslov, tako, da je najmanj na vsaka tri leta pregledan vsaj en posel vsakega partnerja, zadolženega za posel, saj je bil pravilnik sprejet leta 2009 in bi moral biti pregled opravljen v letu 2012, pa ni bil opravljen; 39. člen ZRev-2 v povezavi z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur. l. RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 - ZIS-E in 19/14) in Pravilnikom o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma (Ur. l. RS, št. 10/08), saj v povezavi z naročnikoma revizijska družba ni opravila ustrezne identifikacije naročnikov; drugi, tretji in četrti odstavek 77. člena ZRev-2, 4. člen Pravilnika o rednem letnem poročanju revizijskih družb in 4. člen Pravilnika o poročanju revizijskih družb, ki določajo obveznost rednega letnega in mesečnega poročanja revizijske družbe, saj se podatki o revizijah računovodskih izkazov, ki jih je navedla družba v letnem poročilu in v mesečnih poročilih ne skladajo. Poleg tega je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri šestih revizijah računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen.

67 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila peti odstavek 65. člena ZRrev-2, ki določa, da morajo biti pooblaščeni revizorji, ki so člani poslovodstva, zaposleni v revizijski družbi za polni delovni čas in šesti odstavek 65. člena ZRev-2, ki določa, da mora biti v revizijski družbi za polni delovni čas zaposlen najmanj en pooblaščeni revizor. Pooblaščena revizorka direktorica družbe in hkrati edina pooblaščena revizorka, ki je zaposlena v revizijski družbi pa je zaposlena za polovični delovni čas, zaradi česar je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem izdala odredbo za odpravo kršitve na podlagi 6. alineje prvega odstavka 81. člena ZRev-2. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila določbi 1. in 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , v dveh primerih ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa in v šestih primerih ni zagotovila, da skupno število ur ostalega osebja v revizijski skupini ne preseže 25 odstotkov delovnega časa. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila določbi 1. in 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa ter da skupno število ur ostalega osebja v revizijski skupini ne preseže 25 odstotkov delovnega časa. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila: 1. alinejo drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , v treh primerih ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa ter drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri sedmih revizijah računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila

68 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila določbi 1. in 3. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , v desetih primerih ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa in v štirih primerih ni zagotovila, da skupno število ur ostalega osebja v revizijski skupini ne preseže 25 odstotkov delovnega časa. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri sedmih revizijah računovodskih izkazov za leto 2013 ter dveh revizijah konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri dvanajstih revizijah posamičnih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila določbo 1. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov družbe X za obdobje do in družbe Y za leto 2013, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa.

69 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri dveh revizijah računovodskih izkazov za leto 2013, ki sta bili zaključeni do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri štirih revizijah posamičnih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila: 1. alinejo drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov naročnika za leto 2012, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa ter drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri osmih revizijah računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi drugo osebje revizijske skupine, istočasno pa iz istega poročila ni razvidno, da ima revizijska družba tako osebje redno zaposleno oz. pogodbeno osebje, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri petih revizijah posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma

70 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri štirih revizijah posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila določbo 1. alineje drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov družbe X za leto 2012, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri treh revizijah posamičnih oziroma konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri enaindvajsetih revizijah računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen.

71 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila: 1. alinejo drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov, kot izhaja iz letnega poročila za obdobje od do , v treh primerih ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa ter drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri enajstih revizijah (konsolidiranih) računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri sedemintridesetih revizijah posamičnih in konsolidiranih računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Revizijska družba je kršila: 6. alinejo prvega odstavka 79. člena ZRev-2, ki določa, da mora revizijska družba, ki izvaja obvezno revizijo subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katerekoli države članice v treh mesecih po koncu vsakega poslovnega leta na svojih spletnih straneh objaviti v slovenskem jeziku letno pregledno poročilo, ki vsebuje seznam subjektov, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev katerekoli države članice, za katere je družba v zadnjem poslovnem letu izvedla obvezno revizijo, saj je revizijska družba v poročevalskem obdobju, torej v letu 2013, revidirala računovodske izkaze družbe X katere delnice kotirajo na Ljubljanski borzi; 1. alinejo drugega odstavka 39. člena ZRev-2, saj pri revidiranju računovodskih izkazov družbe X za leto 2012 in družbe Y za leto 2013 ni zagotovila, da je pooblaščeni revizor, ki

72 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto podpiše revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih, udeležen pri revidiranju z najmanj 15 odstotki delovnega časa ter drugi odstavek 77. člena ZRev-2, saj je iz letnega poročila za obdobje od do razvidno, da naj bi pri večini revizij računovodskih izkazov za leto 2013, ki so bile zaključene do , sodelovalo tudi ostalo osebje revizijske skupine, torej osebje z manj kot dvema letoma delovnih izkušenj, istočasno pa je iz istega poročila razvidno, da revizijska družba nima niti zaposlenega niti pogodbenega osebja z manj kot dvema letoma izkušenj, kar pomeni, da revizijska družba v poročilu ni posredovala resničnih podatkov. Postopek še ni pravnomočno zaključen UKREPI ZOPER POOBLAŠČENE REVIZORJE ODLOČBA O IZREKU OPOMINA ŠT / Pooblaščena revizorka je pri revidiranju računovodskih izkazov naročnika za leto 2010 kršila 4. člen ZRev-2, ki določa, da mora revidiranje potekati na način, določen s tem zakonom, Mednarodnimi standardi revidiranja in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, temeljnimi revizijskimi načeli in drugimi pravili revidiranja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo, ter drugimi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ker iz revizijske dokumentacije ni razvidno, glede na zahteve 8. odstavka Mednarodnega standarda revidiranja (v nadaljevanju MSR) 230 (Revizijska dokumentacija), ki določa, da mora pooblaščeni revizor pripraviti zadostno revizijsko dokumentacijo, da omogoči izkušenemu revizorju, ki predhodno ni bil povezan s tem revizijskim poslom, da spozna: vrsto, čas in obseg revizijskih postopkov, opravljenih v skladu z zahtevami MSR ter z ustreznimi zakonskimi in regulativnimi zahtevami; izide opravljenih revizijskih postopkov in pridobljene revizijske dokaze in bistvene zadeve, ki so se pojavile med revizijo, sklepe o njih in pomembne strokovne presoje, uporabljene pri sprejemanju teh sklepov, da bi pooblaščena revizorka pridobila zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi s: prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki iz naložbenih nepremičnin v višini tisoč EUR, saj ni pridobila zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov glede ravnanja poslovodstva družbe X, v skladu s 6. odstavkom Slovenskega računovodskega standarda 5 (v nadaljevanju SRS) 18 (Prihodki) 6, v povezavi z zahtevami 13. odstavka MSR 250 (Upoštevanje zakonov in drugih predpisov pri reviziji računovodskih izkazov), ki od pooblaščenega revizorja zahteva, da pridobi zadostne in ustrezne revizijske dokaze o ravnanju v skladu z določbami tistih zakonov in drugih predpisov, za katere na splošno velja, da neposredno učinkujejo na določitev pomembnih zneskov in razkritij v računovodskih izkazih ter 5 Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS, št. 118/05, 9/06, 10/06 - popr., 20/06, 70/06, 75/06, 112/06 - popr., 114/06 - ZUE, 3/07, 22/07, 22/07, 12/08, 119/08, 126/08, 1/10, 33/10, 58/10, 85/10 - popr., 90/10 - popr., 80/11, 2/12) 6 Prevrednotovalni prihodki se pojavljajo pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo.

73 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto kratkoročnimi posojili drugim v višini tisoč EUR glede vrednotenja danega posojila družbi Y, v povezavi z zahtevami 6. odstavka MSR 500 (Revizijski dokazi), ki določa, da mora pooblaščeni revizor načrtovati in izvesti takšne revizijske postopke, ki so glede na okoliščine primerni za namene pridobivanja zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODLOČBA O IZREKU OPOMINA ŠT / Pooblaščena revizorka je pri revidiranju računovodskih izkazov družbe X za leto 2012 kršila 4. člen ZRev-2, ker iz revizijske dokumentacije ni razvidno, glede na zahteve 8. odstavka MSR 230 (Revizijska dokumentacija), da bi pooblaščena revizorka pridobila zadostne in ustrezne revizijske dokaze v zvezi s povečanjem naložbe v odvisno družbo iz naslova diskontirane vrednosti še neunovčenih poroštev v višini tisoč EUR glede na zahteve SRS 3.1, 3.8 ter 3.25., pri čemer iz revizijske dokumentacije ne izhaja na podlagi česa je pooblaščena revizorka zaključila, da obstaja verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane s povečanjem naložbe, ter da ni potrebno prevrednotiti finančne naložbe v odvisno družbo zaradi njene oslabitve, čeprav so obstajali objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka (dogodkov) po začetnem pripoznanju finančne naložbe, ki vpliva(jo) na ocenjene prihodnje denarne tokove finančne naložbe, kar ni v skladu z zahtevo 6. odstavka MSR 500 (Revizijski dokazi), ki od pooblaščenega revizorja zahteva, da načrtuje in izvede revizijske postopke, ki so glede na okoliščine primerni za namene pridobivanja zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov v povezavi z 18. odstavkom MSR 540 (Revidiranje računovodskih ocen, vključno z računovodskimi ocenami poštene vrednosti, in z njimi povezanih razkritij), ki določa, da mora pooblaščeni revizor na osnovi revizijskih dokazov ovrednotiti, ali so računovodske ocene v računovodskih izkazih sprejemljive v kontekstu primernega okvira računovodskega poročanja ali pa so navedene napačno. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODLOČBA O IZREKU OPOMINA ŠT / Pooblaščena revizorka je pri revidiranju računovodskih izkazov družbe X za leto 2012, kršila 4. člen ZRev-2, saj iz revizijske dokumentacije ni razvidno, glede na zahteve 8. odstavka MSR 230 (Revizijska dokumentacija): da bi pooblaščena revizorka, skladno z zahtevami 6. odstavka MSR 500 (Revizijski dokazi), 12.,13.,17. in 18. odstavka MSR 540 (Revidiranje računovodskih ocen) in v povezavi z 8., 10 in 12. odstavkom MSR 620 (Uporaba dela revizorjevega veščaka) pridobila ustrezne in zadostne revizijske dokaze v zvezi s prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev na njihovo pošteno vrednost. Iz revizijske dokumentacije namreč ni razvidno, kako je pooblaščena revizorka opredelila tveganja pomembno napačne navedbe v zadevi, na katero se nanaša delo revizorjevega veščaka; bistvenost dela tega veščaka v kontekstu revizije; revizorjevo poznavanje predhodnega dela, ki ga je opravil ta veščak, in izkušnje z njim in ali je ta veščak podvržen usmeritvam in postopkom za obvladovanje kakovosti revizorjevega podjetja; dovolj spoznala področje poglobljenega znanja revizorjevega veščaka, da bi lahko določila vrsto, področje in cilje dela tega veščaka za revizorjeve namene in ovrednotila ustreznost tega dela za revizorjeve namene; ovrednotila ustreznost dela revizorjevega veščaka za revizorjeve namene, vključno s primernostjo in sprejemljivostjo ugotovitev ali sklepov tega veščaka ter njihovo skladnostjo z drugimi revizijskimi dokazi; uporabo

74 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto bistvenih predpostavk in metod, vključno s primernostjo in sprejemljivostjo teh predpostavk in metod glede na okoliščine, uporabo izvirnih podatkov, ki so bistveni za veščakovo delo, vključno s primernostjo, popolnostjo in točnostjo teh izvirnih podatkov; kako se je pooblaščena revizorka, skladno z določbo 6. odstavka MSR 500 (Revizijski dokazi), prepričala, da je prerazvrstitev iz opredmetenih osnovnih sredstev oziroma osnovnih sredstev v pridobivanju med naložbene nepremičnine glede na določbe Slovenskega računovodskega standarda 6.3. oziroma Mednarodnega računovodskega standarda 40.7 do 40.13, primerna. Prav tako iz revizijske dokumentacije ni razvidno, glede na zahteve 8., 10. in 12. odstavka MSR 620 (Uporaba dela revizorjevega veščaka), da bi pooblaščena revizorka opravila potrebne revizijske postopke, da bi lahko pridobila zadostne in ustrezne revizijske dokaze, da je ocenjena poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ter opredmetenih osnovnih sredstev v pridobivanju, ki jih je naročnik. prerazvrstil med naložbene nepremičnine, ustrezna; katere postopke je pooblaščena revizorka opravila pri sprejetju novega revizijskega posla, skladno z zahtevami 8. odstavka MSR 230 (Revizijska dokumentacija) ter v povezavi s 13. odstavkom MSR 300 (Načrtovanje revizije računovodskih izkazov), ki določa, da če je prišlo do menjave revizorjev, se pooblaščeni revizor poveže s prejšnjim pooblaščenim revizorjem. Postopek je pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Pooblaščena revizorka je kršila 4. člen ZRev-2, ker je iz Poročila pooblaščene revizorke namenjenega skupščini revidirane družbe, v zvezi z revizijo računovodskih izkazov za leto 2012, razvidno, da pooblaščena revizorka v svojem poročilu razlogov za prilagoditev mnenja ni navedla v posebnem odstavku, kar ni skladno z zahtevo 16. odstavka MSR 705 (Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja), ki določa, da kadar pooblaščeni revizor prilagodi mnenje o računovodskih izkazih, pooblaščeni revizor poleg posebnih sestavin, zahtevanih po MSR 700, vključi v revizorjevo poročilo še odstavek z opisom zadeve, ki je razlog za prilagoditev. Pooblaščeni revizor vključi ta odstavek v revizorjevo poročilo tik pred odstavkom z mnenjem in uporabi naslov»osnova za mnenje s pridržki«,»osnova za odklonilno mnenje«ali»osnova za zavrnitev mnenja«, kot ustreza danim okoliščinam. Nadalje pooblaščena revizorka odstavka z mnenjem ni naslovila na način, da bi iz njega izhajala vrsta prilagoditve revizorkinega poročila, s čemer je kršila 22. odstavek MSR 705, ki določa, da kadar pooblaščeni revizor prilagodi revizijsko mnenje, uporabi za odstavek z mnenjem naslov»mnenje s pridržki«,»odklonilno mnenje«, ali»zavrnitev mnenja«, kot ustreza danim okoliščinam. Poleg tega pooblaščena revizorka v svojem poročilu ni prilagodila odstavka o revizorjevi odgovornosti kljub temu, da je prilagodila mnenje, s čemer je kršila 26. odstavek MSR 705, ki določa, da kadar pooblaščeni revizor izrazi mnenje s pridržkom ali odklonilno mnenje, dopolni opis revizorjeve odgovornosti z navedbo, da pooblaščeni revizor verjame, da so revizijski dokazi, ki jih je pridobil, zadostni in ustrezni kot osnova za revizorjevo prilagojeno revizijsko mnenje. Postopek je pravnomočno zaključen.

75 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto UKREPI ZOPER POOBLAŠČENE OCENJEVALCE VREDNOSTI ODLOČBI O IZREKU OPOMINA ŠT / IN / Pooblaščena ocenjevalca vrednosti nepremičnin, sta pri pripravi poročil o oceni nepremičninskih pravic kršila 88. člen ZRev-2, ki med drugim določa, da mora ocenjevanje vrednosti potekati na način, določen s pravili ocenjevanja vrednosti, ki poleg Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, vključujejo druga pravila ocenjevanja vrednosti, ki jih izdaja oziroma določa Slovenski inštitut za revizijo, ter druge zakone, ki urejajo ocenjevanje vrednosti posameznih oblik premoženja, saj iz opravljenega nadzora nad opravljanjem nalog pooblaščenih ocenjevalcev izhaja utemeljen sum, da sta kršila pravila ocenjevanja vrednosti, to je Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (osma izdaja, 2007, izdajatelj: International Valuation Standards Committee, v nadaljevanju: MSOV), in sicer točko MSOV 3 Poročanje o ocenjevanju vrednosti (v nadaljevanju: MSOV 3), ki določa, da mora pooblaščeni ocenjevalec v vsako poročilo o ocenjevanju vrednosti vključiti opis informacij in pregledanih podatkov, opravljenih tržnih analiz, načinov ocenjevanja vrednosti in postopkov, ki so sledili, ter utemeljitev, ki podpira analize, mnenja in sklepe v poročilu, ter Slovenski poslovnofinančni standard 2 Ocenjevanje vrednosti nepremičnin (v nadaljevanju: SPS 2), točko g), ki določa, da mora pooblaščeni ocenjevalec v vsakem poročilu prikazati vse obravnavane podatke in informacije, uporabljene postopke ocenjevanja vrednosti in utemeljitve za analize, mnenja in sklepe, ker nista navedla vira uporabljenih podatkov za primerljive prodaje in točne lokacije le-teh ter prilagoditev za različne namembnosti, kar ni skladno z zahtevami točke MSOV 3 glede vključitve opisa informacij in pregledanih podatkov v poročilu, in SPS 2, točke g), ker v nobenem poročilu niso prikazani vsi obravnavani podatki in informacije, saj od 14 uporabljenih podatkov o prodajah so samo tri transakcije vzete v neposredno primerjavo, ki ustrezajo kategoriji prostih tržnih prodaj, za kar 11 uporabljenih prodaj v zapiskih oziroma poročilih pooblaščenih ocenjevalcev pa v zemljiški knjigi od 2006 do 2009 ni bilo izvedene spremembe lastništva ali pa uporabljene parcele sploh ne obstajajo, niti v samih zapiskih oziroma poročilih niso razvidne transakcijske cene. Iz navedenega izhaja, da je pooblaščena ocenjevalka pri pripravi poročil kršila tudi točko MSOV 1 - Podlage tržne vrednosti pri ocenjevanju vrednosti (v nadaljevanju: MSOV 1), saj pri izvajanju in poročanju o oceni tržne vrednosti nista v celoti zagotovila, da ocena tržne vrednosti temelji na podatkih, ki izhajajo iz trga. nista ustrezno izvedla in prikazala analize trga kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč; kar predstavlja kršitev MSOV 3 točke 5.1.8, ker je pooblaščena ocenjevalka opustila zbiranje podatkov iz trga, da bi lahko na podlagi sodil iz trga izmerila višino tržne vrednosti, saj je opustila analizo lokacije. Hkrati sta pooblaščena ocenjevalca kršila SPS 2, točko g), ker v poročilih ni prikazala vseh obravnavanih podatkov in informacij, uporabljenih postopkov ocenjevanja vrednosti in utemeljitev za analize, mnenja in sklepe. Pooblaščena ocenjevalka je kršila tudi točko MSOV 1, ker pri izvajanju in poročanju o oceni tržne vrednosti nista v celoti zagotovila, da ocena tržne vrednosti temelji na podatkih, ki izhajajo iz trga. predpostavke o izračunu vrednosti hotelske nepremičnine niso ustrezno opisane in utemeljene, kot tudi ne mera kapitalizacije za leti 2006 in 2008, kar je v nasprotju z določbami točke MSOV 3. Navedena je napačna definicija načina primerljivih

76 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto prodaj, kar predstavlja kršitev MSOV 3 točke 5.1.8, ker načini ocenjevanja vrednosti niso ustrezno predstavljeni v poročilih. Z navedenim je kršen tudi SPS 2, točka g), ker pooblaščena ocenjevalca v poročilih nista ustrezno prikazala vseh obravnavanih podatkov in informacij, uporabljenih postopkov ocenjevanja vrednosti ter utemeljitve za analize, mnenja in sklepe. v zvezi z izvedeno in prikazano analizo najgospodarnejše rabe sklepi ocenjevanja vrednosti v predmetnih poročilih niso jasno in natančno določeni na način, ki ni zavajajoč, kar predstavlja kršitev MSOV 3 točke Navedeno predstavlja tudi kršitev točke MSOV 3, ker v poročilih utemeljitve mnenj in sklepov v poročilu niso podprte z ustreznimi analizami, ter SPS 2, točko g), ker v poročilih pooblaščena ocenjevalca nista prikazala ustreznih utemeljitev za analize, mnenja in sklepe; ter MSOV 3 točko 5.1.4, ker v poročilih ni ustrezno identificirala in opisala premoženjskih pravic ali upravičenj, katerih vrednost je ocenjevala, ter fizičnih in pravnih značilnosti premoženja, saj v nobenem poročilu pooblaščena ocenjevalka ni prikazala števila najemnikov prejšnjih imetnikov stanovanjske pravice, števila potencialnih imetnikov stanovanjske pravice, ki bi jo pridobili, če obstoječi imetniki umrejo, in števila še veljavnih najemnih pogodb. nista izvedla identifikacije bremen v takšni meri, da bi skladno s točko MSOV 3, lahko zaključila, da gre za oceno tržne vrednosti. Ker sta pooblaščena ocenjevalca v omejitvah razkrila dejstvo, da je uporabila»popolne in zanesljive podatke«od lastnika (t.j. Givo d.o.o.), pa je naredila tako pomemben odklon, da končni sklep, da gre za tržno vrednost, lahko zavaja uporabnike poročil. S tem je kršila tudi SPS 2, točko e), ker v poročilih ni opisan obseg in postopek zbiranja, preverjanja in sporočanja podatkov, in g), saj v poročilih niso prikazani vsi obravnavani podatki in informacije, ter utemeljitve za analize, mnenja in sklepe, ter MSOV 3 točko 5.1.8, ker v poročilih ni vključila opisa vseh informacij in pregledanih podatkov, opravljenih tržnih analiz ter utemeljitev, ki podpirajo analize, mnenja in sklepe v poročilu. Postopek je postal pravnomočno zaključen v letu ODLOČBA O IZREKU ODVZEMA DOVOLJENJA ŠT / Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je pri pripravi Poročila in mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na načrt finančnega prestrukturiranja družbe (v nadaljevanju: Poročilo 1) in pri pripravi Poročila o ocenjevanju vrednosti dela neopredmetenih dolgoročnih sredstev (Poročilo 2), kršil 88. člen ZRev-2, s tem da: 1) v Poročilu 1: a) ni prikazal in analiziral načrtovanega poslovanja družbe, na katero je bila prenesena trgovska dejavnost., kar je ključno za presojo uresničljivosti projekcij; b) je kot realno predpostavko upošteval, da družba zaradi nakopičene davčne izgube v celotnem opazovanem obdobju ne bo plačevala davka iz dobička, kljub temu da četrti odstavek 36. člena ZDDPO-2 7 določa, da sme davčni zavezanec zaradi nakopičene davčne izgube znižati davčno osnovo davčnega obdobja največ v višini 50 %. 7 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 76/08, 56/08, 92/08, 5/09, 96/09, 110/09 - ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 30/12, 24/12 in 94/12; v nadaljevanju ZDDPO-2)

77 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Tako je mnenje pooblaščenga ocenjevalca, da bodo upniki bolje poplačani v primeru prisilne poravnave kot v primeru stečaja, glede na uporabljene predpostavke, v nasprotju z določbo 146. člena ZFPPIPP 8, ki med drugim določa, da je namen poročila po 146. členu ZFPPIPP izdaja mnenja o tem ali bo izvedba finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot bi bili, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek v povezavi s Pojasnilom 7 9, točko 3, ki določa, da ocenjevalec poda pregled in analizo že sestavljenih računovodskih izkazov (vsaj za pretekla 3 leta), projekcije predračunskih računovodskih izkazov (vsaj za obdobje, dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava) in predpostavk, na katerih je bila pripravljena projekcija predračunskih računovodskih izkazov dolžnika, ki je predmet pregleda in da morajo računovodski izkazi obsegati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov in Slovenskima poslovnofinančnim standardom 10 1, točke 1.2., podtočke a) in b) ter podtočke e) in f), saj pooblaščena ocenjevalka ni ustrezno analizirala projekcij predračunskih računovodskih izkazov in predpostavk, na katerih je bila pripravljena projekcija predračunskih računovodskih izkazov dolžnika, ki je predmet pregleda pooblaščenega ocenjevalca. 2) je v Poročilu 1: a) predvidel, da bo z ločitvenimi upniki dosežen 30 % odpis ter dolgoročni reprogram obveznosti za obdobje osmih let s 7,5 % povprečno obrestno mero, za kar pa družba do izdaje mnenja ni pridobila soglasja ločitvenih upnikov; b) predvidel, da bo premoženje, ki je zastavljeno v korist ločitvenih upnikov (nepremičnine in zaloge), v okviru prisilne poravnave prodano in namenjeno za poplačilo upnikov. Pooblaščeni ocenjevalec je kot realni upošteval dve predpostavki, na kateri prisilna poravnava ne učinkuje in za kateri do izdaje mnenja ni bilo sklenjenih zavezujočih dogovorov. Vse navedeno je pooblaščeni ocenjevalev v Poročilu 1 razkril in na to posebej opozoril, kljub temu pa je bilo mnenje pooblaščenega ocenjevalca, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, glede na uporabljene predpostavke v nasprotju z določbo 146. člena ZFPPIPP v povezavi s Pojasnilom 7, točko 4, ki določa, da za namen izdaje mnenja ocenjevalec izvede preizkus insolventnosti dolžnika, preizkus, ali bosta doseženi bodoča kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnosti dolžnika, ter preizkus učinkov prisilne poravnave in stečaja na poplačilo terjatev upnikov in točko 5.b, ki določa, da ocenjevalec poda mnenje o tem ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, saj je pri analiziranju podlag za pripravo mnenja upošteval navedene predpostavke kot realne, kar je vplivalo na izračun deleža poplačila terjatev upnikov v korist prisilne poravnave. 8 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 - ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 - ORZFPPIPP21-1, 87/11 - ZPUOOD, 23/12 - Odl. US, 48/12 - Odl. US, 47/13) 9 Pojasnilo 7 Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom ZFPPIPP (Uradni list RS, št. 33/09; v nadaljevanju: Pojasnilo 7) 10 Slovenski poslovnofinančni standardi (Ur. l. RS, št. 56/01 v besedilu SPS)

78 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto ) v Poročilu 2: a) ni uporabil ustreznih metod in tehnik ocenjevanja vrednosti neopredmetenih sredstev za namen oslabitve sredstev za namen računovodskega poročanja, pri čemer tudi ni pojasnil možnega nabora načinov in metod ocenjevanja neopredmetenih sredstev in razloga za izbor metode nadomestitvenih stroškov. S tem je pooblaščeni ocenjevalec kršil MSOV 102 odstavke 5 do 7 v povezavi z MSOV 103 odstavkom 5 (l) in MRS 11 36, odstavke 18 do 57, ki pooblaščene ocenjevalce napotujejo na izbiro, utemeljitev in uporabo primernih metod in načinov ocenjevanja vrednosti. Postopek še ni pravnomočno zaključen. ODREDBA O ODPRAVI KRŠITEV ŠT /2014 Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij je kršil prvi odstavek 96. člena ZRev-2 in 4. člen Pravilnika o rednem letnem poročanju pooblaščenih ocenjevalcev (Ur. l. RS, št. 33/10 in 30/12), ki določata obveznost letnega poročanja pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti, saj do Slovenskemu inštitutu za revizijo ni oddal rednega letnega poročila za obdobje od do Postopek še ni pravnomočno zaključen. 11 Mednarodni računovodski standardi

79 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto PRILOGA 2: ANALIZA IZ LETNIH POROČIL REVIZIJSKIH DRUŽB (POVZETEK) (POROČANJE ZA OBDOBJE ) KAZALO 1. Uvod Splošni podatki Največje revizijske družbe v Sloveniji v letu največjih revizijskih družb Kriterij: Celotni prihodki v letu Kriterij: Število zaposlenih na dan BIG 4 revizijske družbe Kriterij: Celotni prihodki v letu Kriterij: Prihodki iz revidiranja ter ostali prihodki Kriterij: Število zaposlenih na dan revizijske družbe, ki revidirajo družbe javnega interesa Izdana revizorjeva mnenja Rezultati analize iz letnega poročanja revizijskih družb Realizirane cene opravljenih revizij Revizija bank in zavarovalnic Revizija bank Revizija zavarovalnic 89

80 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto UVOD Revizijska družba mora enkrat letno do konca meseca maja tekočega leta skladno z drugim odstavkom 77. člena Zakona o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2) sporočiti Agenciji podatke o: o imetnikih delnic revizijske družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev; o naložbah, na podlagi katerih je revizijska družba posredno ali neposredno pridobila kvalificirani delež v drugi pravni osebi, in o vsaki nadaljnji naložbi v to pravno osebo; o spremembah statuta oziroma družbene pogodbe in vseh drugih aktov revizijske družbe; o spremembah pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo oziroma o podpisu nove pogodbe o sodelovanju z drugo revizijsko družbo; o načinu izračuna zavarovalne vsote za zavarovanje revizorjeve odgovornosti po 67. členu tega zakona in načinu zavarovanja revizorjeve odgovornosti; o zaposlenih; o vseh pogodbah o revidiranju računovodskih izkazov, ki jih je revizijska družba sklenila z naročniki za revidiranje računovodskih izkazov preteklega obračunskega obdobja, in vseh pogodbah, ki jih je revizijska družba v preteklem obračunskem obdobju sklenila za opravljanje drugih poslov dajanja zagotovil in poslov opravljanja dogovorjenih postopkov; o številu načrtovanih in porabljenih ur za vsakega člana revizijske skupine za vsako posamezno revizijo računovodskih izkazov in o številu revizijskih poročil, ki jih je podpisal posamezen pooblaščeni revizor. Analiza je bila opravljena na podlagi podatkov, pridobljenih od revizijskih družb, za obdobje od do Pri analizi so bili uporabljeni tudi podatki iz letnih poročil revizijskih družb za leto 2013, objavljenih na spletnih straneh AJPES-a.

81 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto SPLOŠNI PODATKI Na dan je bilo v registru revizijskih družb in pooblaščenih revizorjev vpisanih: 57 revizijskih družb; 199 pooblaščenih revizorjev. Po podatkih iz letnega poročanja je bilo v revizijskih družbah na dan skupno 421 zaposlenih, od tega: 121 redno zaposlenih pooblaščenih revizorjev (na dan : 122); 27 pooblaščenih revizorjev, ki z eno ali več revizijskimi družbami pogodbeno sodelujejo (na dan : 30). V letu 2014 je Slovenski inštitut za revizijo izdal dovoljenje za ustanovitev revizijskih družb: FAZA.S, finančne in revizijske storitve, d.o.o.; AFV Revizija in svetovanje d.o.o. V letu 2014 je revizijski družbi TEKOS REVIZIJA Družba za revizijo d.o.o. prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja. Po podatkih AJPES-a (vir: spletna stran AJPES-a, JOLP) je bilo dne med javno objavljenimi letnimi poročili gospodarskih družb za leto revidiranih letnih poročil (za leto in leto ) ter 473 konsolidiranih letnih poročil (za leto in leto ). Trend zmanjševanja števila zavezancev za obvezne revizije se je v obravnavanem obdobju nadaljeval. 3. NAJVEČJE REVIZIJSKE DRUŽBE V SLOVENIJI V LETU NAJVEČJIH REVIZIJSKIH DRUŽB KRITERIJ: CELOTNI PRIHODKI V LETU 2013 V letu 2013 so znašali celotni prihodki revizijskih družb v Sloveniji 32,6 mio EUR, kar je približno 3 mio EUR manj, kot so znašali v letu Največjih 10 revizijskih družb, kot je razvidno iz spodnje tabele, je imelo v letu 2013, 72 % tržni delež po kriteriju celotnih prihodkov.

82 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto Tabela 4: Deset največjih revizijskih družb po celotnih prihodkih v letih (EUR) Zap. Št. revizijska družba 2011 (celotni prihodki) 2012 (celotni prihodki) 2013 (celotni prihodki) delež v celotnih prihodkih vseh revizijskih družb 1. PRICEWATERHOUSECOOPERS d.o.o ,45 % 2. KPMG Slovenija, d.o.o ,57 % 3. DELOITTE REVIZIJA d.o.o ,18 % 4. ERNST & YOUNG d.o.o ,79 % 5. BDO REVIZIJA, d.o.o ,60 % 6. ABC REVIZIJA, d.o.o ,50 % 7. PKF revizija in svetovanje d.o.o ,96 % 8. AUDIT & Co., d.o.o ,91 % 9. DINAMIC d.o.o ,48 % 10. PLUS REVIZIJA, d.o.o ,47 % skupaj 10 največjih revizijskih družb realizacija vseh revizijskih družb delež 10 največjih družb po celotnh prihodkih 72 % 73 % 72 % KRITERIJ: ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA DAN Deset največjih revizijskih družb po kriteriju skupnega števila zaposlenih se razen pri BIG 4, nekoliko razlikuje od tabele desetih največjih revizijskih družb glede na celotne prihodke. Deset največjih revizijskih družb zaposluje skupno 290 zaposlenih, od tega 59 pooblaščenih revizorjev, ki so v revizijskih družbah v rednem delovnem razmerju ter 8 pooblaščenih revizorjev, ki so njihovi pogodbeni sodelavci. V največjih desetih revizijskih družbah je zaposlenih 49% vseh pooblaščenih revizorjev, kar je skoraj polovica vseh aktivnih pooblaščenih revizorjev. BIG 4 revizijske družbe so: 3.2. BIG 4 REVIZIJSKE DRUŽBE PRICEWATERHOUSECOOPERS d.o.o. (v nadaljevanju: PWC); KPMG Slovenija, podjetje za revidiranje, d.o.o. (v nadaljevanju: KPMG); ERNST & YOUNG d.o.o. (v nadaljevanju EY); DELOITTE REVIZIJA d.o.o. (v nadaljevanju Deloitte) KRITERIJ: CELOTNI PRIHODKI V LETU 2013 V letu 2013 je znašal tržni delež BIG 4 revizijskih družb 60 %, kar je za 1 odstotno točko manj kot v letu 2012, ko je bil njihov delež 61 %. Struktura tržnega deleža BIG 4 se je glede na leto 2012 nekoliko spremenila. Revizijska družba Deloitte je svoj delež povečala iz 11 % v letu 2012 na 13 % v letu Revizijski družbi PWC se je v letu 2013 zmanjšal njen delež, in sicer iz 21 % v letu 2012 na 18 % v letu 2013, vendar vseeno še zmeraj predstavlja

83 Letno poročilo Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za leto največji delež med družbami BIG 4 v Sloveniji. Pri revizijskih družbah KPMG ter EY deleža glede na leto 2012 ostajata enaka KRITERIJ: PRIHODKI IZ REVIDIRANJA TER OSTALI PRIHODKI V letu 2013 je po kriteriju prihodkov struktura tržnega deleža BIG 4 ravno nasprotna kot po kriteriju celotnih prihodkov. Delež BIG 4 v prihodkih revizijskih družb, ki ne izhajajo iz revidiranja, predstavlja 63 %. Slika 1: Gibanje celotnih prihodkov BIG 4 v obdobju od leta 2005 do leta Gibanje celotnih prihodkov BIG4 Polinomska (Gibanje celotnih prihodkov BIG4) Revizijske družbe BIG 4 so v proučevanem obdobju v skupnem realizirale rast do leta 2012, v letu 2013 pa smo priča zmanjšanju celotnih prihodkov. Medtem, ko se revizijskim družbam, ki niso BIG 4 ter revizijski družbi KPMG, celotni prihodki zmanjšujejo, PWC vzdržuje sorazmerno visoke prihodke predvsem zaradi drugih storitev, ki niso revizija. Ena izmed BIG 4 je v letu 2013 realizirala 70 % celotnih prihodkov iz naslova opravljanja nerevizijskih storitev, najnižji delež, ki ga je BIG 4 revizijska družba ustvarila s storitvami, ki niso revizija, je 16 % delež celotnih prihodkov KRITERIJ: ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA DAN V BIG 4 revizijskih družbah je skupaj 235 zaposlenih, od tega: 44 redno zaposlenih pooblaščenih revizorjev; 3 pooblaščeni revizorji, ki sodelujejo pogodbeno z revizijsko družbo. Skupno torej za revizijske družbe BIG 4 opravlja revizije 47 pooblaščenih revizorjev, kar predstavlja 24 % vseh pooblaščenih revizorjev. Revizijska družba KPMG je glede na celotno število zaposlenih ter število pooblaščenih revizorjev še vedno največja revizijska družba v Sloveniji.