Občina Postojna 7. seja občinskega sveta GRADIVO K TOČKI 1 ZAPISNIK 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN ZAPIS 4. DOPISNE SEJE 1-1

Transkripcija

1 GRADIVO K TOČKI 1 ZAPISNIK 6. REDNE SEJE, 1. IZREDNE SEJE IN ZAPIS 4. DOPISNE SEJE 1-1

2 ZAPISNIK 6. REDNE SEJE 1-2

3 Številka: / Datum: Z A P I S N I K 6. seje Občinskega sveta Občine Postojna z dne ob uri v sejni sobi GRC Postojna PRISOTNI SVETNIKI: Samo Vesel, mag. Anita Knez, Helena Ana Drewry, Tanja Dekleva, Andrej Berginc, mag. Nataša Režek Donev, Robert Pavšič, Miljana Knafelc, Oskar Komac, Goran Blaško, Marjan Nagode, Stanko Markovčič, Andrej Poljšak, Tina Klanjšek, Pavel Švara, Tina Žigon, Zvonko Černač, Viktorja Kukanja, Tamara Bizjak. OPRAVIČENO ODSOTNI: Jožica Kobal, Ula Tomaduz, Andrej Smerdu. OSTALI PRISOTNI: Marina Rebec Direktorica občinske uprave, Maja Korošec - Podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve, Matic Primc - Predsednik Organizacije za participatorno družbo, Elizabeta Zgonc - v.d. ravnateljice Vrtca Postojna, Sabina Ileršič - Ravnateljica OŠ Antona Globočnika Postojna, Mateja Modrijan - Ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna in Goran Uljan - v.d. ravnatelja OŠ Prestranek, kar je razvidno pri posameznih točkah. MEDIJI: Notranjsko Primorske Novice, Studio Proteus, Primorske novice, STA, RTV Slovenija, Radio 94. Sejo je vodil župan Igor Marentič. Ugotovil je sklepčnost, saj je bilo ob uri prisotnih 18 svetnic in svetnikov. Župan Igor Marentič uvodoma pove, da so svetnice in svetniki gradivo za sejo prejeli z vabilom z dne , dne pa so kot dodatno gradivo prejeli Sklepe in stališča Statutarno pravne komisije, Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance, Odbora za družbene dejavnosti in Odbora za okolje in prostor. Župan Igor Marentič v nadaljevanju pojasni, da je dne prispelo nasprotovanje dnevnemu redu s strani občinskih svetnikov Zvoneta Černača, Viktorije Kukanja, Pavla Švare, Tamare Bizjak in Tee Konrad. Nasprotovali so izvedbi 4. dopisne seje in predlagali obravnavo točke dnevnega reda, ki je predmet 4. dopisne seje, na 6. redni seji Občinskega sveta. Iz navedenega razloga so nasprotovali tudi dnevnemu redu 6. redne seje. Pove, da na podlagi določila četrtega odstavka 24. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Postojna dopisne seje ni mogoče zaključiti, ko najmanj šest članov sveta zahteva, da se opravi razprava na seji. Ker je tak predlog bil podan s strani petih občinskih svetnikov, je bila 4. dopisna seja dne zaključena. Zaradi navedenega je bila tudi točka, obravnavana na dopisni seji, zaključena. 1-3

4 Zaradi nasprotovanja dnevnemu redu, dnevni red 6. redne seje Občinskega sveta Občine Postojna ni potrjen, zato bo Občinski svet odločal o sprejemu predlaganega dnevnega reda podlagi četrtega odstavka 26. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Postojna. Razprava: Zvonko Černač: Pove, da je predlagal, da se dopisna seja na opravi in da se točka, vezana na pogodbo o zaposlitvi direktorice Zavoda Znanje opravi na 6. redni seji, iz več razlogov. Pove, da so se mu pri tem pridružili še štirje svetniki oz. svetnice. Bistven razlog je, da je bila pri tem kršena določba poslovnika in sicer ta ne omogoča dopisne seje o taki zadevi, še posebej v času, ko je v teku sklic redne seje. Formalno je bilo sicer temu oporekano, saj je bilo gradivo prepozno pripravljeno, a zdi se, da je bilo to namerno storjeno, da se o tej zadevi ne bo razpravljalo na seji. Predlaga, da se v bodoče za take zadeve, ne sklicuje dopisne seje, če je že sklicana redna seja in naj se te točke obravnavajo na redni seji. V kolikor bi bil razlog za sklic dopisne seje zgolj formalen, bi se lahko sklicalo izredno sejo, po zaključku redne seje. Pove še, da je formalno potrebno o dnevnem redu glasovati, čeprav točke, o kateri naj bi odločali na seji, ni več in je torej odpadel tudi razlog za nasprotovanje dnevnemu redu. Pove, da sam ni vedel, da je bila dopisna seja tudi uspešno zaključena, saj ga o tem ni nihče obvestil, čeprav bi bilo korektno, da se člane občinskega sveta o zaključku dopisne seje obvesti. Župan Igor Marentič pove, da je bilo vsem članom občinskega sveta po elektronski pošti poslano obvestilo z obrazložitvijo, da se ne upošteva podane pripombe. Pove še, da se omenjene točke ni uvrstilo na dnevni red zaradi varovanja osebnih podatkov. Vsi člani občinskega sveta so v gradivu za dopisno sejo prejeli v pregled pogodbo o zaposlitvi direktorice. O vsebini pogodb o zaposlitvi direktorjev in ravnateljev javnih zavodov se javno ne razpravlja. Pove še, da smatra, da ni potrebno glasovanje o dnevnem redu. Zvonko Černač odgovori, da je formalno potrebno glasovati o dnevnem redu, čeprav vsebinskega razloga ni. Sprejet je bil S K L E P Potrdi se dnevni red 6. redne seje Občinskega sveta Občine Postojna, ki glasi: Dnevni red 6. redne seje: 1. Zapisnik 5. redne seje in zapis 3. dopisne seje 2. Sklep o izvedbi participatornega proračuna v Občini Postojna za proračunski leti 2020 in 2021 projekt»moja občina«3. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica 4. Poslovanje Javnega zavoda Vrtec Postojna v letu 2018 in odločanje o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki 1-4

5 5. Poslovanje OŠ Antona Globočnika Postojna v letu 2018 in odločanje o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki 6. Poročilo o poslovanju javnega zavoda OŠ Miroslava Vilharja Postojna v letu Poslovanje OŠ Prestranek v letu Zakon o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju 9. Promet z nepremičninami: Dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Ustanovitev stavbne pravice na objektu Bolnišnice Postojna 10. Informacija v zvezi s pravdnim postopkom Komus d.o.o. zoper Občino Postojna 11. Pobude in vprašanja in odgovori na pobude in vprašanja PRISOTNIH: 18, ZA: 16, PROTI: 0. Ad 1) Zapisnik 5. redne seje in zapis 3. dopisne seje Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Razprave ni bilo. Sprejet je bil S K L E P Potrdita se zapisnik 5. redne seje in zapis 3. dopisne seje. PRISOTNIH: 18, ZA: 15, PROTI: 0. Ad 2) Sklep o izvedbi participatornega proračuna v Občini Postojna za proračunski leti 2020 in 2021 projekt»moja občina«gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da so poročevalci pri tej točki dnevnega reda Matic Primc - Predsednik Organizacije za participatorno družbo, Marina Rebec Direktorica občinske uprave in tudi on sam. Župan Igor Marentič uvodoma pojasni, da bo v naslednjem letu občina v proračun vključila tudi participatorni proračun v višini ,00 EUR, in sicer ,00 EUR za leto 2020 in ,00 EUR za leto Namen je občane spodbuditi k aktivnemu sodelovanju pri izvrševanju proračuna. Ta praksa poteka v tujini že nekaj časa, prav tako so tudi v Sloveniji nekatere občine to uvedle v zadnjih nekaj letih, kar se je izkazalo za zelo pozitivno prakso. 1-5

6 Občani namreč lahko sami podajajo pobude, kaj želijo, da se v občini uredi. Gre pa za manjše projekte, ki so dejansko uresničljivi. Postopek je tak, da občani podajo najprej pobude, nato pa se izvede glasovanje o teh pobudah. Glede na prakse ostalih slovenskih občin je eno leto prekratek rok, saj je pri nekaterih projektih postopek izvedbe daljši, zato je sprejeta odločitev, da se sprejema participatorni proračun za obdobje 2 let. Pove še, da je bila višina sredstev za ta namen določena na podlagi ocene in dejstva, da se participatorni proračun v Občini Postojna šele uvaja. Matic Primc pojasni, da je tudi sam sodeloval v delovni skupini, ki je tudi pripravila gradivo za sejo in na kratko povzame vsebino. Pojasni, kaj pravzaprav pomeni participatorni proračun, na kakšen način se lahko izvaja ter da je bil za občino Postojna izbran model»participatorna demokracija«, ki je tudi širše najbolj uveljavljen, saj kaže najboljše rezultate. Ob se je seje udeležila Tina Klanjšek. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Matic Primc nadaljuje, da Zakon o lokalni samoupravi določa, da je potrebno vnaprej določiti znesek sredstev, v okviru katerega bodo občani lahko soodločali. Poleg višine sredstev je bil določen tudi način in območja izvajanja, da bi se doseglo čim boljše rezultate. Pri tem se je zasledovalo cilj, da bi občani lahko čim bolj enakopravno dostopali do možnosti sodelovanja. Določena so štiri območja v občini Postojna, prav tako so sredstva razdeljena med ta štiri območja, pri čemer je za območje mesta namenjeno ,00 EUR, za ostala tri območja pa po ,00 EUR. Omejilo se je tudi vrednost posameznega predloga, pa tudi število le-teh in sicer z namenom, da bi bilo čim več podanih predlogov dejansko uresničljivih oz. izvedljivih. Pove še, da bo izvedba potekala v štirih fazah, in sicer: 1. zbiranje predlogov 2. obdelava predlogov 3. odločanje 4. izvedba Ob se je seje udeležil Oskar Komac. Prisotnih je 20 svetnic in svetnikov. Matic Primc pove, da bo glasovanje o predlogih potekalo predvidoma dne na 24 glasovalnih mestih, svoj glas pa bodo lahko oddali občani, ki so starejši od 15 let. V nadaljevanju Marina Rebec pojasni, kako bo potekalo informiranje občanov. Najprej bodo vsa gospodinjstva prejela letak z osnovnimi informacijami o participatornem proračunu ter faze izvedbe le-tega. Naslednji letak bodo občani prejeli pred glasovanjem, na njem pa bo predstavljen tudi osnutek glasovnice. Skozi vse štiri faze pa bo obveščanje javnosti potekalo preko spletne strani, družabnih omrežij in glasila Prepih, sklicana pa bo tudi novinarska konferenca in javne predstavitve v vseh štirih območjih. Pove še, da je predsednik KS Postojna na Posvetovalnem svetu krajevnih skupnosti podal predlog, da se celotno gradivo, vezano na participatorni proračun, posreduje vsem predsednikom krajevnih skupnosti, da bodo lahko nudili informacije občanom, če bo to potrebno. Župan Igor Marentič nato prosi predsednika Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance Andreja Poljšaka, da poda dodatno obrazložitev. 1-6

7 Andrej Poljšak pove, da je Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance je sprejel naslednji SKLEP Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in finance predlaga Občinskemu svetu Občine Postojna, da sprejme naslednji sklep v predlagani vsebini: 1. V Občini Postojna se v letu 2019 izvede posvetovalni del participatornega proračuna pod nazivom»moja občina«, v proračunskih letih 2020 in 2021 pa se izvedejo izbrani projekti. 2. Višina sredstev, ki bodo zagotovljena v proračunu Občine Postojna za izvedbo izbranih projektov v okviru participatornega proračuna, je EUR v letu 2020 in EUR v letu Andrej Poljšak še dodaja, da so bili vsi predsedniki krajevnih skupnosti na Posvetovalnem svetu seznanjeni o tem in so tudi predsedniki krajevnih skupnosti sprejeli sklep, da so se s tem projektom seznanili. Razprava: Tea Konrad Pove, da pozdravlja to zamisel, a jo zanima, kdo bo odločal o tem, kakšen znesek bo namenjen določenem območju. Matic Primc odgovori, da so zneski za vsa štiri območja že vnaprej določeni, v okviru teh zneskov pa se zbirajo predlogi za projekte. Stanko Markovčič Pove, da bo tudi on podprl predlagani sklep, a ga zanima, kaj pomeni 4. točka kriterijev v gradivu:»ni že uvrščen v proračun Občine Postojna oz. načrt razvojnih programov.«, glede na to, da je načrt razvojnih programov sestavni del občinskega proračuna. Prav tako imajo tudi krajevne skupnosti pravno subjektiviteto ali torej to pomeni, da je lahko projekt v finančnem načrtu krajevne skupnosti? Zanima ga tudi, kaj pomeni kriterij pod točko 5:»V zadnjih 5 letih ni bil sofinanciran s strani Občine Postojna.«. Meni namreč, da bi se na tem mestu lahko pojavil dvom, če bi bil nek projekt že sofinanciran, vendar ni bil v celoti izveden. Župana prosi za informacijo o tem, kdo so člani delovne skupine za participatorni proračun, ki jo je imenoval. Prosi za imena teh članov. Matic Primc najprej odgovori, da se je z navedbo pod 4. točko kriterijev želelo preprečiti dvojno financiranje, saj zakon določa, da mora biti znesek določen, preden se to prvič obravnava, celotno posvetovanje pa mora biti zaključeno, preden občinski svet prvič obravnava predlog proračuna. Preprečiti se je torej želelo, da bi občani glasovali o nečem, kar je že načrtovano v 1-7

8 okviru proračuna, saj bo to podrlo finančni okvir participatornega proračuna. Enako velja za finančne načrte krajevnih skupnosti. Glede 5. točke kriterijev pa pove, da se je želelo preprečiti, da bi se predlagalo kakšno investicijo, ki je bila ravnokar že izvedena ali pa da bi poskušala društva pridobiti sredstva za svoj namen. Mišljeno je bilo, da se izvede nove projekte. Župan Igor Marentič na zadnje vprašanje odgovori, da so člani delovne skupine naslednji: - Marina Rebec vodja skupine - Andrej Poljšak - Samo Vesel - Tina Žigon - Loredana Ogrin Marušič - Tadeja Matičič - Janja Dekleva - Klemen Grilj - Matic Primc kot svetovalec pri pripravi participatornega proračuna. Pove, da je vloga članov komisije zgolj priprava strategije in izvedba postopkov, ne bodo pa razporejali finančnih sredstev. Tea Konrad replika: Pove, da bi k svojemu prejšnjemu vprašanju dodala še to, da glede to, da so navedena štiri območja izvajanja z namenom čim bolj enakomerne porazdelitve sredstev, meni, da finančni okvir ni enakomerno razporejen. Za primer poda območje Prestranka, ki ima 808 prebivalcev, zanj pa je predviden finančni okvir v višini ,00 EUR, medtem ko ima območje Planine z 804 in Studeno z 287 prebivalci skupni finančni okvir ,00 EUR. Zanima jo, kaj je bil kriterij za določitev takega finančnega okvirja in ali so razgovori s krajevnimi skupnostmi v zvezi s to razdelitvijo že potekali. Župan Igor Marentič pojasni, da so vsi predsedniki krajevnih skupnosti s tem bili seznanjeni na Posvetovalnem svetu, sklep pa je bil soglasno sprejet. Matic Primc glede razdelitve sredstev po območjih pojasni, da skupni znesek za posamezno območje ni razdeljen med zaselke znotraj tega območja, ampak se bo glasovalo o projektih znotraj tega območja, ne glede na to, kje točno se bo to nahajalo znotraj območja in projekt, ki bo zbral največ glasov, bo izveden. Pri razdelitvi območij se je pazilo na to, da ne bi največji kraj pobral vseh projektov, zato je glasovanje predvideno na tak način, da morajo krajani podpreti tudi dva druga projekta. Po opravljeni simulaciji je bilo ugotovljeno, da bi se na tak način projekti relativno enakomerno razdelili po območjih. Samo Vesel replika: Pove, da območja niso bila kar tako zarisana, ampak so bila določena glede na približno enako število prebivalcev, in sicer približno prebivalcev, razen območja Postojna, kjer jih je približno Tina Žigon replika: 1-8

9 Pove, da je bistvo participatornega proračuna to, da gre za neposredno razmerje med vsakim občanom in občino. Krajevne skupnosti oz. njihovi predsedniki tukaj nastopajo zgolj v vlogi podpore za izvedbo postopkov. Robert Pavšič Pove, da tudi sam pozdravlja ta projekt, saj spodbuja aktivnejše vključevanje posameznikov v procese odločanja in ima lahko samo pozitivne posledice. Tudi sam pa se sprašuje, kakšna bo distinkcija med aktivnostmi krajevnih skupnosti, v katerih delujejo aktivni posamezniki in posamezniki, ki se bodo prijavljali na projekte, da ne bi prihajalo do tega, da bodo sredstva iz participatornega proračuna plemenitila proračune krajevnih skupnosti. S tem sicer ne bi bilo nič narobe, saj bi šlo v tem primeru za druge procese odločanja. Glede razdelitve območij pa meni, da je Samo Vesel lepo pojasnil. Sprejet je bil S K L E P 1. V Občini Postojna se v letu 2019 izvede posvetovalni del participatornega proračuna pod nazivom»moja občina«, v proračunskih letih 2020 in 2021 pa se izvedejo izbrani projekti. 2. Višina sredstev, ki bodo zagotovljena v proračunu Občine Postojna za izvedbo izbranih projektov v okviru participatornega proračuna, je EUR v letu 2020 in EUR v letu PRISOTNIH: 20, ZA: 20, PROTI: 0. Ad 3) Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da sta poročevalca pri tej točki dnevnega reda on sam in Maja Korošec Podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve ter jo prosi za kratko dodatno obrazložitev. Maja Korošec pojasni, da je leta 2017 pričel veljati nov Zakon o lekarniški dejavnosti, ki določa, da morajo ustanovitelji uskladiti akte o ustanovitvi in organiziranosti teh javnih zavodov v roku dveh let od sprejema zakona. Ta rok se je iztekel v januarju letos, občine pa so takoj pristopile k usklajevanju odloka. Zaradi obsežnih in številnih sprememb se predlaga sprejem novega odloka. Besedilo predlaganega odloka ima vse bistvene sestavine akta, ki jih določa omenjeni zakon. 1-9

10 V nadaljevanju povzame, katera določila se spreminjajo, celotno besedilo pa je v gradivu. Pove še, da se je v zvezi z osnutkom tega odloka izjasnila Statutarno pravna komisija že v prejšnjem mandatu ter podala svoje predloge, ti pa so bili v večini upoštevani, predvsem glede lastniških deležev. Ob je sejo začasno zapustil Samo Vesel. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Maja Korošec nadaljuje, da se v novem odloku predlaga sprememba pri lastniškem deležu Občine Postojna in Občine Pivka, in sicer bi imela 26,37%, Občina Pivka pa 12,5%, za Občino Postojna pa to predstavlja 67,83% skupnega deleža. V nadaljevanju povzame člene odloka, pri čemer poudari, da se v skladu s predlogom Statutarno pravne komisije v prejšnjem mandatu, predlaga, da ima Svet zavoda Kraške lekarne 13 članov, od tega 6 članov občin ustanoviteljic, 5 predstavniki delavcev, 1 predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje in 1 predstavnik pacientov. Župan Igor Marentič prosi Teo Konrad, članico Statutarno pravne komisije, da poda stališče komisije. Tea Konrad pove, da je Statutarno pravna komisija obravnavala Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica in sprejela naslednja SKLEPA: 1. V tretjem odstavku 12. člena naj se spremeni skupno število glasov predstavnikov ustanoviteljic iz 8 na 6, ki se nato med predstavnike ustanoviteljic ustrezno porazdelijo glede na število prebivalcev v posamezni občini. Na podlagi navedenega Komisija predlaga občinskemu svetu, da v skladu s 3. točko 78. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07 in 55/17) odloči, da naj predlagatelj Odloka v besedilu upošteva pripombo Statutarno pravne komisije in Odlok posreduje občinskemu svetu v ponovno obravnavo in odločanje. 2. V ostalem komisija nima formalno pravnih pripomb na besedilo Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Župan nato prosi še predsednico Odbora za družbene dejavnosti Anito Knez, da poda stališče odbora. Anita Knez pove, da Odbor za družbene dejavnosti predlaga Občinskemu svetu občine Postojna, da sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. Razprava: Stanko Markovčič: Pove, da je Statutarno pravna komisija v prejšnjem mandatu podala 7 strani pripomb na prvi osnutek odloka, ki so ga predložile Kraške lekarne. Besedilo, ki se sedaj predlaga, je bistveno izboljšano in so takrat podane pripombe večinoma upoštevane. Pove, da obžaluje, da se 1-10

11 sedanjim članom Statutarno pravne komisije ni predložilo pripomb, ki jih je takratna Statutarno pravna komisija predlagala, prejela jih je namreč samo predsednica. Glede predloga Statutarno pravne komisije, da se spremeni število glasov, pove, da tega ne podpira, saj ni argumentirano. Takrat se je namreč predlagalo, da imajo občine ustanoviteljice skupno 8 glasov, torej večino, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do preglasovanja. To pobudo so sprejele tudi vse ostale občine ustanoviteljice, zato se mu ne zdi smiselno, da bi se število glasov zmanjšalo na 6. Predlaga torej, da se sprejme odlok v predloženi vsebini. Pove še, da je bil že leta 2011 sprejet sklep, da izstopa iz Kraških lekarn in ta še velja. Meni, da je potrebno doreči, ali torej ta velja, ali ne. Glede na to, da veljavna zakonodaja določa, da v isti občini ne moreta delovati dva javna zavoda na področju lekarniških dejavnosti, takrat pa je bilo v načrtu, da v Postojni odpre svojo poslovalnico tudi Lekarna Ljubljana, je verjetno potrebno ugotoviti, da je prej omenjeni sklep iz leta 2011 brezpredmeten, saj so zaključeni sodni postopki o tej zadevi. Predlaga županu, da se do naslednje seje pripravi ustrezno gradivo za odločanje o tem, kot npr. sklep, da na območju občine Postojna deluje JZ Kraške lekarne. Tea Konrad: Zanima jo, ali so ostale občine predlog tega odloka že obravnavale oz. sprejele in kakšne so bile pripombe. Župan Igor Marentič odgovori, da se pridružuje mnenju Stanka Markovčiča, da je Statutarno pravna komisija v lanskem letu podala pripombe na predlog odloka in je bila večina pripomb upoštevana s strani ostalih občin. Sedaj se čaka samo še na Občino Pivka, ki bo ta odlok obravnavala na prvi naslednji seji, ostale občine pa so ga že sprejele v predlagani vsebini. Glede pripomb Statutarno pravne komisije pove, da je bil sprejet prejšnji predlog, število glasov se je namreč povečalo za enega člana s strani zaposlenih v zavodu, zato je sedaj 13 članov, a meni, da bi moralo ostati večinsko odločanje na strani občin ustanoviteljic, zato meni, da ni smiselno zmanjšati števila glasov na 6, saj si s tem občine nižajo možnosti odločanja. Najprej se je glasovalo o predlogu Statutarno pravne komisije, in sicer: Predlagatelj odloka do naslednje seje upošteva pripombe Statutarno pravne komisije in posreduje odlok občinskemu svetu v ponovno obravnavo in odločanje. PRISOTNIH: 19, ZA: 3, PROTI: 12. Sklep ni bil sprejet. Sprejet je bil S K L E P Občinski svet Občine Postojna sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. PRISOTNIH: 19, ZA: 14, PROTI: 0. Ob se je seje ponovno udeležil Samo Vesel. Prisotnih je 20 svetnic in svetnikov. 1-11

12 Ad 4) Poslovanje Javnega zavoda Vrtec Postojna v letu 2018 in odločanje o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Elizabeta Zgonc - v.d. ravnateljice Vrtca Postojna in jo prosi za kratko dodatno obrazložitev. Elizabeta Zgonc uvodoma predstavi delovanje in organiziranost Vrtca Postojna, kar je podrobneje navedeno v gradivu. Glede sistemizacije delovnih mest pove, da jo sestavi ravnateljica, potrdi pa jo Občinski svet Občine Postojna. Pove, da je na dan v vrtcu delovalo 37 oddelkov, skupno 665 otrok. Po sistemizaciji je zaposlenih skupno 108,74, kar vključuje različne kadre oz. profile, a je bilo na dan zaposlenih 121 oseb, število pa variira predvsem zaradi bolniških odsotnosti. V nadaljevanju še predstavi naloge in aktivnosti, ki jih vrtec izvaja, ter cilje, ki jim pri tem sledijo zaposleni v vrtcu. Pove še, da je bil revizijski postopek izveden na področju sistemizacije delovnih mest. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile odpravljene že v mesecu februarju. Glede računovodskega poročila vrtca za leto 2018 pove, da največji delež prihodkov predstavljajo cene programov, višina le-teh pa je odvisna od normativov oddelkov. Med odhodki predstavljajo največji delež stroški dela zaposlenih. V letu 2018 je presežek prihodkov nad odhodki znašal EUR, ta presežek pa je rezultat predvsem gospodarnega ravnanja vrtca z javnimi sredstvi, poleg tega pa se je spremenila cena programa, kar je doprineslo k temu presežku. Glede na navedeni presežek prosi občinski svet, da sprejme predlog porabe le-tega, kot je navedeno v gradivu. Župan Igor Marentič nato prosi predsednico Odbora za družbene dejavnosti Anito Knez, da poda stališče odbora. Anita Knez pove, da je odbor na seji sprejel naslednja SKLEPA 1. Odbor za družbene dejavnosti Odbor za družbene dejavnosti se je seznanil s poslovanjem Javnega zavoda Vrtec Postojna v letu Odbor za družbene dejavnosti soglaša, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 nameni za nabavo opreme, ki je navedena v predlogu. Razprava: Stanko Markovčič: 1-12

13 Pove, da se mu zdi presežek prihodkov nad odhodki izredno velik za javni zavod in glede na to, da poročevalka navaja, da je za ta presežek krivo predvsem varčevanje, predlaga, da ta način varčevanja predstavi tudi ostalim javnim zavodom. Pove, da iz poročila sicer ni mogoče razbrati, na katerih področjih naj bi bila ta varčevanja in koliko sredstev je bilo iz tega naslova privarčevanih, zato se sprašuje, ali je morda šlo za nerealno načrtovanje. Pove še, da je v odloku navedeno, da sme javni zavod presežek prihodkov nad odhodki porabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti zavoda, o razporeditvi teh sredstev pa odloča ustanoviteljica na predlog sveta zavoda. Zanima ga, ali je predloženi predlog porabe teh sredstev obravnaval in potrdil tudi svet vrtca ter kdaj. Elizabeta Zgonc odgovori, da je svet vrtca na svoji 5. seji dne obravnaval predlog porabe presežka sredstev in ga s sklepom potrdil. Na prvo vprašanje pa odgovori, da na višino presežka pomembno vpliva tudi zvišanje cene programov, saj je bil vrtec pred tem povišanjem vajen dolgoletnega varčevanja, ta navada pa je ostala tudi po povišanju cen. Anita Knez: Pove, da želi pohvaliti razvojno in projektno naravnano vizijo, prav tako pohvali takojšnjo odpravo nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v revizijskem postopku. Glede predloga porabe sredstev pa pove, da se ji zdijo vsaj nekateri navedeni predlogi absolutno razvojno naravnani, zato v tem ne vidi nič spornega. Prav tako se je s predlogom strinjal svet vrtca, o njem pa je bila seznanjena tudi. Sprejet je bil S K L E P 1. Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poslovanjem Javnega zavoda Vrtec Postojna v letu Občinski svet Občine Postojna soglaša, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 nameni za nabavo naslednje opreme: - 10 omaric s ključavnico (za varovanje dokumentov z osebnimi podatki) v višini 1.190,00 EUR - ognjevarna omara (za shranjevanje personalnih map) v višini 1.000,00 EUR - ureditev dostopa iz Prešernove ulice v Enoto Zmajček v višini ,00 EUR - 2 hladilnika za Enoto Ravbarček in Enoto Škratek v višini 400,00 EUR - klopi v garderobi na B oddelku, 24 dodatnih stolov za otroke in 9 miz na A in B oddelku v višini 8.647,20 EUR - posodobitev didaktičnega materiala v vseh oddelkih v višini ,00 EUR - izobraževanje strokovnih delavcev v višini 2.649,26 EUR - 70 stolov (za strokovne delavke v oddelkih in upravo) v višini 1.400,00 EUR in okrogli stoli na koleščkih v višini 400,00 EUR (skupaj v višini 1.800,00 EUR) - 1 namizna krožna žaga v višini 450,00 EUR - električni vrtalni stroj v višini 150,00 EUR - kompresor za ponovno polnjenje žog in druga popravila v višini 250,00 EUR 1-13

14 - 13 termo boksov za pekače (za termično primeren prevoz jedi, ki se pripravljajo v pekačih) v višini 6.500,00 EUR - obnova potrošnega materiala v kuhinji v višini 6.000,00 EUR - 2 vozička za hrano (servirna vozička za prevoz hrane v oddelke) v višini 700,00 EUR - posteljnina za ležalnike v višini 2.400,00 EUR - plitvi krožniki iz inoxa v višini 4.200,00 EUR - 5 računalnikov in posodobitev glavnega računalnika v višini 5.500,00 EUR - 2 projektorja v višini 1.300,00 EUR (za telovadnico in Enoto Zmajček) - 37 bluetooth zvočnikov v višini 925,00 EUR - elektronski sistem beleženja delovnega časa (za vse enote vrtca) v višini 3.000,00 EUR - ureditev arhiva v višini 7.500,00 EUR - zaščita za vrata v višini 2.000,00 EUR - protizdrsni trakovi (za zunanje stopnice) v višini 1.032,90 EUR PRISOTNIH: 20, ZA: 16, PROTI: 0. Ad 5) Poslovanje OŠ Antona Globočnika Postojna v letu 2018 in odločanje o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Ob je sejo začasno zapustil Zvonko Černač. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Sabina Ileršič - Ravnateljica OŠ Antona Globočnika Postojna, ki bo podala dodatno obrazložitev. Sabina Ileršič je na kratko predstavila poslovanje šole in povedala, da je poslovni in finančni del obravnaval svet zavoda na svoji 6. seji dne Pove, da poslovanje za leto 2018 zajema dve šolski leti in sicer 2017/18 in 2018/19, kar pa zajema koledarsko leto. V nadaljevanju je predstavila delovanje in organiziranost šole, kar je podrobneje navedeno v gradivu, ter projekte, ki jih je šola izvajala v preteklem letu. Pove še, da je bilo v letu 2018 v šolo vključenih 683 učencev, v 34 oddelkih. Število učencev in s tem oddelkov se vsako leto veča, zato je vesela, da se je začela gradnja prizidka, saj ga šola nujno potrebuje. Glede kadra pove, da je na dan bilo na šoli zaposlenih skupno 98 delavcev. Glede finančnega poslovanja pove, da šoli pogoje za delovanje zagotavljata predvsem Občina Postojna in Ministrstvo za izobraževanje, pa tudi iz drugih virov, ki so navedeni v poročilu. Poudari, da šola nima likvidnostih težav in svoje obveznosti redno poravnava. V nadaljevanju podrobneje predstavi vire prihodkov in odhodkov v letu 2018 in pove, da znaša v letu 2018 presežek prihodkov nad odhodki 8.235,65 EUR. Svet zavoda je na svoji 6. seji obravnaval predlog porabe teh sredstev in na ustanoviteljico naslovil vlogo za soglasje za porabo le-teh. Predlog je naveden v gradivu. Pove še, da šola ocenjuje, da so predlogi za porabo presežka namenjeni dejavnosti zavoda, v skladu z določili odloka. 1-14

15 Na koncu še pove, da je bilo leto 2018 bilo za šolo uspešno, saj se je vključevala v dogajanja tako na lokalnem, kot tudi regionalnem nivoju. Učenci so uspešni na tekmovanjih in na nacionalnih preizkusih znanja. Župan Igor Marentič nato prosi predsednico Odbora za družbene dejavnosti Anito Knez, da poda stališče odbora. Anita Knez pove, da je odbor sprejel dva SKLEPA 1. Odbor za družbene dejavnosti se je seznanil s poslovanjem OŠ Antona Globočnika Postojna v letu Odbor za družbene dejavnosti soglaša, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 nameni za nabavo opreme, ki je navedena v predlogu. Razprava: Anita Knez: Pove, da je se ji zdi pomembno pohvaliti porabo sredstev za didaktične pripomočke in nabavo knjig za šolsko knjižnico, prav tako pa pohvali tudi črpanje evropskih sredstev. Sprejet je bil S K L E P 1. Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poslovanjem OŠ Antona Globočnika Postojna v letu Občinski svet Občine Postojna soglaša, da se presežek prihodkov nad odhodki iz leta 2018 nameni za nabavo naslednje opreme: - računalniški strežnik za varovanje podatkov (osebnih, poslovnih podatkov in za namene elektronskega arhiva) v višini 1.559,89 EUR, - stojala za kolesa za podružnične šole (Planina, Bukovje in Studeno) v višini 986,74 EUR, - ureditev sistema zaklepanja učilnic v višini 5.202,03 EUR, - nakup ergonomskih stolov za varovanje zdravja zaposlenih, delno v višini 486,99 EUR. PRISOTNIH: 19, ZA: 19, PROTI: 0. Ad 6) Poročilo o poslovanju javnega zavoda OŠ Miroslava Vilharja Postojna v letu 2018 Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. 1-15

16 Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Mateja Modrijan - Ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna, ki bo podala dodatno obrazložitev. Mateja Modrijan je uvodoma predstavila delovanje in organiziranost šole, kar je podrobneje navedeno v gradivu. Pove, da je bil v letu 2018 v šoli zaposlen 101 delavec, na dan pa je bilo v šolo vključenih 744 otrok v skupaj 39 oddelkih. V nadaljevanju pojasni, da je šola v letu 2018 poslovala gospodarno in uspešno, poslovno leto pa je bilo pozitivno zaključeno, pri čemer poslovni dobiček v letu 2018 znaša EUR. Pove, da je na tak poslovni izid vplivalo predvsem varčevanje in gospodarno ravnanje ter podrobneje predstavi vire prihodkov in odhodkov v letu Najvišji prihodek predstavljajo proračunska sredstva ministrstva in občine, najvišji odhodek oz. strošek pa predvsem ogrevanje stavbe in električna energija. Pove tudi, da se matična šola sooča z veliko prostorsko stisko, zato jo veseli, da se bo vsaj prostorsko stisko oddelka posebnega programa rešilo z izgradnjo prizidka k šoli Antona Globočnika, saj bodo za ta oddelek v tej stavbi predvidene tri učilnice. S prostorsko stisko se soočajo tudi v podružnični šoli v Hruševju, ki pa bo rešena z nadgradnjo prizidka, katerega izvedba je načrtovana v mesecu februarju V nadaljevanju še pojasni, katere programe izvaja šola, med katerimi je poudarek na nadstandardnem športnem programu. Šola je prav tako sodelovala na različnih področjih in raznih tekmovanjih ter projektih, zelo uspešna pa je tudi pri nacionalnem preverjanju znanja. Župan Igor Marentič nato prosi predsednico Odbora za družbene dejavnosti Anito Knez, da poda stališče odbora. Anita Knez pove, da je odbor sprejel SKLEP Odbor za družbene dejavnosti se je seznanil s poslovanjem OŠ Miroslava Vilharja Postojna v letu Razprava: Anita Knez Pove, da na seji Odbora za družbene dejavnosti ni bilo pojasnjeno, zakaj ni bil podan predlog za porabo presežka sredstev. Zanima jo, ali se je vodstvo šole odločilo, da tega presežka letos ne bo porabilo, ali pa morda postopek ni bil izpeljan. Mateja Modrijan odgovori, da postopek ni bil izpeljan. Anita Knez nadaljuje, da je presenečena nad nizko višino sredstev v rezervnem skladu šole. Meni, da je na tem mestu potrebno več aktivnosti, da bi se v skladu nabralo čim več sredstev. Zanima jo, ali šola kaj načrtuje v tej smeri. Mateja Modrijan odgovori, da je bila doslej politika šolskega sklada taka, da se je sredstva zbiralo za socialno ogrožene zgolj s prispevki staršev in projektom Drobtinica, kar pa ni zadostovalo, zato sedaj razmišljajo o drugačnih načinih zbiranja sredstev, npr. da bi se učitelji odpovedali simboličnim darilom ob koncu leta in bi se ta sredstva namenila šolskemu skladu. 1-16

17 Anita Knez ob koncu pohvali šolo za mednarodno sodelovanje v projektih. Stanko Markovčič Pove, da se lahko poda tudi nekakšno splošno oceno za vse javne zavode, ki jih je ustanovila, saj je nanje lahko ponosna. Pridružuje se mnenju oz. vprašanju Anite Knez, zakaj ni bil podan predlog za porabo sredstev, saj mora o tem odločati občinski svet. Pove, da je razmišljal tudi o predlogu umika te točke iz dnevnega reda, saj s tega vidika ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na občinskem svetu. Šola se namreč ne more samostojno odločati, za kaj bodo sredstva porabljena, ampak mora predlog sprejeti tudi svet šole in nato občino ustanoviteljico prositi za soglasje, ki ga sprejme občinski svet. Poudari, da je to v odloku jasno določeno in se bo občinski svet tega držal in enako zahteval od vseh javnih zavodov, ki jih je ustanovila. Zanima ga tudi, zakaj je poročilo šole v gradivu opremljeno s številnimi znaki, kot npr. Evropska unija itd. Sprašuje, ali šola tako posluje oz. ali te znake navaja na vse dokumente, tudi na spričevala učencev. Odlok namreč določa, da mora šola, v kolikor želi uporabljati kakšen znak, to opredeliti v pravilih šole. Andrej Berginc replika Pove, da je na Osnovni šoli Miroslava Vilharja v preteklem letu bil presežek prihodkov nad odhodki v višini slabih EUR, predlog za porabo pa danes ni bil podan v obravnavo zato, ker ga svet šole še ni potrdil. Anita Knez - replika Glede statusov oz. znakov, ki jih je omenil Stanko Markovčič, pojasni, da morda res ni običajno, da se jih navaja na uradne dokumente, kot je letno poročilo, a je načeloma prav, da se statuse, ki jih šola ima, z znaki objavlja tako na spletni strani šole, kot na nekaterih dokumentih. Ob je sejo začasno zapustil Marjan Nagode. Prisotnih je 18 svetnic in svetnikov. Mateja Modrijan pojasni, da vsi simboli, ki so navedeni na poročilu, pomenijo, da je šola prejela evropska sredstva, za sodelovanje v različnih projektih, šola pa je kot prejemnica teh sredstev dolžna te simbole objavljati. Župan Igor Marentič se sicer strinja z navedbo ravnateljice in ji čestita za uspešno sodelovanje v evropskih projektih, a tudi sam meni, da ti simboli ne sodijo na uradne dokumente. Dodaja pa še, da se prizidka na OŠ Hruševje ne bo pričelo graditi februarja 2020, ampak bo do takrat že končan. Sprejet je bil S K L E P Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poslovanjem OŠ Miroslava Vilharja Postojna v letu PRISOTNIH: 18, ZA: 15, PROTI:

18 Ob se je seje ponovno udeležil Marjan Nagode. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Ad 7) Poslovanje OŠ Prestranek v letu 2018 Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da je poročevalec pri tej točki dnevnega reda Goran Uljan - v.d. ravnatelja OŠ Prestranek, ki bo podal dodatno obrazložitev. Goran Uljan je uvodoma predstavil delovanje in organiziranost šole, kar je podrobneje navedeno v gradivu. Poudari, da se šola aktivno vključuje oz. sodeluje na različnih področjih, predvsem pa na kulturnem področju. Ob se je seje ponovno udeležil Zvonko Černač. Prisotnih je 20 svetnic in svetnikov. Pove, da je bilo v preteklem letu nekaj sprememb na kadrovskem področju, trenutno pa šola nima zaposlenega računovodje. V šolskem letu 2017/18 je to šolo obiskovalo 200 učencev ter 58 otrok v vrtcu, v šolskem letu 2018/19 pa je 198 učencev v 10 oddelkih osnovnošolskega izobraževanja in 3 oddelkih podaljšanega bivanja, vrtčevskih otrok pa 64 v 4 oddelkih. Učenci so zelo uspešni na različnih področjih. Podrobneje je predstavil vire prihodkov in odhodkov v letu 2018 in povedal, da se šola trudi, da finančno poslovanje izvaja v skladu z zakonodajo in zato vsa sredstva porablja strogo namensko. V nadaljevanju še predstavi investicijska vlaganja v preteklem letu, ki so predstavljena tudi v gradivu, ter pojasnil, da največji del odhodkov šole predstavljajo stroški materiala, storitev in dela. Slednji so obračunani skladno s predpisi, ugotavlja pa se, da so v primerjavi z letom 2017, ti stroški bili v letu 2018 višji za 9,3%. Pove, da presežek odhodkov nad prihodki v letu 2018 znaša EUR, kar je posledica zmanjšanja normativa v vrtcu iz 75, kar je bil normativ v preteklem letu, na 70 letos, kar pomeni manj prihodkov. Do večjega presežka odhodkov prihaja tudi zaradi stroškov vzdrževanja, materiala za vzpostavitev novega informacijskega strežnika, ter odpravljanja okvar osnovnih sredstev Župan Igor Marentič nato prosi predsednico Odbora za družbene dejavnosti Anito Knez, da poda stališče odbora. Anita Knez pove, da je odbor na seji sprejel naslednji SKLEP Odbor za družbene dejavnosti se je seznanil s poslovanjem OŠ Prestranek v letu Razprava: Anita Knez 1-18

19 Pove, da sicer kadrovske težave povsem razume, saj se s to težavo v zadnjem času srečujejo vsi direktorji javnih zavodov. Glede na to, da je v finančnem načrtu za leto 2019 navedeno, da je svet šole bil s strani vodstva seznanjen z ukrepi oz. načrtom sanacije negativnega stanja, saj negativno stanje ni bilo samo v lanskem letu, ampak tudi v letu 2017, je sama glede tega dejstva kar malo zaskrbljena, saj gre za majhno šolo. Prosi za pojasnilo, kako bo vodstvo šole ukrepalo, zanima pa jo tudi, kdaj se je ekonomska cena obrokov zadnjič spremenila. Goran Uljan odgovori, da je cena obroka enaka od sprejema v letu 2013/14, takrat je bila namreč oblikovana cena obrokov tako za OŠ Miroslava Vilharja, kot tudi za OŠ Prestranek, cena pa se je od takrat spremenila samo v delu, ki se nanaša na obroke za zaposlene. Glede izračuna ekonomske cene obrokov pove, da so o tem potekali pogovori na zadnji seji sveta zavoda, pri čemer je sam povedal navzočim, da so možni ukrepi racionalizacija stroškov na vseh področjih, prav tako se je tudi sam pozanimal, kako je z oblikovanjem nove ekonomske cene za vrtec, na svetu zavoda pa je bila sprejeta odločitev, da se cene zaenkrat ne bo spreminjalo. Namesto tega se bo poskušalo maksimalno racionalizirati stroške vsaj do poletja, nato pa bodo preučili podatke oz. izkaze polletnega poročila ter ustrezno ukrepali. Stanko Markovčič Pove, da se zahvaljuje Goranu Blašku, ki je na eni izmed preteklih sej podal predlog, da se enkrat letno na seji občinskega sveta obravnava poročila o poslovanju javnih zavodov, saj prej ni vedel, da OŠ Prestranek že nekaj časa posluje z izgubo. Pojasni, da je glede primanjkljaja sredstev v odloku jasno navedeno, da o načinu in višini pokrivanja primanjkljaja sredstev, presežka odhodkov nad prihodki, ki ga ni mogoče pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev zavoda, odloča ustanoviteljica na predlog sveta zavoda, kar pa danes ni predloženo v obravnavo. Pove, da gre za kršitev oz. nespoštovanje odloka o ustanovitvi tega zavoda in bi moralo vodstvo šole predložiti predlog pokritja oz. v primeru, da šola ustrezne rešitve nima, predlagati, da izgubo pokrije občina. V vsakem primeru pa je potrebno pojasniti, zakaj je do take situacije prišlo. Glede nabave osnovnih sredstev pove, da šola sama ne obračunava amortizacije. V nadaljevanju pove, da za vse javne zavode velja, da morajo gospodarno ravnati s sredstvi in v primeru izgube se mora zavod vprašati, kako poteka vodenje le-tega. Zanima ga, iz katerih virov je šola zagotovila sredstva za nakup kombija. Zvonko Černač proceduralno: Pove, da glede na to, kar je bilo izpostavljeno in glede na dejstvo, da je dolgoletna direktorica tega zavoda članica občinskega sveta, torej se vprašanja nanašajo pretežno na njeno obdobje, predlaga, da na postavljena vprašanja odgovori Nataša Režek Donev, nekdanja ravnateljica OŠ in vrtca Prestranek. Nataša Režek Donev pojasni, da je bil kombi kupljen zato, ker se OŠ Prestranek nahaja izven ožjega območja Postojna in je bila zato šola vedno odmaknjena od vseh dogajanj. Bilo je veliko težav s prihodi v Postojno, a kljub temu, da je del sredstev za prevoze pokrivala občina, vseh stroškov šola ni mogla pokriti. Že nekaj časa se je tako kazala potreba po nakupu lastnega prevoznega sredstva, torej kombija. Sredstva za nakup le-tega je šola imela na računu in se za nakup odločila, preden je ona odšla s položaja ravnateljice. To torej ni bil razlog za nastanek presežka odhodkov nad prihodki. Kombi je bil torej kupljen izključno s tem namenom, da se učencem olajša prihod v Postojno in po potrebi v druge kraje. Cena avtobusnega prevoza na 1-19

20 relaciji Postojna Prestranek namreč znaša 120 EUR, zato meni, da se je te stroške z nakupom kombija racionaliziralo. Pojasni, da je izguba nastala iz naslova ekonomske cene programa vrtca. V letu 2018 je ravno zaradi tega vrtec prosil za spremembo ekonomske cene programa, čemur je bilo sicer ugodeno, a ne v predlagani višini. Zato je izguba v zadnjem letu manjša, kot leto prej. Glede podjemne pogodbe pove, da je šola v predpreteklem šolskem letu nenadoma ostala brez računovodje, ki je bila na bolniški odsotnosti in je bilo zato potrebno najti hitro rešitev, zakonodaja pa ne dopušča nadomestne zaposlitve pri podaljševanju bolniške odsotnosti za teden ali dva. Zato se je šola odločila za sklenitev podjemne pogodbe. Anita Knez replika: Pove, da želi občinski svet v.d. ravnatelja samo opozoriti, da ni bil ustrezno izpeljan postopek, torej niso bili podani konkretni sanacijski predlogi k finančnemu načrtu in seznanitev ustanoviteljice s tem. Stanko Markovčič replika: Pove, da tako kot v primeru OŠ Miroslava Vilharja pričakuje, da bo občinskemu svetu do naslednje seje predložen predlog za sanacijo. Opozori še na to, da v kolikor šola pri polletnem poročilu ugotovi izgubo, mora do predložiti sanacijski program, ki se ga predloži tudi na Ajpes. Zato predlaga, da šola deluje v tej smeri, da do izgub ne bi prihajalo, v kolikor pa se to zgodi, naj pride vodstvo šole s sanacijskim predlogom na občino in skupaj poskušajo najti ustrezno rešitev. Goran Uljan pove, da je sam preračunal, kolikšno je pomanjkanje prihodkov glede na normativ vrtca, ki je manjši kot lani ter kolikšno je povišanje stroškov dela, v primerjavi z lanskim letom, zaradi sprememb na področju plač. O vsem tem je seznanil tudi svet zavoda. Predlagal je tudi, da bi morda ponovno izračunali ekonomsko ceno vrtca, a v tem trenutku ni ustreznega osebja, ki bi to lahko opravilo. V zvezi s tem se je pozanimal, kakšen bi bil strošek v primeru, če bi se za to najelo zunanjega izvajalca, a je svet zavoda odločil, da se zaenkrat tega ne izvede. Anita Knez replika: Pove, da v kolikor direktorji javnih zavodov, ko razpisujejo delovna mesta, ne dobijo ustreznega kadra, lahko iz sredstev ministrstva financirajo računovodski servis, torej ni potrebno sklepati podjemnih pogodb, ki predstavljajo velike stroške za zavod. Ob je sejo začasno zapustila Tamara Bizjak. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Sprejet je bil S K L E P Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s poslovanjem OŠ Prestranek v letu PRISOTNIH: 19, ZA: 16, PROTI: 0. Župan odredi 10-minutni odmor ob

21 Nadaljevanje seje ob Prisotnih je 17 svetnic in svetnikov. Ad 8) Zakon o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da sta poročevalca pri tej točki dnevnega reda Maja Korošec Podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve in on sam. Dodaja še, da je pri pripravi predloga zakona sodeloval Inštitut za javno upravo, v strokovnem delu pa sta sodelovali dr. Metka Petrič iz Inštituta za raziskovanje Krasa in dr. Janja Kogovšek. Ob tej priložnosti se dr. Petričevi, dr. Kogovškovi ter Inštitutu za raziskovanje Krasa zahvali za vso strokovno pomoč, brez katere bi bila priprava besedila samega zakona, kot tudi utemeljitve, nemogoča. Maja Korošec pojasni, da je na podlagi sklepa občinskega sveta, ki je bil sprejet junija 2018, pristopila k pripravi besedila Zakona o zaščiti vodnega vira Malni. Predlaga se, da se občinski svet seznani s predlogom zakona. Ta v uvodu podaja oceno stanja, razloge za sprejem, cilje, načela in poglavitne rešitve. V nadaljevanju pojasni, da se najpomembnejši vir pitne vode na tem območju nahaja na kraškem izviru, nanj pa je priključen obsežen vodni sistem Postojna Pivka, ki s pitno vodo oskrbuje prebivalcev. Predstavi še značilnosti kraških sistemov, kar je podrobneje obrazloženo v gradivu, prav tako pa tudi nevarnosti, ki ogrožajo vire pitne vode. Pove, da je v preteklosti neprestano opozarjala državo na nujnost potrebe po zaščiti vodnih virov na tem območju, a vlada do sedaj od sprejema Zakona o vodah, uredbe o določitvi vodovarstvenega območja ni sprejela. Grožnjo za vodne vire predstavljajo tudi vojaške aktivnosti na območju OSVAD Poček, saj se padavine iz površja izpirajo v podzemne vode in s tem se s površja v podzemne vode izpira tudi onesnaženje. V nadaljevanju še pove, da je občina večkrat apelirala na državo, da sprejme uredbo o vodovarstvenem območju, ki bi določila, kaj je na tem območju dovoljeno in kaj ne, ter pod kakšnimi pogoji. Sprejem zakona se predlaga zato, ker občina nima pristojnosti za sprejem uredbe oz. drugega predpisa, ki bi zavaroval vodni vir. Težava je v tem, da sta si interes obrambe in interes zaščite vodnega vira v nasprotju. V predlogu zakona je posebej poudarjeno načelo previdnosti, ki je temeljno načelo pravnega varstva okolja EU in je uzakonjeno tudi v slovenskem Zakonu o varstvu okolja. Glede na to, da na tem območju ni nadomestnega vira, bi lahko poslabšanje vode v izviru Malenščice imelo trajne škodljive posledice za prebivalce občin Postojna in Pivka, zato bi država morala sprejeti predlagani zakon. Ob so se seje ponovno udeležile Viktorja Kukanja, Anita Knez in Tea Konrad. Prisotnih je 20 svetnic in svetnikov. 1-21

22 Maja Korošec nadaljuje, da je pravica do pitne vode določena z Ustavo Republike Slovenije, država pa je pristojna za zagotavljanje varstva pitne vode. Cilj predlaganega zakona je torej zavarovanje izvira je varstvo pitne vode, da se z določitvijo vodovarstvenega območja Malni zavaruje zdravje ljudi in nemotena oskrba s pitno vodo, pri čemer zakon sledi načelu previdnosti in preventive, načelu nediskriminacije državljanov, glede na to, da so vodovarstvena območja drugod po državi določena, in načelu odgovornosti povzročitelja. Pove, da vodovarstveno območje zajema tri območja najožje, ožje in širše, v določilih zakona pa je določen splošni vodovarstveni režim ter kateri posegi v prostor so prepovedani, vključena pa so tudi določila, ki se nanašajo na vojaške aktivnosti na tem območju, predlaga se razširjeni monitoring itd. Uredba o določitvi vodovarstvenega območja in splošnega vodovarstvenega režima bi morala biti sprejeta v roku 6 mesecev od uveljavitve predlaganega zakona. Župan Igor Marentič prosi Teo Konrad, članico Statutarno pravne komisije, da poda stališče komisije. Tea Konrad pove, da je Statutarno pravna komisija obravnavala predlog Zakona o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju in sprejela naslednja SKLEPA: 1. Komisija se je seznanila in soglaša, da se predlog Zakona o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju vloži v zakonodajni postopek v Državnem zboru Republike Slovenije. 2. Predlog zakona iz prve točke tega sklepa se v zakonodajni postopek vloži preko poslancev/ljudske iniciative s podpisi 5000 volivcev. Župan Igor Marentič nato prosi še predsednico Odbora za okolje in prostor Miljano Knafelc, da poda stališče odbora. Miljana Knafelc pove, da se je Odbor za okolje in prostor seznanil s predlogom Zakona o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju in sprejel SKLEP: 1. Odbor za okolje in prostor se je seznanil s predlogom Zakona in predlaga Občinskemu svetu Občine Postojna, da poda soglasje, da se predlog Zakona o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju vloži v zakonodajni postopek v Državnem zboru Republike Slovenije. 1-22

23 2. Odbor za okolje in prostor predlaga Občinskemu svetu Občine Postojna, da poda soglasje, da se predlog zakona iz prve točke tega sklepa v zakonodajni postopek vloži preko poslancev/ljudske iniciative s podpisi 5000 volivcev. Župan Igor Marentič predlaga, da se predlog zakona v zakonodajni postopek vloži preko ljudske iniciative s podpisi 5000 volivcev, za prvega podpisnika pa se predlaga gospo Margareto Srebotnjak Borsellino, ki s tem predlogom soglaša. Razprava: Zvonko Černač: Pove, da po slovenski zakonodaji občina ni predlagateljica zakona, temveč je to vlada, poslanci, državni svet ali volivcev. Prav tako občina nima pristojnosti za sprejemanje sklepov, kot so bili predlagani, saj ne more občinski svet določiti, kdo bo prvi podpisnik. V tem primeru namreč ne gre za zakonodajno iniciativo. Sprašuje, kaj naj bi pomenilo soglasje, da se zakon vloži. To besedilo je namreč javno objavljeno in teoretično ni mogoče preprečiti, da bi se kateri poslanec odločil vložiti zakon v zakonodajni postopek. Meni, da bi zakon lahko že bil v zakonodajnem postopku, v kolikor bi bili nameni iskreni. Vsi predlagatelji zakona so v enakopravnem položaju, a se je potrebno zavedati, da v kolikor bo iniciativa s podpisi izpeljana na tak način, ne bo imela formalno nikakršne teže, ker bo jasno, da je to nekdo, ki ga je določila občina. Zato meni, da takih sklepov ni dobro sprejemati. Obenem se je potrebno zavedati, da bo postopek v tem primeru bistveno daljši, saj je potrebno določiti rok za zbiranje podpisov. Pove, da je tako njemu osebno, kot tudi njegovi svetniški skupini vseeno, na kakšen način bo zakon vložen v zakonodajni postopek in pripomni, da bi lahko morda sam že jutri vložil zakon v postopek. Pove, da so po ustavi in zakonih poslanci samostojni in niso vezani na nikakršna navodila oz. usmeritve, zato so sklepi v tej smeri brezpredmetni. Če se želi pospešiti postopek, se lahko predlog zakona že naslednji dan predloži v zakonodajni postopek in bo obravnavan še pred koncem poletja. Glede vsebine pa pove, da je v drugem odstavku 10. člena besedila zakona navedeno, da je na vodovarstvenem območju Malni dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali izvedba novih prostorskih ureditev, namenjenih za obrambne dejavnosti, pri katerih se v zunanjem okolju uporablja strelno orožje in druga eksplozivna sredstva, ki vsebujejo onesnaževala, ki zaradi sposobnosti prehajanja v podzemno vodo lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če je njihova izvedba v skladu z državnim prostorskim načrtom, za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje. V zvezi s tem je bilo povedano, da občina na to nima nobenega vpliva, zato se pojavlja vprašanje smiselnosti sprejema zakona. V tretjem odstavku 11. člena je navedeno, da se območja zajetij in vodovarstveni režimi na notranjih območjih podrobneje uredijo z uredbo, kar pa ponovno vzbuja dvom o smiselnosti. Meni pa, da se lahko predlog zakona vsebinsko še dopolni oz. spremeni pred pričetkom postopka. Robert Pavšič: Pove, da je postopek vložitve zakona v obravnavo na tem mestu drugotnega pomena, saj meni, da je pomembneje to, da občinski svet doseže strinjanje s tem, da je voda na tem območju dobrina izrednega pomena. Tudi sam meni, da je potrebnih nekaj popravkov v besedilu zakona, 1-23

24 saj je jasno navedeno, da so vojaške aktivnosti edini onesnaževalec na tem območju, čeprav na kakovost okolja in vode na tem območju vpliva več dejavnikov, kar bi moralo biti tudi zajeto v zakonu. Meni, da je sicer besedilo zakona pripravljeno za obravnavo in zakonodajni postopek ter predlaga Zvonku Černaču, da ga podpišeta in vložita oba v zakonodajni postopek. Prepričan je, da se bo po vložitvi zakona v postopek odprlo veliko vprašanj in pripomb, kar pa bi se dalo hitro rešiti. Pove tudi, da so bili nekateri izmed predlogov, ki so navedeni v besedilu zakona, potrjeni tudi na nedavnem odboru za obrambo, predvsem vezano na monitoring. Glede celovite presoje vplivov na okolje meni, da je ta v zakonu smiselna. S tem bi zavezali izvajalce vseh aktivnosti na Počku. Pove, da na tem mestu prihaja do vsebinskih trčenj z drugo zakonodajo, zato bo potrebno še veliko dela. Predlaga torej, da zakon v postopek vložita oba poslanca ali pa se občinski svet odloči, da se izvede postopek z zbiranjem podpisov, ki ima morda celo večjo težo. Samo Vesel: Pove, da podpira idejo, da zakon v postopek vložita oba poslanca, kar bo hitreje, prav tako pa meni, da ni smiselno občanov dodatno obremenjevati z zbiranjem podpisov. Meni tudi, da ima večjo težo, če se zakon vloži preko obeh poslancev. Zvonko Černač replika: Pove, da sam nima zadržkov glede vložitve tega zakona v zakonodajni postopek, prav tako je na eni izmed prejšnjih sej povedal, da bi morali k podpori povabiti čim širšo skupino tistih, ki odločajo. Pove še, da Robertu Pavšiču replicira v povezavi s tretjim odstavkom 10. člena, in sicer je v njem navedeno, da na vodovarstvenem območju Malni ni dovoljeno zunanje skladiščenje nevarnih snovi v rezervoarjih, prej pa je bilo govora o tem, da morajo biti dejavnosti v skladu z DPN. Tina Žigon: Pove, da sicer sama bolj zagovarja postopek vložitve zakona preko podpisov volivcev, kot preko poslancev, a se ji v tem primeru ideja ne zdi napačna. Pove, da ne zadostuje samo vložitev zakona v postopek, ampak ga je potrebno dejansko sprejeti, pri čemer pojasni, da sta stranki obeh poslancev na odboru za obrambo glasovali proti sklepoma o prenehanju vaj na Počku in načrtu za zaprtje in sanacijo. To je tudi v nasprotju z njunim glasovanjem na seji občinskega sveta. Meni, da glede na to, da gre za nasprotje interesov med obrambo in zaščito vodnega vira, bo verjetno pestro tudi znotraj obeh poslanskih skupin, ko se bo obravnavalo besedilo zakona. Meni torej, da je sedaj primerna priložnost, da se poslanca izkažeta in naredita, kar je v njihovi moči, da se zakon sprejme. Zvonko Černač replika: Pove, da sam ni član odbora za obrambo, je pa Robert Pavšič član in podpredsednik tega odbora. Robert Pavšič replika: Pove, da je voda in s tem zdravje ljudi edina pomembna stvar na tem mestu, ko pa bi moral na nekem odboru glasovati za nekaj, kar posega v ustavno ureditev države, pa te odgovornosti ne more prevzeti. Na odboru se je glasovalo o prekinitvi vseh aktivnosti na Počku, kar pomeni, da tudi lovci, gozdarji in kmetovalci ne bi smeli opravljati dejavnosti na tem območju. 1-24

25 Pove še, da se te odločitve pogosto jemlje zelo preprosto, čeprav je odgovornost na drugi strani velika, ne glede na politično usmeritev. Na eni strani namreč minister za okolje in prostor zagotavlja, da aktivnosti ne vplivajo na zdravje, na drugi strani pa so nasprotne trditve civilne iniciative. Pove, da je na odboru sam predlagal sklep za izbiro elaborata za izbiro monitoringa in vključitev vse zainteresirane javnosti v natančno analizo okolja, kar so člani odbora potrdili. Tina Žigon replika na repliko: Zanima jo, zakaj je na seji občinskega sveta glasoval ZA, če je to protiustavno oz. nezakonito. Prav tako pove, da je na odboru šlo za vojaške aktivnosti na Počku, ne pa za vse. Župan Igor Marentič na tem mestu poudari, da se danes obravnava predloga zakona o zaščiti vodnega vira in ne zakona o zaprtju vadišča Poček. Robert Pavšič replika: Pove, da če se je Levica tako zavzemala za sprejem te pobude, potem bi morala oba njena člana biti prisotna na tem odboru, bil pa je prisoten samo eden. Stanko Markovčič: Pove, da sam zakon podpira, je pa verjetno potrebno besedilo nekoliko dopolniti oz. spremeniti, kot je dejal že Zvonko Černač. Meni, da je potrebno za pričetek zakonodajnega postopka izbrati hitrejšo pot, torej preko vložitve obeh poslancev. Pove še, da se je udeležil javne obravnave, ki jo je sklical minister za obrambo in je bil presenečen nad dejstvom, da voda v Malnih ni čista ter vsebuje celo kancerogene snovi. Meni, da je problematika, ki pa jo predlagani zakon ne rešuje, tudi ta, da se zaradi detonacij, ki se izvajajo na območju Počka, zaradi kraških tal lahko zgodi, da se količina vode v zajetju Malni zmanjša ali pa vir pitne vode celo presahne. Dodaja še, da je potrebno upoštevati tudi gospodarski vidik, saj je Postojna turistična občina. Meni, da je potrebno resno razmisliti o možnih rešitvah. Prepričan je, da se je stopnja ogroženosti pitne vode povečala, odkar se je število aktivnosti na Počku povečalo in od vstopa Slovenije v NATO. Ob koncu pove, da podpira vse aktivnosti v smeri prizadevanja, da se aktivnosti na Počku zmanjšajo in predlaga, da vsi naredijo kar lahko, da se zakon čim prej obravnava v državnem zboru. Andrej Poljšak: Pove, da se je bal ravno tega, da se bodo svetniki pričeli deliti glede na politična prepričanja. Meni, da ko gre za Poček, ne bi smelo biti tako. Pove, da je sedaj veljavni Pravilnik o zaščiti vodnega vira Malni bil sprejet leta 1971, v vseh teh letih pa ni bila sprejeta uredba, medtem ko so drugi vodni viri po Sloveniji zaščiteni z uredbo. Prepričan je, da te uredbe za naše območje še ni zato, ker tu trčita dva interesa. Glede celovite presoje vpliva delovanja na okolje pove, da je potrebno izvesti celovito presojo delovanja na ljudi in ne na okolje, saj na zdravje ljudi vpliva več dejavnikov: voda, hrup, počutje, strah in zrak. Pove še, da je prejeta analiza, v kateri je bilo ugotovljeno, da svinec v tleh na območju Počka štirikrat presega dovoljeno vrednost, sedaj pa so vrednosti verjetno še višje. Te snovi lahko iz zemlje pronicajo v vodo. 1-25

26 Zakon je potrebno sprejeti, da se bo zadeve uredilo enkrat za vselej in da bomo imeli zavarovan vodni vir. Ob tem še dodaja, da bi moral biti v zakonu zajet tudi vodni vir Korotan, kot edini delujoči vodni vir, ki pa bi morda zadostoval zgolj za pitje, v primeru najhujšega. Samo Vesel: Meni, da je ta zakon eden izmed korakov, ki jih lahko občina naredi za zagotovitev pitne vode. Z zakonom se MORS otežuje način izvajanja in širjenja dejavnosti. Strinja se z Zvonkom Černačem glede pomanjkljivosti 10. in 11. člena. Meni, da je prav, da Korotan ni zajet v zakonu, saj tudi hrup ne more biti naveden v zakonu, ki ureja vodni vir. Pove, da upa, da bo zakon čim prej sprejet in da si bo tudi po tem občina prizadevala k ukinitvi Počka. Pove, da se je potrebno zavedati, da ta zakon ne bo ukinil vadišča Poček, bo pa zagotovil zaščito pitne vode. Zakon torej podpira in upa, da ga bo državni zbor čim prej obravnaval ter da bomo vsi naredili kar se da, da bo zakon sprejet. Maja Korošec glede navedbe v tretjem odstavku 10. člena pojasni, da je to vzeto iz analize tveganja, pripravljene kot podlaga za sprejem uredbe o vodovarstvenem območju. Glede drugega odstavka 10. člena pa pove, da je v sedmem odstavku 25. člena navedeno, da je izvedba novih prostorskih ureditev za obrambne dejavnosti ali rekonstrukcija obstoječih iz 10. člena tega zakona dovoljena, ko je v celoti izvedena sanacija onesnažene zemljine na območju OSVAD Postojna v skladu s sanacijskim programom. Zvonko Černač odgovori, da je to prebral, a je eno določilo v nasprotju z drugim. Župan Igor Marentič pove, da si vsi želimo, da bi bil zakon sprejet. Strinja se z navedbo Sama Vesela, da ta zakon sicer ne bo zaprl vadišča Poček, a bo omejil delovanje na tem območju. Pove, da na glasovanje ne bo dal sklepa, kot je bil predlagan, a si želi, da bi oba poslanca vložila zakon v zakonodajni postopek, saj poslanca prihajata iz strank, ki vodijo državo in ima njuna vloga veliko težo, predvsem pa zato, ker sta si stranki nasprotni. Robert Pavšič proceduralno: Predlaga, da se sprejme sklep, da se je občinski svet seznanil s predlogom zakona o zavarovanju vodnih teles, ob tem pa se strinja z Zvonkom Černačem, da je besedilo zakona potrebno nekoliko dopolniti, pred vložitvijo v postopek. Predlaga, da se opravi tudi ožjo javno razpravo. Župan Igor Marentič predlaga, da se pozove svetnike k podaji pisnih predlogov dopolnitev besedila zakona. Sedaj se bo glasovalo samo o sklepu o seznanitvi, nato pa se bo občinske svetnike pisno pozvalo k podaji predlogov oz. dopolnitev. Sprejet je bil S K L E P Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s predlogom Zakona o zavarovanju vodnih teles vodonosnikov na zalednem območju zajetja Malni in ukrepih za zavarovanje vodnih teles na tem območju. 1-26

27 PRISOTNIH: 20, ZA: 20, PROTI: 0. Zvonko Černač pove, da je župan dejal, da Robert Pavšič in Zvonko Černač prihajata iz strank, ki vodijo to državo, kar pa ne drži. SDS je namreč v opoziciji, druga stranka pa vodi državo skupaj z ostalimi. Se je pa že zgodilo, da so vse parlamentarne stranke podprle zakon, ki bo v kratkem tudi sprejet. Župan Igor Marentič odgovori, da je želel povedati, da poslanca prihajata iz dveh močnejših strank. Ad 9) Promet z nepremičninami Dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Gradivo je bilo posredovano z vabilom na sejo. Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Maja Korošec - podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve in jo prosi za kratko dodatno obrazložitev. Maja Korošec pojasni, da se predlaga sprejem 3. dopolnitve Letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Postojna za leto Odkup zemljišča za Šolskim centrom Postojna, površine m 2 se bo izvedel zaradi zagotovitve zemljišča za izgradnjo načrtovanega bazenskega kompleksa. Cena za nakup je sprejemljiva in ocenjena s strani sodnega cenilca in znaša 30 EUR/m 2. Župan Igor Marentič prosi predsednico Odbora za okolje in prostor Miljano Knafelc, da poda stališče odbora. Miljana Knafelc pojasni, da odbor nima pripomb, zato predlaga občinskemu svetu sprejem sklepov v predloženi vsebini. Razprava: Tea Konrad: Pove, da jo sicer veseli, da je občina pristopila k izgradnji bazenskega kompleksa in upa, da bo zgrajen čim prej. Skrbi pa jo cena, ki se ji zdi prenizka. Župan Igor Marentič jo spomni, da občina kupuje to zemljišče, ne pa prodaja. Tea Konrad se strinja, da je v tem primeru cena ugodna. Ob je sejo začasno zapustil Andrej Berginc. Prisotnih je 18 svetnic in svetnikov. 1-27

28 Sprejet je bil S K L E P 1. Občinski svet občine Postojna sprejema 3. Dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Postojna za leto Osnova za izvedbo posameznih pridobivanj premoženja je posamičen program pridobivanja, katerega sprejme župan občine Postojna. PRISOTNIH: 18, ZA: 18, PROTI: 0. Ustanovitev stavbne pravice na objektu Bolnišnice Postojna Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Maja Korošec - podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve in jo prosi za kratko dodatno obrazložitev. Maja Korošec pojasni, da se predlaga ustanovitev stavbne pravice na objektu Bolnišnice Postojna. Objekt, v katerem ta bolnišnica opravlja dejavnost, stoji na zemljišču, ki je v lasti Občine Postojna, nadstrešek nad zadnjim vhodom pa stoji na zemljišču, katerega solastnik je Občina Pivka. Pove, da je Ministrstvo za zdravje na Občino Postojna naslovilo dopis, v katerem je zaprosilo za brezplačni prenos nepremičnine, pa je na to odgovorila, da nepremičnine ne bo brezplačno prenesla, pripravljena pa je podeliti ustrezno stvarno pravico, ki bo omogočila gradnjo oz. nadaljnje investicije javnemu zavodu v tem objektu. Ministrstvo načelno soglaša z ustanovitvijo stavbne pravice, pri čemer je občina jasno izpostavila, da bo v tem primeru v pogodbo vključila vse varovalke, ki jih določa Zakon o stvarnem premoženju ter določilo, da lahko stavbna pravica predčasno preneha, v kolikor imetnik te pravice v tem objektu preneha izvajati zdravstveno dejavnost v obliki javnega zdravstvenega zavoda. Pojasni še, kaj dejansko pomeni stavbna pravica in dodaja, da se predlaga podelitev te pravice na stavbi, in sicer se za del, ki je v izključni lasti Občine Postojna, podeli po sprejemu predlaganega sklepa, za del, ki stoji na zemljišču v solastnini z Občino Pivka pa potem, ko tudi Občina Pivka izpelje potrebne postopke in se opravi parcelacija. V gradivu je podrobneje navedeno, kaj obsega ta pravica. Kljub temu, da se po zakonskih določilih stavbno pravico lahko podeli za največ 99 let, se tokrat predlaga podelitev stavbne pravice za 20 let. Predlog pogodbe je priložen v gradivu. Župan Igor Marentič prosi predsednico Odbora za okolje in prostor Miljano Knafelc, da poda stališče odbora. 1-28

29 Miljana Knafelc pove, da Odbor za okolje in prostor nima pripomb k predlaganemu sklepu in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme v predloženi vsebini. Razprava: Stanko Markovčič: Zanima ga, ali ne bi morala biti tudi Občina Pivka podpisnica pogodbe o podelitvi stavbne pravice, glede na to, da je solastnica zemljišča. Predlaga tudi, da se sklep v kolikor bo sprejet pošlje tudi Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, da se jih s tem seznani. Maja Korošec odgovori, da lahko sklepa pogodbo za tisti del stavbe, ki stoji na zemljišču Občine Postojna, za drugi del, ki stoji na zemljišču, katerega solastnica je Občina Pivka, pa bo potrebna najprej parcelacija in nato sklenitev skupne pogodbe z enakim besedilom. Župan Igor Marentič dodaja, da bo izvedena investicija znotraj stavbe, v kolikor pa bi se investicijo širilo tudi na zemljišče, katerega solastnica je Občina Pivka, je potrebno tudi njihovo soglasje. Zvonko Černač: Pove, da je bila postojnska porodnišnica zgrajena s samoprispevki ljudi, zato velja biti pri sprejemanju odločitev o tem objektu previden. Razumljivo je, da objekt potrebuje vlaganja za razvoj dejavnosti, a je bilo pridobljeno pravno mnenje, ki je nasprotovalo podelitvi stavbne pravice in predlagano je bilo, da se ta razmerja uredijo na drugačen način, da se omogoči izvajanje potrebnih gradbenih posegov. Varovalka je v primeru podelitve stavbne pravice namreč bistveno manjša. Res pa je, da je bilo takrat predlagano, da se ta pravica podeli za 99 let. Zanima ga, kaj se je od takrat spremenilo ali to pravno mnenje ne velja več, saj se zakon v tem času ni spremenil. Zanima ga tudi, ali lahko občina zagotovi, da bo v primeru kakršnih koli zakonskih ali statusnih sprememb ta objekt ostal v enakem statusu, kot je danes. Župan Igor Marentič pove, da je bila težava ravno v tem, da je bil objekt zgrajen s samoprispevki ljudi, a bolnišnica nujno potrebuje nove prostore, kar pa doslej ni bilo izvedljivo, saj ministrstvo ne more vlagati v občinsko lastnino, občina pa ne želi objekta brezplačno predati ministrstvu. Podelitev stavbne pravice je edina možna rešitev, o čemer se strinja tudi minister za zdravje. Prav tako so v pogodbo vključene varovalke, kot je že dejala Maja Korošec, prav tako se pravica podeljuje za 20 let, s čimer se je strinjalo tudi ministrstvo. Sredstva za investicijo v bolnišnico je ministrstvo že zagotovilo v proračunu. Maja Korošec pojasni, da se je Zakon o stvarnem premoženju spremenil v letu 2018 in sicer so dodane varovalke glede stavbne pravice. Prav tako ni pričakovati statusnih sprememb ustanovitelja Bolnišnice, Bolnišnica kot pravna oseba pa je le uporabnik objekta. Župan Igor Marentič še dodaja, da bolnišnica ne more zahtevati nadomestila za vlaganja po izteku stavbne pravice. Tea Konrad: 1-29

30 Pove, da jo veseli, da se je našlo rešitev in jo zanima, kako daleč je investicijska dokumentacija, saj je ministrstvo navedlo, da pričakuje, da ustrezne pravne podlage za izvedbo vlaganj oz. investicij pripravi investitor. Župan Igor Marentič pojasni, da je bila s strani ministrstva podana pobuda, da občina čim prej pridobi soglasje za podelitev stavbne pravice, investicijo pa bodo izvajali izključno oni. Sredstva za investicijo je ministrstvo že zagotovilo, zato naj bi že v letošnjem letu pripravili vso potrebno dokumentacijo in ob koncu leta pričeli z ureditvijo prostorov. Sprejet je bil S K L E P 1. Občinski svet občine Postojna soglaša z ustanovitvijo stavbne pravice na objektu Bolnišnice Postojna z identifikacijsko številko stavbe 858, ki stoji na nepremičnini z ID znakom parcela /18 ter na nepremičnini z ID znakom parcela /4: - saj se ta ustanavlja v korist osebe javnega prava, - je ustanovitev stavbne pravice v javnem interesu, saj se ta ustanavlja z namenom dograditve oziroma vzdrževanja javnega objekta na področju zdravstva (objekta Bolnišnice Postojna z identifikacijsko številko stavbe 858), - se v pogodbo vključi klavzula, da stavbna pravica predčasno preneha, v kolikor imetnica stavbne pravice v objektu, za katerega je podeljena stavbna pravica, preneha izvajati zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, ki obsega specialistično ambulantno in specialistično bolnišnično dejavnost ženskih bolezni porodništva in reprodukcije ter druge spremljajoče dejavnosti specialistične bolnišnične dejavnosti, kot specialna bolnišnica v obliki javnega zdravstvenega zavoda, - se v pogodbo vključi prepoved odtujitve in obremenitve, - se stavbna pravica ustanovi za dobo 20 let, - se stavbna pravica ustanovi brezplačno, - nadomestila po poteku dobe, za katero je stavbna pravica podeljena, ni. 2. Občinski svet Občine Postojna pooblašča župana za podpis pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice, s katero se ustanovi stavbna pravica na objektu Bolnišnice Postojna z identifikacijsko številko stavbe 858, ki stoji na nepremičnini z ID znakom parcela /18 ter na nepremičnini z ID znakom parcela /4, upoštevajoč pogoje iz 1. točke tega sklepa. Zaradi različne lastniške strukture pri posamezni nepremičnini (parceli) se skleneta dve ločeni pogodbi, za nepremičnino parcela /18 po sprejemu tega sklepa, za nepremičnino parcela /4 pa po izpolnitvi dodatnih pogojev, in sicer soglasju Občine Pivka in izvedeni parcelaciji

31 Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s predlagano vsebino pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice in soglaša z njeno sklenitvijo. V kolikor bi se tekom postopkov, ki jih skladno z ZSPDSLS-1 morata izpeljati resorno ministrstvo in Občina Pivka, predlog besedila pogodbe spremenil v bistvenih delih, je župan dolžan predložiti predlog pogodbe v potrditev Občinskemu svetu Občine Postojna Ta sklep velja takoj. 4. PRISOTNIH: 20, ZA: 16, PROTI: 0. Ad 10) Informacija v zvezi s pravdnim postopkom Komus d.o.o. zoper Občino Postojna Župan Igor Marentič pove, da je poročevalka pri tej točki dnevnega reda Maja Korošec - podsekretarka za premoženjsko pravne zadeve in jo prosi za kratko dodatno obrazložitev. Ob je sejo zapustil Samo Vesel. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Maja Korošec pojasni, da je v letu 2014 družba Komus zoper Občino Postojna vložila tožbo zaradi plačila ,00 EUR zaradi nezakonitega razdora koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javnih prometnih površin. Na prvi stopnji je sodišče zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo, višje sodišče je pritožbo tudi zavrnilo. Tožeča stranka je nato vložila revizijo na vrhovno sodišče, ki je reviziji ugodilo ter razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje ter vrnilo zadevo temu sodišču v ponovno odločanje, to pa je pritožbi Komusa nato ugodilo in vrnilo zadevo v odločanje sodišču prve stopnje z napotki, ki so podrobno navedeni tudi v gradivu. Med drugim je odločilo, da je bila odpoved nezakonita in da je potrebno odločiti o nastali škodi (višini izgubljenega dobička). Sedaj se torej o zadevi ponovno odloča na prvi stopnji, ko pa bo o tem odločeno, bo s tem seznanjen tudi občinski svet. Župan Igor Marentič pove, da se je občina odločila, da bo ugovarjala predlogu sodnega izvedenca. Razprava: Zvonko Černač: Pove, da želi izpostaviti dejstvo, da se je družba Komus za tožbo odločila tik pred zastaranjem, torej po 5 letih. Meni, da mora občina na tem mestu narediti vse, da zaščiti občinski javni interes. Župan Igor Marentič se strinja in zagotavlja, da bo občina naredila vse, da bo zaščitila javni interes. 1-31

32 Sprejet je bil S K L E P Občinski svet Občine Postojna se je seznanil s stanjem pravdnega postopka v zadevi tožeče stranke Komus d.o.o. zoper toženo stranko Občino Postojna zaradi plačila ,00 EUR, opr. št. I Pg 257/2018. PRISOTNIH: 19, ZA: 15, PROTI: 0. Ad 11) Pobude in vprašanja ter odgovori na pobude in vprašanja Župan Igor Marentič pove, da so bili odgovori na pobude in vprašanja s prejšnje seje posredovani v gradivu in predlaga prijave na nove pobude oz. vprašanja. MARJAN NAGODE: Ponovno daje predlog, da občina za naslednje leto nameni več sredstev za organizacijo varstva otrok v času počitnic, saj se letos ni nihče prijavil na razpis, ker so bila sredstva, ki jih zagotavlja občina za ta namen, odločno premajhna. Daje pobudo, da se čim prej popravi odštevalnik časa na semaforju pri LIV-u, saj že nekaj mesecev ne deluje, je pa zelo koristna. Daje pobudo, da občina preuči možnosti ureditve oz. čiščenja spomenika v obliki človeške ribice na Titovem trgu, saj je zanemarjen in se ne čisti, veliko turistov pa se ravno na tem mestu ustavi in fotografira. Prav tako je spomenik poškodovan. Predlaga, da se ga očisti in s primernimi sredstvi zaščiti pred prijemanjem umazanije. Lahko pa se preuči tudi možnost ograditve. Prav tako se pod spomenikom se nabirajo smeti, zato voda ne teče. Župan Igor Marentič na prvo pobudo odgovori, da se na razpis za varstvo otrok v poletnem času žal res ni prijavil nihče, a dejstvo je, da občina ni tista, ki bi morala poskrbeti za varstvo otrok, temveč lahko samo sofinancira to dejavnost. Glede višine sredstev za prihodnje leto lahko poteka tudi razprava na občinskem svetu, v okviru proračuna. Glede odštevalnika na križišču pove, da je bila k sanaciji pozvana tudi Direkcija za ceste, ki je odštevalnik sicer popravila, a je deloval samo tri dni, potem pa ponovno ne več. CPK sicer vsakodnevno izvajajo nadzor in poročajo Direkciji morebitne okvare, a očitno tega niso. Občina bo ponovno pozvala Direkcijo k sanaciji. Glede spomenika človeške ribice pojasni, da se je občina v zvezi s to problematiko že velikokrat pogovarjala s projektantom tega spomenika, predvsem zaradi varnosti otrok, saj se je tam že zgodila nesreča, ko je otrok padel in bil zaradi tega en teden v bolnišnici. Prav tako se dejansko nabirajo smeti pod spomenikom, veter namreč odnaša tako listje kot odpadke v prostor pod spomenikom. Pove še, da je občina pred tremi leti naročila čiščenje spomenika in sicer je to opravilo podjetje, ki se ukvarja prav s čiščenjem takih površin in čiščenje je znašalo EUR, 1-32

33 takrat pa so spomenik tudi zaščitili z nekakšno emulzijo. Spomenik se žal uporablja predvsem za otroško igralo, enkrat pa se je uporabil celo kot podlaga za žar, zato je onesnaževanje veliko, a bi bilo vsakoletno čiščenje predraga investicija. Večkrat so potekali pogovori o tem, kako bi se lahko spomenik ustrezno zaščitilo, a občina s projektantom še ni našla skupnega jezika. Občina bo še naprej poskušala najti ustrezno rešitev, težavo pa pri tem predstavljajo avtorske pravice projektanta. TEA KONRAD: Pove, da v Postojni izvaja usposabljanje za opravljanje vozniškega izpita 8 avtošol, tudi iz drugih krajev, kar pomeni, da se to storitev opravlja kvalitetno zaradi velike konkurenčnosti, prav tako je cena sprejemljiva. Težava pa je v tem, da na tem območju ni ustreznega poligona, ki bi ga lahko avtošole uporabljale, zato se letos v Postojni ne izvaja izpitov za motorje, obstaja pa tudi možnost ukinitve opravljanja izpitov za ostale kategorije. Avtošole morajo namreč za usposabljanja uporabljati poligone v Sežani in kandidate voziti tja. Daje pobudo, da Občina Postojna po vzoru občin Sežana, Nova Gorica in Ajdovščina poskusi urediti to problematiko in poiskati ustrezen prostor za poligon. Predlaga, da se organizira sestanek predstavnikov občine in zainteresiranih avtošol na to temo. Daje pobudo, da se v Postojni uredi otroška igrišča, saj je veliko igral poškodovanih oz. neuporabnih. Na Pretnerjevi ulici so igrala zelo dotrajana. Župan Igor Marentič na prvo vprašanje odgovori, da se je občina v tem tednu na to temo pogovarjala z Agencijo za varnost v prometu, ki je izpostavila, da potrebuje prostor za vzpostavitev poligona za usposabljanje motoristov. Dogovorjeno je bilo, da se ponovno sestanejo v prihodnjem tednu in se pogovorijo o podrobnostih. Meni, da najti ustrezno rešitev ne bo enostavno, a se strinja, da je to potrebno. Glede otroških igral pove, da se bo sanacija le-teh pričela v naslednjem tednu, ki se vsako leto izvaja. V proračunu so vsako leto zagotovljena sredstva za nakup novih igral in vzdrževanje obstoječih. Goran Blaško na tem mestu kot predsednik KS Postojna pojasni, da kot vsako leto, se je tudi letos pripravil pregled in popis vseh igral v Postojni. Letos je bila podpisana pogodba z izvajalcem za vzdrževanje igral. Zaradi slabega vremena se s sanacijo igrišč še ni pričelo, a se bo v kratkem. ANITA KNEZ: Pove, da bi se rada v imenu KS Studeno zahvalila županu in strokovnim sodelavcem zahvalila za odzivno in dobro sodelovanje pri reševanju problematike na igrišču podružnične šole Studeno. VIKTORJA KUKANJA: Najprej pove, da se pridružuje mnenju Anite Knez, nato pa pove, da v Landolu pri hišni številki 19 predlagajo postavitev ogledala pri izvozu na cesto, saj je preglednost zelo slaba. 1-33

34 Daje pobudo, da se pri hišni številki 6 v Majlontu prometni znak, ki prepoveduje vožnjo v drugo smer prestavi nižje, da lahko vozniki ta znak pravočasno vidijo in obrnejo, sicer prihaja do zamaškov zaradi obračanja. Daje pobudo, da se uredi problematiko napačnih navigacijskih napotkov, saj nekatere navigacijske naprave vodijo turiste v Majlont namesto v Postojnsko jamo. Na to problematiko je bila občina opozorjena že pred dvema letoma. Pove, da turisti želijo gostilno z domačo kuhinjo v Postojni, zato daje pobudo, da občina preuči možnosti za ureditev take gostilne. Župan Igor Marentič odgovori, da v Landolu prihaja do velikih hitrosti, zato je pobuda na mestu in bo zadevo preučil Režijski obrat. Prav tako si bo Režijski obrat ogledal omenjeni prometni znak v Majlontu in ustrezno ukrepal. Glede navigacijskih usmeritev pove, da je občina pred približno tremi leti pozvali Garmin, katerih zemljevid v napravah je vodil preko Titovega trga mimo nekdanje gostilne Jadran v Majlont, k posodobitvi, kar so tudi storili. Proizvajalcev navigacijskih naprav pa je veliko, verjetno pa ima kateri med njimi napačne podatke, kar pa je težko ugotoviti in odpraviti. Glede gostilne odgovori, da to ni v domeni občine, se pa tudi sam strinja, da bi bila taka gostilna potrebna. Pove, da so izven mesta sicer prisotne gostilne z domačo hrano, a v centru mesta res ne. Je pa to odločitev podjetnikov, ki bi morda v tem videli poslovno priložnost in ne občine. Viktorja Kukanja pove, da bi taka ponudba zagotovo pritegnila več turistov, zato je o tem vredno razmisliti. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisala: Martina Ivanović Igor Marentič ŽUPAN 1-34

35 ZAPISNIK 1. IZREDNE SEJE 1-35

36 Številka: / Datum: Z A P I S N I K 1. izredne seje Občinskega sveta Občine Postojna z dne ob uri v sejni sobi GRC Postojna PRISOTNI SVETNIKI: mag. Anita Knez, Helena Ana Drewry, Tanja Dekleva, Andrej Berginc, mag. Nataša Režek Donev, Robert Pavšič, Miljana Knafelc, Oskar Komac, Marjan Nagode, Stanko Markovčič, Andrej Poljšak, Tina Klanjšek, Pavel Švara, Tina Žigon, Zvonko Černač, Viktorja Kukanja, Tamara Bizjak, Jožica Kobal, Ula Tomaduz. OPRAVIČENO ODSOTNI: Goran Blaško, Samo Vesel, Andrej Smerdu. OSTALI PRISOTNI: Marina Rebec Direktorica občinske uprave, Tomaž Curk predsednik KS Hruševje. NOVINARJI/MEDIJI: Veronika Rupnik Ženko, Sabrina Mulec, Rosana Rijavec, Alenka Bevčič, Alenka Furlan Čadež in Studio Proteus. Sejo je vodil župan Igor Marentič. Ugotovil je sklepčnost, saj je bilo ob uri prisotnih 18 svetnic in svetnikov. Župan Igor Marentič uvodoma pove, da so svetnice in svetniki gradivo za sejo prejeli z vabilom z dne Župan Igor Marentič v nadaljevanju pove, da v skladu s 26. členom Poslovnika občinskega sveta na dnevni red 1. izredne seje ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je predlagani dnevni red potrjen. Obravnavan je bil naslednji d n e v n i r e d : 1. Avtocesta POSTOJNA/DIVAČA JELŠANE in obvoznica Postojna Ad 1) Avtocesta POSTOJNA/DIVAČA JELŠANE in obvoznica Postojna Župan Igor Marentič pojasni, da je poročevalec pri tej točki dnevnega reda v imenu predlagateljev Zvone Černač. Pove še, da na podlagi drugega odstavka 35. člena Poslovnika 1-36

37 Občinskega sveta poda župan, če ni predlagatelj, mnenje k obravnavani zadevi, zato bo on kot župan podal svoje mnenje k obravnavani točki in predlaganim sklepom. Nato prosi poročevalca Zvonka Černača za obrazložitev. Zvonko Černač proceduralno: Pove, da glede na to, da je bilo sedem podpisnikov zahteve za sklic seje, bodo kot predlagatelji sodelovali vsi. Čas, ki je na voljo poročevalcem, si bodo tako delili trije poročevalci, prav tako pri zaključku. Zanima ga, zakaj je bila seja sklicana eno uro prej, kot običajno, saj so po navadi seje sklicane ob uri. Prav tako ga zanima, zakaj sklic seje ter gradivo ni objavljeno na spletni strani občine, tako kot to določa Poslovnik v četrtem odstavku 23. člena. Župan Igor Marentič odgovori, da je Zvonko Černač nedavno pripomnil, zakaj si občina dela stroške po nepotrebnem, kar se je nanašalo na dopisno sejo. Ta pripomba je bila sedaj upoštevana, zato je bila seja sklicana v sredo ob uri, kar zmanjšuje stroške, glede na to, da je poslovni čas Občine Postojna ob sredah do ure. Glede objave na spletni strani pojasni, da sklic in gradivo ni bilo objavljeno zgolj zaradi tehničnih težav, saj je v tem trenutku na občini nekaj kadrovskih težav na tem področju. Ob 16:06 se je seje udeležila Tina Klanjšek. Prisotnih je 19 svetnic in svetnikov. Zvonko Černač proceduralno: Pove, da to, kar je župan povedal, niso nobeni argumenti in pričakuje, da se bo odslej bolj racionalno postopalo tudi pri vseh nadaljnjih rednih sejah in bodo te sklicane ob uri. Ob 16:07 se je seje udeležil Oskar Komac. Prisotnih je 20 svetnic in svetnikov. Župan Igor Marentič ponovno odgovori, da je zgolj upošteval njegovo mnenje in dodaja, da je bila izredna seja sklicana po nepotrebnem, saj bo redna seja in bi se lahko to točko uvrstilo na dnevni red redne seje. Pove še, da tokrat poteka samo zvočno snemanje seje, tako, kot določa Poslovnik, ne pa tudi video. Zvonko Černač pove, da je Poslovnik kršen tako glede snemanja sej, kot tudi glede objave na spletni strani. Župan Igor Marentič odgovori, da to ni res in da gre za zavajanje. Zvonko Černač mu odgovori, da ima sedaj besedo on, zato naj župan utihne. Župan Igor Marentič pove, da on vodi sejo in pojasni, da v Poslovniku piše, da je obvezen zvočni zapis seje. Zvonko Černač nadaljuje, da je Poslovnik kršen v četrtem odstavku 23. člena, ki določa, da je potrebno sklic in gradivo objaviti na spletni strani Občine Postojna, prav tako je Poslovnik kršen zato, ker gre za tematiko, ki je v javnem interesu in je za javnost zanimiva, zato bi morala biti snemana in predvajana javnosti. 1-37

38 V nadaljevanju pove, da je predlagal, da se ta točka uvrsti na sejo, ki je bila v začetku aprila, kar je bilo zaradi formalnih razlogov zavrnjeno. Pričakoval je, da bo ta točka obravnavana vsaj na seji dne , kar pa se ni zgodilo. Glede na to, da čas beži in se aktivnosti lahko odvijajo v napačno smer, ki škodi interesu občine Postojna, je pomembno, da se razprava opravi, še posebej zato, ker je bila zadnja razprava na to temo Pove, da so bili na javni razgrnitvi variant glede bodoče avtocestne povezave Postojna/Divača Jelšane predstavljeni trije možni priključki, in sicer Razdrto, Postojna jug in Postojna sever. Zaradi nasprotovanja na območju občine Pivka in na območju občine Postojna je takrat Občinski svet Občine Postojna sprejel sklep, ki ni bil nikoli preklican in torej še velja, o tem, da za Občino Postojna umestitev avtoceste na tak način, da so priključki kjer koli na območju občine Postojna, ni primerna. Istočasno je bil v dogovoru z občinama Pivka in Ilirska Bistrica, z namenom izboljšanja prometne situacije predvsem za občane Ilirske Bistrice, sprejeta odločitev, da se pospeši izgradnja obvoznic, kar so potrdili vsi trije občinski sveti. Obvoznica Ilirska Bistrica je končana, obvoznica Pivka bo začeta v prihodnjem letu in končana do leta 2022, glede obvoznice Postojna (Rakitnik Matenja vas Prestranek) pa sta on, kot takratni minister za promet in župan Jernej Verbič dne podpisala protokol glede aktivnosti pri njeni izgradnji. Po šestih letih pa ta trasa ni niti umeščena v prostor. Pove, da je prometna situacija iz dneva v dan slabša, zato je nujno pospešiti aktivnosti za umestitev te obvoznice in s tem vsem, ki uporabljajo cesto na relaciji Postojna Pivka Ilirska Bistrica, omogočiti ustrezne pogoje in pretočnost prometa. Pove še, da je pred časom prišla v javnost informacija, ki je nekatere občane razburila, in sicer, da župan zagovarja traso na območju Hruševja in dodaja, da mu je nekdo izmed teh občanov pojasnil, da je bil pri županu in je videl traso, narisano s flomastrom. Meni, da je to zelo neodgovorno in neresno, predvsem pa se takih signalov ne spušča v javnost in vznemirja ljudi po nepotrebnem. Občinski svet o tem ni nikoli razpravljal in še vedno veljajo sklepi iz leta Zato se je potrebno na današnji seji pogovoriti o tem, ali sklep iz 2011 še velja oz. ali se predlaga drugačna rešitev, kot drugo točko sklepa pa predlagajo pospešitev vseh aktivnosti glede umestitve in izgradnje bodoče obvoznice ter, da župan o poteku aktivnosti vsakih 6 mesecev poroča občinskemu svetu. Pove še, da je bila avtocestna povezava med Postojno, Divačo in Jelšanami v avtocestni program umeščena pred 24 leti na pobudo poslanca SDS Jožeta Tanka. V vseh teh letih ni niti trase in lahko se z gotovostjo zatrdi, da te povezave ne bo še nadaljnjih 15 do 20 let. Prometna situacija na tej relaciji se je zaostrila po tistem, ko je bil ponovno sproščen tovorni promet na tej relaciji, ki je bil pred tem nekaj časa prepovedan. Občini Postojna je v interesu, da se pospeši izgradnja obvoznice naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek ter da se istočasno pospeši povezavo teh obvoznic, s ciljem zagotovitve normalne pretočnosti prometa. Tea Konrad kot naslednja poročevalka v imenu predlagateljev pove, da so se predvsem na podlagi članka, ki je bil objavljen v Primorskih novicah dne , nanjo obrnili krajani iz Hruševja in sicer glede trase, ki ni bila dorečena, potekala pa bi mimo Hruševja. Župan naj bi izjavil, da kompromis glede trase ni mogoč, zato te krajane zanima, za kakšen kompromis gre in zakaj ni mogoč. Pove še, da je župan v VISOP-u zagovarjal izgradnjo obvoznice naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek v višini 10 MIO EUR, zgrajena pa naj bi bila do leta Dodaja, da je Andrej Poljšak v maju 2018 povedal, da je cesta polna tovornjakov, kljub temu, da ni primerna za tovorni promet, na kar je župan pojasnil, da se je o tej problematiki pogovarjal tudi s krajani Prestranka. O tem je marca 2018 poročal tudi Pivški list, takratni minister Peter Gašperšič pa je povzel besede župana Igorja Marentiča, da je izgradnja obvoznice obvezna za razbremenitev vasi in večjo prometno varnost. Po vsem tem predlagatelje zanima, od kod 1-38

39 predlog za drugo varianto in menijo, da je izgradnja obvoznice naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek nujna tako z vidika varnosti, kot z vidika varstva okolja. Anita Knez kot zadnja poročevalka v imenu predlagateljev pove, da se predlagatelji zavzemajo za izgradnjo obvoznice in dodaja, da je tudi sama pridobila nekaj gradiva v zvezi s tem. Lani junija je bila s strani župana predstavljena prometna problematika na regionalni cesti Postojna Ilirska Bistrica. Glede na to, da sklepi iz leta 2011 niso bili preklicani in v kolikor so bila sprejeta kakšna nova oz. drugačna stališča, meni, da bi bilo primerno, da se jih predstavi novemu občinskemu svetu. Predlaga torej, da se predstavi alternativno možnost in jo zanima, ali je res najbolj optimalna avtocestna povezava s priključkom pri Hruševju ter za kako velik poseg bi šlo. Župan Igor Marentič pojasni, da drži, kar je dejal Zvonko Černač o tem, da sklep iz leta 2011 ni bil nikoli preklican, zato se mu ne zdi smiselno, da se na današnji seji sprejme sklep o tem, da ta sklep ni bil preklican. V nadaljevanju pove, da je res izjavil, kar je bilo objavljeno v časopisu in da je v zvezi z možnimi trasami potekalo veliko pogovorov tako na Ministrstvu za okolje in prostor, kot tudi na direkciji. Dodaja, da je bila ena izmed predlaganih tras res označena s flomastrom, a gre za razmišljanje oz. ideje in ta trasa je bila predlagana kot najmanj sporna tako za Ilirsko Bistrico, kot tudi za Pivko. Ministrstvo je nato obljubilo, da bo preučilo možnosti oz. smiselnost izdelave študije za to traso. Odgovor je občina pričakovala v začetku maja, a so s strani ministrstva nato sporočili, da niso utegnili še nič narediti v zvezi s tem, zato točka ni bila uvrščena na dnevni red prejšnje seje, nato pa je bila takoj podana pobuda za sklic izredne seje. Sam meni, da se z obravnavo te točke ne mudi tako zelo, da ne bi mogla točka počakati še en teden. Pove še, da je predlagal oz. se pogovarjal o možnosti obvoznice pri Hruševju, a ni nikjer zavedeno uradno, saj gre zgolj za njegovo osebno razmišljanje, kako čim manj škodovati predvsem prebivalcem, pa tudi okolju. Izhajajoč iz tega pove, da je Ministrstvo za infrastrukturo javno objavilo rezultate študij, ki kažejo, da rekonstrukcija obstoječe ceste in izgradnja obvoznice ob dosedanjem prometu ni smotrna in tudi ne bi delila tranzitnega prometa od lokalnega. V nadaljevanju pove, da je bil leta 2013 podpisan protokol, a ga zanima, kaj pravzaprav to sploh pomeni. Meni namreč, da bi bilo bolj smiselno, da bi takratni župan in takratni minister podpisala dogovor ali pogodbo, ne pa protokola. Prav tako pove, da v tem protokolu ni časovnice, kako naj bi aktivnosti potekale. Protokol je bil torej zgolj podpisan, odgovornost za izvedbo pa preložena na prihodnje rodove. Glede na to, da je bil takrat Zvonko Černač minister, pove, da bi od njega pričakoval vsaj umestitev predlagane obvoznice v državni prostorski načrt, a se to ni zgodilo, podpisan je bil torej zgolj nekakšen protokol, na katerega se sedaj Zvonko Černač sklicuje. Pove, da je bil sklep res sprejet leta 2011, a se sklepi lahko prekličejo, če so zastareli. V tem času so se namreč spremenila nekatera dejstva število prometa, gostota itd. Nekaj časa je bila ta cesta res sproščena za ves promet, a se je s pogajanji doseglo, da se je s ponovno zaprla za tranzitni promet, kar pa povzroča težave s prevozniki, ki temu seveda nasprotujejo. Kljub temu upa, da bo cesta Jelšane Pivka Postojna in cesta Jelšane Kozina ostala zaprta za tranzitni promet. Ta promet je tako preusmerjen na relacijo Zagreb Novo mesto Ljubljana, zato je povečan promet tudi na relaciji Ljubljana - Postojna, v prihodnosti pa bo stanje še slabše, zato meni, da ni smiselno v nedogled razglabljati, katera varianta je smiselna in katera ne ter pri tem nasprotovati mnenju strokovnjakov. Ponovno pove, da ni prejudiciral nobene trase, govoril pa je z domačini iz okolice Hruševja, kjer naj bi se cesta priključila na obstoječo cesto in jim tudi povedal, da ni rečeno, ali bo sploh 1-39

40 izvedena študija, saj trasa proti Razdrtem ni bila odobrena zaradi podzemnih jam, trasa proti Grobiščam pa ni bila odobrena zaradi močvirja. Edina sprejemljiva trasa je skozi Postojno in sicer priključek v dolžini 300 metrov med čistilno napravo in Staro vasjo. Ob tem pove, da so predlagatelji seje zahtevali, da se na sejo povabi tudi predsednike naslednjih KS: Hruševje, Hrenovice, Razdrto, Veliko Ubeljsko, Orehek, Prestranek, Štivan in Slavina. Ni pa bil vabljen predsednik KS Postojna, kljub temu, da bi bila Stara Vas ob izgradnji priključka najbolj na udaru, kot je to pri Počku, železnici, deponiji, čistilni napravi, letališču in avtocesti. Na vprašanje Tee Konrad župan odgovori, da je bil priključek pri Hruševju zamišljen tako, da poteka od ribiškega dela do območja med Hruševjem in Hudičevcem. Tunel podraži izgradnjo, kar investitorjem nikoli ni všeč, ker so za tunel določeni nakloni in bi tukaj šlo za velik naklon, iz tunela pa bi se cesta po cca. 500 m priključila na obstoječo avtocesto. Poudari, da gre zgolj za laični predlog oz. njegovo osebno razmišljanje. Glede sklepov, ki jih predlagatelji predlagajo v sprejem na današnji seji pove, da se pri sklepu, ki je bil sprejet leta 2011 vsekakor vztraja, saj ta še velja. Glede zahteve za pospešitev aktivnosti v tej smeri zatrdi, da je bilo na to temo že precej sestankov z Ministrstvom za okolje in prostor in Ministrstvom za infrastrukturo, sedaj se čaka potezo Ministrstva za okolje in prostor. Poleg tega pove, da bi se lahko aktivnosti pospešeno izvajale že takrat, ko je bil Zvonko Černač minister, pa se ni pričelo niti z umeščanjem obvoznice v Državni prostorski načrt. O tem, da predlagatelji od župana pričakujejo poročanje o realizaciji vsakih 6 mesecev pove, da s tem nima težav in predlog sprejema, saj to že sedaj počne. Razprava: Zvonko Černač: Pove, da se je na podlagi tega, kar je povedal župan, pokazalo, da je današnja seja nujna, saj gre za»zmedo v glavi«. Pove, da bi morala biti že zdavnaj, saj gredo aktivnosti, ki jih vodi župan, očitno v napačno smer. Pove, da je župan priključek pri Hruševju prvič omenil lansko leto na soočenju v volilni kampanji, nato pa je bilo to še večkrat ponovljeno, da župan to možnost vidi kot najprimernejšo. Ponovi, da je risanje trase s flomastrom na skico neodgovorno, saj se tako javnost obremenjuje po nepotrebnem. Ponovno pove, da je župan kršil sklep iz leta 2011, za katerega pa pravi, da velja in govori o tem, da noben priključek na območju občine Postojna ni primeren, ministrici pa je predstavljal neko drugo varianto priključka, ki je narisana s flomastrom. Meni, da bi morala ta točka biti obravnavana na seji že pred pol leta, a se to ni zgodilo in v nadaljevanju pojasni, da se investicije vedno začnejo s protokolom, tako kot se je začela obvoznica v Ilirski Bistrici in Pivki. Tako bi bilo tudi za postojnsko obvoznico, če bi imeli župana, ki bi nekaj delal na tem, a žal v zadnjih petih letih na tem očitno ni bilo kaj dosti narejenega, razen ugotovitve, da obvoznica ni primerna. Glede Stare vasi pove, da sam ni videl nobene trase, ki bi potekala na način, da bi dodatno bremenila katero koli naselje. Obvoznica namreč mora biti umeščena na tak način, da razbremeni naselja, ne pa, da jih dodatno obremeni. Kot najprimernejša se kaže severna obvoznica, ki bi morala delno potekati skozi tunel, saj je drugače ni mogoče izvesti, saj se v prihodnosti obeta severni priključek na avtocesto, ki bi moral biti nekje na območju priključka za Kalič. Teh načrtov pa vsekakor ni mogoče delati z risanjem s flomastrom, ampak preko 1-40

41 stroke, ki ponudi primerne rešitve, kar se pa ni še zgodilo, čeprav bi bilo to nujno potrebno izvesti čim prej. Glede tunela še pove, da bo na pivški obvoznici tunel in če je lahko na tem območju, ne vidi razloga, zakaj ga ne bi bilo mogoče umestiti tudi na postojnsko obvoznico, saj so naselja na tem območju še bolj obremenjena. Župan Igor Marentič Zvonka Černača sprašuje, o katerem tunelu govori. Zvonko Černač odgovori, da je govoril glede priključka Hruševje in da je povedal, da se zadeve ne dela na tak način, a če se že govori o tem, da je tunel draga rešitev, zakaj ga ne bi mogli umestiti v Postojni, če je lahko v Pivki. Župan Igor Marentič pove, da gre v Pivki za kratek tunel, medtem ko bi tunel na Postojnskem bil dolg nekaj kilometrov. Tina Klanjšek: Pove, da sklep iz leta 2011, ki ga je sprejel takratni občinski svet, še velja in ga je potrebno spoštovati, saj je bil tudi podprt s podpisi občanov. Takrat je bilo jasno izraženo, da si občani ne želijo dodatne obremenitve poleg Počka. Tako je torej stališče Občine Postojna in v kakršnih koli pogovorih bi moral župan to stališče zagovarjati, njegovo osebno mnenje pa je nekaj povsem drugega. Pove, da bodo svetniki sklep iz leta 2011 podpirali vse dokler ne bo sprejet nov sklep, ki ga bodo predlagali oz. preučili strokovnjaki in ki bo usklajen z občani. Pove še, da je bila na eni izmed preteklih sej podana pobuda, naj se začnejo aktivnosti za umestitev obvoznice. Meni, da je sedaj bistveno, da tečejo pogovori v smeti izgradnje obvoznice in da se podpira sklep iz leta 2011, dokler ne bo sprejet drugačen sklep. Stališče občine je torej, da avtocesta ne poteka po podzemlju občine Postojna. Robert Pavšič: Sprašuje se, čemu je bila pravzaprav ta seja sklicana, saj je bilo vse kar je slišal, samo dva dodatna argumenta in sicer»flomaster«in»sms iz Hruševja«in se mu ne zdi smiselno danes razglabljati o zadevi, na katero svetniki v tem trenutku ne morejo vplivati. Pove, da sam zaupa županu in verjame, da si prizadeva, da se aktivnosti v tej smeri odvijajo. Pripomni, da enega izmed predlagateljev ni na seji, ne glede na to, da je po njihovem mnenju ta nujna, čeprav bi se z obravnavo lahko počakalo do redne seje. Meni, da gre za degradacijo občinskih svetnikov. Pove, da bi razumel, da bi bila izredna seja sklicana zaradi problematike Kosovelove ulice, kjer je civilna iniciativa sprožila to vprašanje in gre za akutno težavo. Meni, da postopki potekajo dolgo ravno zato, ker seje potekajo na tak način, kot danes. Pove, da bi razumel, da bi predlagatelji zahtevali, da se na sejo povabi ministrico za infrastrukturo in ministra za okolje in prostor, ki naj predstavita aktivnosti, ki se odvijajo v tej smeri. Ni pa smiselno na seji razpravljati o zadevi zgolj zato, ker je župan»nekaj s flomastrom narisal«oz. ker je Tea Konrad prejela SMS sporočilo iz Hruševja. Glede predlaganih sklepov meni, da so nesmiselni oz. neresni. Zvonko Černač replika: Pove, da če za Roberta Pavšiča javno kršenje sklepov iz leta 2011 s strani župana ni problematično oz. ni problematično to, da ljudje pričakujejo, da se bo uredil promet na tem območju, potem je to problem Roberta Pavšiča. 1-41

42 Župan Igor Marentič proceduralno: Pove, da sam ni kršil nobenega sklepa in poziva Zvonka Černača, naj ne zavaja javnosti. Zvonko Černač v nadaljevanju pove, da je Andrej Smerdu, ki je eden izmed predlagateljev seje, odsoten zaradi poškodovanega kolena, zato poziva Roberta Pavšiča, naj ne bo žaljiv, kot je to»vedno, ko odpre usta«. Glede SMS sporočila iz Hruševja pa sprašuje Roberta Pavšiča, o kakšnem sporočilu govori. Predsedniki krajevnih skupnosti so se namreč aprila srečali, kar je bilo javno objavljeno, na sestanku pa so povedali, da je to, kar počne župan glede priključka Hruševje, nesprejemljivo, saj sklep iz leta 2011 še vedno velja. Glede Kosovelove ulice pove, da to pride še na vrsto za obravnavo, so mu pa občani povedali, da je župan obljubil, da bo do 15. junija predstavil ustrezne rešitve, zato niso zahtevali sklica seje. Župan Igor Marentič na tem mestu odgovori, da so prebivalci Kosovelove ulice z rešitvami že seznanjeni in so že podali svoj odgovor na to ter pogovori potekajo, zato meni, da Zvonko Černač ponovno zavaja javnost. Pripomni še, da je bil ravno Zvonko Černač tisti, ki je speljal ves promet na Kosovelovo ulico. Robert Pavšič replika: Pove, da so to, da je župan kršil sklepe, zgolj domneve Zvonka Černača. Pove tudi, da sam ni poskušal nikogar užaliti. Tea Konrad replika: Pove, da je Robert Pavšič ni dobro razumel, saj je rekla, da so se občani nanjo obrnili, ni pa omenila nikakršnega SMS sporočila. Nekateri so se nanjo obrnili osebno, nekateri pa so jo poklicali. Pove še, da so predlagatelji podali predlog za izredno sejo zato, ker niso vedeli, kdaj bo redna seja, saj nimajo časovnice. Župan Igor Marentič odgovori, da se s tem ne strinja, saj sta s Teo Konrad govorila pol ure preden je bila poslana zahteva za sklic seje. Med tem pogovorom je Tea Konrad celo predlagala, da bi to točko združili s točkami redne seje, torej je vedela, da bo seja, nato pa je dobil elektronsko sporočilo od Zvonka Černača. Zvonko Černač proceduralno: Pove, da sam ni pošiljal nikakršnega elektronskega sporočila za sklic seje, ampak ga je poslala Tamara Bizjak. Župan Igor Marentič odgovori, da je sporočilo res poslala Tamara Bizjak, v imenu Zvonka Černača. Dodaja še, da se strinja s tem, kar je povedala Tina Klanjšek, v članku Primorskih novic pa je jasno navedeno, da župan glede avtoceste proti Jelšanam še vedno zagovarja po njegovem najmanj sporno traso, kar jasno kaže na to, da gre za njegovo osebno mnenje. Nikakor pa ni kršil nobenega sklepa. Andrej Berginc: 1-42

43 Pove, da po njegovem mnenju ne gre za izredno sejo, ampak zgolj za debatni krožek, ki ga ustvarja Zvonko Černač s svojimi somišljeniki. To točko bi namreč lahko obravnavali na redni seji, vsi svetniki pa lahko kadarkoli na občini pridobijo informacije o tem, kdaj se načrtuje naslednja seja. Dodaja, da 39. člen Poslovnika določa, da se sejo lahko skliče od ure dalje, torej je seja sklicana skladno s tem določilom. Pove še, da so besede Zvonka Černača, da je Robert Pavšič žaljiv vedno, ko odpre usta, resnično žaljive, je pa Zvonko Černač na tej seji uporabil besede»utihni«,»zmeda v glavi«,»učite župana, da se na tak način ne dela«. Pove, da v kolikor bi se predlagatelji zglasili na občini pri županu in podžupanu, bi bilo vse jasno in današnje seje ne bi bilo. Glede na to, da je bil Zvonko Černač minister, pristojen ravno za problematiko, ki se sedaj obravnava, meni, da bi lahko pri tem pomagal, a tega ne počne. V nadaljevanju pove, da kakršna koli rešitev bo sprejeta, bo stanje prometa boljše, kot je sedaj, vsekakor pa je potrebno občanom zadevo predstaviti na primeren način. Glede predlaganih sklepov pove, da jih ne bo podprl, saj župan že sedaj na vsaki seji poroča svetnikom o zadevah, prav tako pa imajo vsi svetniki možnost podati pobude in vprašanja, na katera je vedno odgovorjeno. Poleg tega pa sklep iz leta 2011 še velja in ga tudi sam podpira, a meni, da je nesmiselno, da se ga ponovno potrdi. Pove, da je Zvonko Černač povedal, da v zadnjih petih letih ni bilo narejenega nič na področju prometa, čeprav je bilo narejenega veliko GRC, dela se šola in ostali projekti, za avtocesto pa je vsem jasno, da mora pri tem sodelovati tudi država. Najprej se je potrebno znotraj občine dogovoriti o primerni rešitvi, sploh glede na to, da sta v občinskem svetu dva poslanca, ki lahko vplivata tudi na nivoju države. Tina Klanjšek replika: Pove, da nihče nima nič proti varianti, ki jo bodo podpirali občani in ki jo bodo predlagali strokovnjaki ter bo sprejeta s strani občinskega sveta. Dokler pa se to ne zgodi, velja to, kar je bilo sprejeto leta Zvonko Černač replika: Pove, da je Andrej Berginc narobe razumel, saj je sam povedal, da ni bilo narejeno v zadnjih šestih letih nič na področju umestitve obvoznice naselij Rakitnik, Matenja vas in Prestranek, ne pa o ostalih zadevah. Tamara Bizjak replika: Pove, da ne razume, zakaj je narobe, da so sklicali sejo, čeprav imajo to pravico in sprašuje, zakaj bi hodili v pisarno k županu, glede na to, da ima tudi javnost pravico izvedeti, kaj se dogaja. Župan Igor Marentič odgovori, da je bilo na vsa ta vprašanja danes že odgovorjeno. Stanko Markovčič: Pove, da lahko zahtevo za sklic izredne seje po Poslovniku vloži ¼ svetnikov, a se je v preteklih mandatih vedno najprej podalo pobudo županu za uvrstitev točke na dnevni red redne seje in šele v primeru odklonitve pobude se je zahtevalo sklic izredne seje. Predlaga, da se v bodoče tako postopa tudi v tem mandatu. Glede vsebine današnje točke pa pove, da se mu zdi najpomembnejše to, kaj o tej zadevi menijo občani in krajevne skupnosti. Pričakuje, da v kolikor obstaja drugačen predlog od prvotnega, 1-43

44 se o tem svetniki pogovorijo, vsekakor pa je potrebno doseči, da promet ne bo potekal skozi vasi Rakitnik, Matenja vas in Prestranek. Pomembno je tudi, kaj o tem meni država oz. stroka in kakšno rešitev predlagajo. Predlaga, da se sprejme rešitev, ki je tudi s finančnega vidika čim prej izvedljiva. Zanima ga časovni in finančni okvir izvedbe, zato predlaga, da se na eni izmed prihodnjih sej to predstavi, ko bo župan te podatke imel. Pove še, da je po Statutu delo občinskega sveta tudi nadzorovanje župana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, zato meni, da bi bilo smiselno predlagati, da župan npr. enkrat letno poroča svetnikom, kako poteka izvrševanje odločitev občinskega sveta. Pove, da bi tretjo točko predlaganega sklepa podprl, a ni nujno, da se poroča dvakrat letno. Meni, da s strani župana ni šlo za nobeno kršitev že sprejetih sklepov občinskega sveta. Župan Igor Marentič pove, da predlog Stanka Markovčiča razume kot predlog za nov sklep. Andrej Poljšak: Pove, da je bil postopek priprave DPN začet marca 2011 in je bila takrat pripravljena pobuda za javnost, in sicer so bile predstavljene tri možnosti: priključek pri Razdrtem, priključek med Postojno in Grobiščami ter priključek pri čistilni napravi. Takrat so predsedniki krajevnih skupnosti Slavina, Prestranek, Orehek, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Postojna, Razdrto in Veliko Ubeljsko podpisali peticijo proti umestitvi avtoceste na območju občine Postojna. Na podlagi tega je bil sprejet sklep občinskega sveta. Pred tem pa so se sestali vsi predsedniki krajevnih skupnosti in sprejeli podobne sklepe, bila pa je tudi skupna seja nekaterih krajevnih skupnosti. Glede na navedbo Tee Konrad, da je v preteklosti on podal pobudo, da je stanje ob cesti pri Matenji vasi in Rakitniku nevzdržno pove, da je to res in da je bila v Matenji vasi izvedena anketa med občani, ki so kot največjo težavo izpostavili težki tovorni promet. Takrat so se zavezali, da se bo z aktivnostmi za odpravo teh težav čim prej začelo, ukrep, ki je bil sprejet sedaj in ki prepoveduje težki tranzitni promet na tej trasi, pa je težave nekoliko omilil. Pove, da se je ravno danes pogovarjal s policijo, ki nadzoruje stanje in je tega prometa dejansko manj. Meni, da je veliko bolje, če tranzitni tovorni promet poteka po avtocestah, kot po lokalnih cestah. Pove še, da je potrebno na ministrstvo pritisniti in pokazati, da je zadeva resna, saj če se bo dajalo signale, da znotraj občine ni enotnega stališča, bodo morda menili, da rešitev sploh ni potrebna oz. prioritetna in bodo reševali trase na drugih lokacijah po državi. Potrebno je torej stopiti skupaj, tako, kot pri Počku ter oblikovati in podpreti ustrezne sklepe. Meni, da sklep iz leta 2011 ni smiselno ponovno potrditi, saj že velja. Župan Igor Marentič pove, da so ostale trase, ki potrebujejo rešitev, naslednje: Arja vas, Dravograd, Brežice, Celje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj in Koper (do Hrvaške). Tina Žigon: Pove, da se je tudi nanjo obrnil občan iz Hruševja in sicer je bil zaskrbljen, če bo trasa potekala čez njegovo zemljišče. Zadevo je rešila tako, da je poklicala župana in predsednike krajevnih skupnosti, ki so se v zvezi s to problematiko pogovarjali, nato pa zadevo pojasnila občanu. Meni, da zato ni razloga za sklic izredne seje, saj v kolikor so predlagatelji želeli javnosti pojasniti zadeve, bi to lahko storili na drugačen način. Meni tudi, da je izredna seja sklicana iz povsem osebnih razlogov, a to ni pravi način za pomoč občanom. Zvonko Černač replika: 1-44

45 Pove, da je seja sklicana v skladu s Poslovnikom, ki določa kdaj in v katerih primerih se sejo lahko skliče. Ni pa bila objavljena na spletni strani, domnevno zaradi tehničnih težav s strani občine, a pričakuje, da bo gradivo in sklic objavljeno vsaj po zaključku seje. Pove še, da bo potrebno še večkrat sklicati sejo na tak način, saj očitno v občini nastaja demokratični deficit pri obravnavanju javnih zadev. Stanko Markovčič replika: Povedal je, da je demokracija za pametne ljudi. Andrej Berginc replika: Pove, da se veseli nadaljnjih izrednih sej in da je kondicije več kot dovolj tudi za tretji mandat. Oskar Komac: Predlaga svetnikom, da se osredotočijo na vsebino točke. Pove, da si je med prebiranjem gradiva za sejo ogledal tudi dolgoročni državni načrt razvoja infrastrukture, v katerem je navedeno, da naj bi ta investicija znašala cca. 1 milijardo evrov, terminski plan pa predvideva izvedbo nekje po letu 2030, priprave, med katere sodi sprejemanje DPN, priprava projektne in druge dokumentacije, pa bi naj bi potekale od leta 2025 in 2030, kar je sicer zelo optimistično. Glede predlaganih sklepov meni, da gre za približno take sklepe, kot če bi sprejeli sklep, kateri dan v tednu je danes. Sklepi, ki so bili sprejeti so jasni in meni, da ni potrebno dodajati ničesar k tem sklepom, prav tako ni smiselno sklepe ponovno potrjevati, saj se ni nič spremenilo. Pove še, da bi umestitev obvoznic zelo verjetno odmaknila avtocesto iz Pivške kotline, vendar je glede na informacije, s katerimi je sam seznanjen, najverjetnejša varianta priključek Postojna in Pivška kotlina. Zato meni, da je potrebno umakniti rezervacijo iz tega odseka, preden bi se lahko umestilo obvoznice. Ob koncu še pove, da bo sam glasoval proti predlaganim sklepom, glede sklica seje pa nima pripomb, saj je bila sklicana v skladu s Poslovnikom, vsekakor pa bi bilo boljše, da bi se to točko obravnavalo na redni seji, saj ne gre za izredne razmere. Župan Igor Marentič zaključi razpravo in pove, da se bo najprej glasovalo o sklepu, ki ga je predlagal Stanko Markovčič. Zvonko Černač pove, da jim kot predlagateljem pripada še 10 minut časa za obrazložitev oz. podajo mnenja po zaključku razprave. Meni, da je bila današnja seja zelo pomembna in koristna, saj so svetniki razčistili, da sklep, ki je bil sprejet velja. Upa, da bo župan v skladu s tem sklepom ravnal ter v bodoče opustil vsa ravnanja, ki bi lahko bila v neskladju s tem sklepom. Njegova ravnanja v zadnjih šestih mesecih so bila namreč taka, da so poslala ministrstvu oz. vladi signal, da Postojna vidi dodatno možnost priključka avtoceste in na tej osnovi je ministrstvo naročilo novo študijo variant. Sklep iz leta 2011 v prvi točki govori, da občinski svet nasprotuje umestitvi avtocestne povezave med Jelšanami in avtocesto Postojna - Divača na območju občine Postojna. Ker ta sklep velja, pomeni, da občinski svet nasprotuje vsem variantam. Ker je to nedvoumno in zato o tem danes ni potrebno odločati, predlagatelji umikajo prvo točko predloga sklepa in predlagajo, da se glasuje o drugi in tretji točki, ki govorita o tem, da je potrebno pospešiti aktivnosti ter spremljati, kaj se na tem področju dogaja tako, da župan občinskemu svetu poroča dvakrat letno. 1-45

46 Meni, da je bila današnja seja pomembna tudi zato, da se po nepotrebnem ne vznemirja javnosti, saj je pri tematiki umeščanja cest potrebna previdnost in morajo biti ceste umeščene tako, da povezujejo in ne razdvajajo, kot bi to bilo v tem primeru. Pove še, da pričakuje, da se bo glede na informacije, ki so bile posredovane javnosti in ki sta jih sprejeli obe ministrstvi, tako Ministrstvu za okolje, kot tudi Ministrstvu za infrastrukturo po tej seji posredovalo tako sklep, ki bo sprejet glede obvoznice, kot tudi sklep iz leta S tem sklepom namreč ministrstvi verjetno niso seznanjeni, so pa seznanjeni s stališčem župana Občine Postojna, ki govori o priključku med Hruševjem in Razdrtim. Tea Konrad pove, da je bila seja plodna, saj je bila dolga, kljub temu, da se je obravnavalo samo eno točko. Pove, da se čuti odgovorna, da se občanom poda odgovore na njihove dileme in upa, da jim bo uspelo najti skupno rešitev in bodo sklepi čim prej realizirani. Anita Knez dodaja, da se sama ne čuti, da deluje v osebnem interesu, ampak v dobrobit občanov, zato jo je pripomba v zvezi s tem zelo zmotila. Meni, da ko je neka zadeva postavljena, jo je potrebno predstaviti občinskemu svetu in dobiti potrditev le-tega. Meni, da je župan lepo pojasnil vse aktivnosti, ki potekajo na tem področju in kljub temu, da s strani države še ni odgovora, kot predlagatelji predlagajo, da se skliče strokovnjake, ki bi lahko ponudili možne rešitve. Župan Igor Marentič glede točk predlaganega sklepa pove, da prva točka samo potrjuje dejstvo, da sklep iz leta 2011 obstaja in velja. Druga točka se nanaša na pospešitev aktivnosti, kljub temu, da te že potekajo, ni pa predlagana ne časovnica, ne način ugotavljanja pospešitve aktivnosti, zato meni, da je točka nedorečena. Glede tretje točke, ki se nanaša na poročanje župana občinskemu svetu dvakrat letno pove, da se mu to zdi nepotrebno, strinja pa se s predlogom Stanka Markovčiča, da se župan in občinska uprava enkrat letno poročajo občinskemu svetu o realizaciji sklepov, saj je to pošteno tako do svetnikov, kot tudi do občanov. Dodaja še, da so informacije o vseh aktivnostih transparentne in dostopne vsakomur, tudi svetniki lahko pridobijo dokumentacijo, če to zahtevajo. Pove, da je Zvonko Černač že večkrat zahteval določeno dokumentacijo, a je potem, ko je bila pripravljena, ni prevzel. Pove še, da te točke ni bilo na majski seji tudi zato, ker je sam na to pozabil, pa čeprav ni bilo še nič novega s strani države. Tudi zato se mu zdi prav, da se enkrat letno občinskemu svetu poroča o realizaciji sklepov, da se česa ne spregleda oz. pozabi. Nato predlaga, da se da na glasovanje popravljeni sklep. Zvonko Černač obrazložitev glasu: Pojasni, da so v sklepu predlagali poročanje dvakrat letno zato, ker je župan dolžan občinski svet obveščati o realizaciji proračuna dvakrat letno najprej za polletje in nato za celo leto. Meni, da je smiselno tako poročati tudi pri vsebinskih zadevah. Robert Pavšič obrazložitev glasu: Pove, da se predlagatelji sicer lahko strinjajo, da je bila ta seja potrebna, a je sam prepričan, da ni bila potrebna niti legitimna, legalna pa je bila, kar pa je razlika. Izvedelo se ni nič novega, sedaj pa naj bi svetniki glasovali o tem, ali sedaj vedo to, kar so vedeli pred uro in pol. Pove, da bo zato sam glasoval proti predlaganem sklepu, medtem ko bi predlog Stanka Markovčiča podprl. Stanko Markovčič obrazložitev glasu: 1-46

47 Pove, da ne bo podprl predlaganega sklepa, saj je župan v razpravi podal vsa pojasnila glede poteka aktivnosti, zato meni, da ni potrebno o tem posebej sprejeti sklep. Prav tako meni, da poročanje dvakrat letno ni potrebno, temveč bi zadostovalo enkrat letno, če pa bi okoliščine to zahtevale, bi župan zagotovo poročal pogosteje. Glasovalo se je o S K L E P U 1. Občinski svet Občine Postojna od župana pričakuje pospešitev aktivnosti za umestitev in pričetek gradnje obvoznice za naselja Rakitnik, Matenja vas in Prestranek, za kar je bil Protokol podpisan dne Župan mora občinski svet glede napredka pri realizaciji tega sklepa obveščati najmanj dvakrat letno. PRISOTNIH: 20, ZA: 6, PROTI: 10. Sklep ni bil sprejet. Župan Igor Marentič je nato dal na glasovanje sklep, ki ga je predlagal Stanko Markovčič. Sprejet je bil S K L E P Župan in občinska uprava enkrat letno poročata občinskemu svetu o realizaciji sklepov občinskega sveta. PRISOTNIH: 20, ZA: 13, PROTI: 0. Seja je bila zaključena ob uri. Zapisala: Martina Ivanović Igor Marentič ŽUPAN 1-47

48 ZAPIS 4. DOPISNE SEJE 1-48

49 Številka: /2019 Datum: ZAPIS 4. dopisne seje Občinskega sveta Občine Postojna z dne OBVEŠČENI ČLANI: Samo Vesel, Ula Tomaduz, mag. Anita Knez, Helena Ana Drewry, Tanja Dekleva, Andrej Berginc, mag. Nataša Režek Donev, Robert Pavšič, Miljana Knafelc, Oskar Komac, Marjan Nagode, Stanko Markovčič, Andrej Poljšak, Tina Klanjšek, Jožica Kobal, Pavel Švara, Goran Blaško, Tina Žigon, Andrej Smerdu, Viktorja Kukanja, Tamara Bizjak, Zvonko Černač in Tea Konrad. Sejo je sklical župan Igor Marentič dne Gradivo je bilo posredovano po elektronski pošti. Rok za glasovanje je bil do do ure. NA SEJI SO SODELOVALI: Tina Žigon, Samo Vesel, Tea Konrad, mag. Anita Knez, Helena Ana Drewry, Tanja Dekleva, Andrej Berginc, mag. Nataša Režek Donev, Robert Pavšič, Miljana Knafelc, Oskar Komac, Marjan Nagode, Stanko Markovčič, Andrej Poljšak, Jožica Kobal, Zvonko Černač, Tamara Bizjak, Pavel Švara, Viktorja Kukanja in Goran Blaško. Na dopisni seji je bil obravnavan naslednji dnevni red: 1. Soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorice Zavoda Znanje Postojna, javni zavod Ad 1 Soglasje k pogodbi o zaposlitvi direktorice Zavoda Znanje Postojna, javni zavod Sprejet je bil SKLEP Občinski svet Občine Postojna soglaša z besedilom predlagane pogodbe o zaposlitvi z direktorico Zavoda Znanje Postojna, javni zavod, Tatjano Hvala