Navodila za pisanje diplomskih nalog UM FERI

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Roman Herlah ZAGOTAVLJANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN UPORABNOSTI NA MOBILNI APLIKACIJI ZA JAVNE PREVOZE Magistrsko delo Maribor, maj 2016

2 ZAGOTAVLJANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN UPORABNOSTI NA MOBILNI APLIKACIJI ZA JAVNE PREVOZE Magistrsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Lektor(ica): Roman Herlah študijski program 2. stopnje Informatika in tehnologije komuniciranja doc. dr. Boštjan Šumak Ana Kotnik, prof.

3 I

4 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, dr. Boštjanu Šumaku, za vso pomoč, nasvete, priporočila in vodenje pri upravljanju magistrskega dela. Posebna zahvala gre tudi staršem, ki so mi omogočili študij in me ves čas spodbujali, bodrili in verjeli vame, tudi v najtežjih trenutkih. II

5 Zagotavljanje uporabniške izkušnje in uporabnosti na mobilni aplikaciji za javne prevoze Ključne besede: javni prevozi, pametne mobilne naprave, mobilne aplikacije, spletne tehnologije, uporabniška izkušnja, uporabnost UDK: : (043.2) Povzetek V magistrskem delu se osredotočamo na problem javnih prevozov, natančneje, poskušamo razviti mobilno aplikacijo, ki bi uporabnikom olajšala uporabo javnih prevozov. Aplikacija bo omogočala prikaz trenutne lokacije na zemljevidu, postajališča v bližini, vozni red, opis, dodatne informacije o poti ter iskanje po imenu postajališča. Aplikacija bo uporabniku predlagala najbolj optimalno pot glede na podane zahteve. V raziskovalnem delu bomo s pomočjo ankete in eksperimenta odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in s tem poskušali čim bolj natančno opredeliti pojem zagotavljanja uporabniške izkušnje ter uporabnosti. III

6 Ensuring user experience and usability on a mobile application for public transport Key words: public transport, smartphone, mobile application, web technologies, user experience, usability UDK: : (043.2) Abstract In my Master's degree work, we focus on the problem of public trasportation, rather to say, we try to develop a mobile app, that would make public trasportation easier to use. The app will enable you to see your location on a map, nearby stops for public transports, the timetable and the description of the transport, it will also enable you to search for your desired stop by the name. The app will then search for the most optimum rout for the user. In the research part of our work, we are going to answer the questions and accuratly try to define the concept of guaranteeing the user experience and usability. IV

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD Opredelitev problema in področja Namen in cilji magistrskega dela Predpostavke in omejitve magistrskega dela Raziskovalne hipoteze Uporabljene metode raziskovanja JAVNI PREVOZI Javni potniški prevoz v Sloveniji Zakaj izbrati javni potniški promet PAMETNE MOBILNE NAPRAVE Opredelitev pojma pametne mobilne naprave Mobilne aplikacije Priporočila za razvoj mobilnih aplikacij Native ali Web mobilna aplikacija Native mobilna aplikacija Web mobilna aplikacija Hibridna mobilna aplikacija PREGLED OBSTOJEČIH REŠITEV Ljubljana Bus Lokalc GUTS Grem z vlakom V

8 5 IZDELAVA MOBILNE APLIKACIJE Načrtovanje aplikacije Izdelava podatkovne baze Implementacija aplikacije ZAGOTAVLJANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN UPORABNOSTI Pojem uporabnost Ocenjevanje uporabnosti Pojem uporabniška izkušnja Področja uporabniške izkušnje Uporabniška izkušnja in uporabnost na mobilnih napravah TESTIRANJE UPORABNOSTI IN UPORABNIŠKE IZKUŠNJE APLIKACIJE Metoda testiranja uporabnosti in uporabniške izkušnje Definiranje splošnih in specifičnih ciljev Profil udeležencev testiranja Tehnična priprava okolja za testiranje Priprava nalog in testnih scenarijev Postopek izvedbe testiranja Metoda za zbiranje podatkov Kriteriji ocenjevanja uporabniške izkušnje in uporabnosti Analiza rezultatov testiranja Evalvacijsko poročilo Testiranje hipotez Ugotovitve ob testiranju Omejitve in predlogi za nadaljnjo raziskavo ZAKLJUČEK VI

9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV PRILOGE Priloga A: Anketni vprašalnik Priloga B: Navodila za testiranje aplikacije za javne prevoze Priloga C: Rezultati izvedbe neparametričnih testov Priloga D: Zanesljivost vprašalnika VII

10 KAZALO SLIK SLIKA 1.1: KAKO POMEMBNI SO BILI ZA VAS NASLEDNJI RAZLOGI, DA SE NISTE ODLOČILI ZA SISTEM JAVNEGA PREVOZA... 4 SLIKA 2.1: PRIMERJAVA OSEBNEGA VOZILA S PREVOZNIMI SREDSTVI JPP SLIKA 3.1: WEB ALI NATIVE MOBILNA APLIKACIJA SLIKA 4.1: LJUBLJANA BUS SLIKA 4.2: LOKALC GUTS SLIKA 4.3: GREM Z VLAKOM SLIKA 5.1: PREDVIDEN PRIKAZ POTI SLIKA 5.2: MOŽNOST IZBIRE GLEDE NA UPORABNIKOVE PARAMETRE SLIKA 5.3: PODATKOVNA BAZA SLIKA 5.4: TABELA POSTAJE SLIKA 5.5: TABELA PREVOZI SLIKA 5.6: TABELA VMESNE POSTAJE SLIKA 5.7: IZPIS VSEH POSTAJALIŠČ SLIKA 5.8: IZRIS POSTAJALIŠČ NA ZEMLJEVIDU SLIKA 5.9: FUNKCIJA ZA IZRIS POTI SLIKA 5.10: PRIDOBITEV TRENUTNE LOKACIJE SLIKA 5.11: IZRIS POTI NA ZEMLJEVIDU SLIKA 5.12: IZRIS POSTAJALIŠČ V IZBRANEM OBSEGU SLIKA 5.13: VSI PREVOZI IZBRANE RELACIJE SLIKA 5.14: VOZNI RED ZA IZBRANO AVTOBUSNO POSTAJO SLIKA 6.1: ATRIBUTI UPORABNOSTI PO NIELSENU SLIKA 6.2: METODE OCENJEVANJA UPORABNOSTI SLIKA 6.3: STROKOVNI IZRAZI S PODROČJA UPORABNOSTI SLIKA 7.1: MERJENJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE SLIKA 7.2: RAZLAGA OCEN PRI METODOLOGIJI SUS VIII

11 KAZALO GRAFOV GRAF 1.1: UPORABA JAVNEGA PREVOZA GLEDE NA VRSTO PREVOZA V EU... 2 GRAF 1.2: UPORABA JAVNEGA PREVOZA GLEDE NA VRSTO PREVOZA V SLOVENIJI... 2 GRAF 1.3: PREDLOGI ZA UPORABO JAVNEGA PROMETA... 5 GRAF 3.1: PRODAJA MOBILNIH NAPRAV IN OSEBNIH RAČUNALNIKOV GRAF 3.2: OPERACIJSKI SISTEMI NA PAMETNIH MOBILNIH NAPRAVAH GRAF 3.3: ŠTEVILO DOSEGLJIVIH APLIKACIJ V LETU GRAF 7.1: SPOL UDELEŽENCEV GRAF 7.2: STAROSTNA SKUPINA UDELEŽENCEV GRAF 7.3: TRENUTNI STATUS GRAF 7.4: STOPNJA IZOBRAZBE GRAF 7.5. POGOSTOST UPORABE JAVNIH PREVOZOV GRAF 7.6: MOTEČI DEJAVNIKI PRI UPORABI JAVNEGA PREVOZA GRAF 7.7: ISKANJE INFORMACIJ O JAVNIH PREVOZIH GRAF 7.8: MOBILNE APLIKACIJE GRAF 7.9: POGOSTOST UPORABE MOBILNIH APLIKACIJ GRAF 7.10: DNEVNA UPORABA MOBILNIH APLIKACIJ GRAF 7.11: POMEMBNI DEJAVNIKI PRI UPORABI MOBILNE APLIKACIJE GRAF 7.12: POMEMBNI DEJAVNIKI PRI UPORABI MOBILNE APLIKACIJE GRAF 7.13: UPORABNIŠKA IZKUŠNJA APLIKACIJE GRAF 7.14: UPORABNIŠKA IZKUŠNJA APLIKACIJE GRAF 7.15: OCENJEVANJE UPORABNOSTI APLIKACIJE GRAF 7.16: OCENJEVANJE UPORABNOSTI APLIKACIJE GRAF 7.17: ALI MOBILNA APLIKACIJA POENOSTAVI UPORABO JAVNIH PREVOZOV GRAF 7.18: ALI TAKŠNA MOBILNA APLIKACIJA POVEČA UPORABO JAVNIH PREVOZOV GRAF 7.19: ALI BI BILI UPORABNIKI BOLJ ZADOVOLJNI Z STORITVAMI JAVNEGA PROMETA, ČE BI OBSTAJALA TAKŠNA MOBILNA APLIKACIJA GRAF 7.20: ALI BI S POMOČJO MOBILNE APLIKACIJE HITREJE IN ENOSTAVNEJE PRIDOBILI POTREBNE INFORMACIJE O PREVOZIH GRAF 7.21: UPORABNOST APLIKACIJE GRAF 7.22: UPORABNOST APLIKACIJE IX

12 KAZALO TABEL TABELA 2.1: IZRAČUN STROŠKOV AVTOMOBILA TABELA 7.1: OPIS SPREMENLJIVK UPORABNIŠKE IZKUŠNJE TABELA 9.1: IZID MANN-WHITNEYEVEGA (M-W) PREIZKUSA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE GLEDE NA SPOL TABELA 9.2: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE PREGLEDNOSTI GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.3: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE PRILAGODLJIVOSTI GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL- WALLIS TEST) TABELA 9.4: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE GRAFIČNE PODOBE APLIKACIJE GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.5: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ENOSTAVNOST UPORABE APLIKACIJE GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.6: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE VSEBINA APLIKACIJE GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL- WALLIS TEST) TABELA 9.7: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ZANESLJIVOST GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.8: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ODZIVNOST GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.9: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE DOSTOPNOST NA RAZLIČNIH PLATFORMAH GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.10: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE UPORABNOST GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.11: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE VARNOST GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.12: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ZASEBNOST GLEDE NA STAROSTNO SKUPINO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.13: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE PREGLEDNOSTI GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST). 94 TABELA 9.14: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE PRILAGODLJIVOSTI GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.15: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE GRAFIČNA PODOBA APLIKACIJE GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL- WALLIS TEST) TABELA 9.16: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ENOSTAVNOST UPORABE GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.17: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE VSEBINA APLIKACIJE GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) X

13 TABELA 9.18: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ZANESLJIVOST GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST).. 96 TABELA 9.19: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ODZIVNOST GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.20: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE DOSTOPNOST NA RAZLIČNIH PLATFORMAH GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.21: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE UPORABNOST GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST).. 97 TABELA 9.22: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE VARNOST GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.23: ANALIZA RAZLIK V OCENI UPORABNIŠKE IZKUŠNJE ZASEBNOST GLEDE NA IZOBRAZBO (KRUSKAL-WALLIS TEST) TABELA 9.24: ZANESLJIVOST VPRAŠALNIKA (CRONBACH'S ALPHA) XI

14 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC HTML Hyper Text Markup Language CSS Cascading Style Sheets GPS Global positioning system UX User Experience EU Evropska unija RS Republika Slovenija LPP Ljubljanski potniški promet ios iphone Operating System OS Operating System PHP HyperText Preprocessor SUS System Usability Scale XII

15 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema in področja Že nekaj časa mobilne naprave niso več namenjene samo za klicanje in pošiljanje tekstovnih sporočil, ampak imajo še veliko ostalih, izjemno koristnih funkcionalnosti. Sodobne mobilne naprave oz. pametni telefoni vsebujejo kamere, GPS, zmogljive procesorje, velike kapacitete prostora in so že presegle zmogljivosti osebnih računalnikov iz pred nekaj let. Prav zaradi zmogljivosti in širokega trga aplikacij se je uporaba le-teh v zadnjem času skokovito dvignila. Zaradi izjemne popularnosti se seveda tudi vedno več razvijalcev odloča razvijati aplikacije za mobilne platforme. Danes že skoraj težko najdemo problem, ki pripomore k poenostavitvi vsakdanjih del in še ne bi bil raziskan. Kljub veliki množici aplikacij pa lahko hitro naletimo na težavo, če iščemo aplikacije, ki so namenjene bolj specifični množici uporabnikov. Takšne aplikacije niso tako pogoste oziroma so izdelane zelo površno. Raziskava, ki jo je na področju javnega prometa v EU opravilo podjetje UITP Advancing public transport, kaže na to, da je bilo leta 2012 v državah EU prepeljanih približno 57 milijard potnikov. 1 Graf 1.1 prikazuje uporabo javnih prevozov glede na vrsto javnega prevoza. Skozi podano raziskavo smo ugotovili, da je najbolj uporabljena vrsta javnega prevoza avtobusni prevoz, saj predstavlja 56 % uporabe vseh javnih prevozov

16 Javni prevoz glede na vrsto prevoza v EU (2012) 14% 7.8 milijard potnikov 16% 9.2 milijard potnikov 56% 31.7 milijard potnikov 14% 8.1 milijard potnikov Avtobusi Tramvaji Podzemna Železnica Graf 1.1: Uporaba javnega prevoza glede na vrsto prevoza v EU Vir: Graf 1.2 prikazuje uporabo javnega prometa glede na vrsto prevoza v Sloveniji. Na območju Slovenije je uporaba javnega avtobusnega prometa še veliko večja kot v EU, saj predstavlja približno 80 % vsega javnega prometa v Sloveniji. Javni prevoz glede na vrsto prevoza v Sloveniji (2013) 20 % 16,4 milijonov potnikov 27 % 25,1 milijonov potnikov 53 % 47,7 milijonov potnikov Mestni avtobusni prevoz Cestni avtobusni prevoz Železniški promet Graf 1.2: Uporaba javnega prevoza glede na vrsto prevoza v Sloveniji Vir: Statistični urad Republike Slovenije 2

17 Če se osredotočimo na območje Slovenije, pa raziskava, ki jo je leta 2014 opravil Statistični urad RS, kaže, da se je v letu 2013 po zelo dolgem času zopet povečala uporaba mestnega javnega prevoza, in to skoraj za 12 % v primerjavi s prejšnjim letom, kar pomeni, da je bilo prepeljanih 47,7 milijona potnikov. V medkrajevnem javnem linijskem prevozu je bilo v letu 2013 prepeljanih 25 milijonov potnikov, ali za 1,5 % več kot v prejšnjem letu. 2 Raziskave kažejo, da se tudi drugod po svetu uporaba javnih prevozov povečuje. V Ameriki so leta 2013 zabeležili rekordnih 10,7 milijard prepeljanih potnikov. 3 Razprava, ki jo je organiziralo društvo Focus, je prikazala probleme slovenskega javnega prometa, in sicer kot najpogostejše težave slovenskega javnega prometa so izpostavili ceno, nepovezanost prometnih sistemov, razpršeno poselitev in pomanjkanje promocije. 4 Zelo zanimivi so tudi podatki iz raziskave, ki jo je pripravil Direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije. Iz raziskave bomo povzeli in skušali v grafični obliki prikazati razloge, zakaj se ljudje ne poslužujejo uporabe javnega prevoza

18 Slika 1.1 prikazuje pomembnost razlogov, zakaj se ljudje ne odločajo uporabiti sistem javnega prevoza. Kot vidimo, je najpomembnejši dejavnik pomanjkljivost povezav. Med pomembnimi dejavniki pa najdemo tudi pomanjkljivost informacij o voznih redih. Slika 1.1: Kako pomembni so bili za vas naslednji razlogi, da se niste odločili za sistem javnega prevoza Vir: Evropska komisija, Flash Eurobarometer Future of transport (No 312),

19 Ogovor % Graf 1.3 prikazuje odgovore na vprašanje, če bi spodnji predlogi vzpodbudili, da bi ljudje namesto osebnega avtomobila uporabili drugo obliko prevoza. Odgovori so podani tako za Slovenijo kot tudi EU. Vidimo, da bi največ pripomoglo k uporabi druge oblike prevoza enostaven prestop z enega načina prevoza na drugega. 70% Bi vas spodnji predlogi vzpodbudili, da namesto osebnega avtomobila uporabite drugo obliko prevoza? 60% 50% 40% 30% 20% 10% Slovenija EU 0% Preprost prestop z enega načina prevoza na drugega Boljše (spletne) informacije o voznih redih Atraktivni terminali Možnost nakupa vozovnic preko spleta Graf 1.3: Predlogi za uporabo javnega prometa Vir: Evropska komisija, Flash Eurobarometer Future of transport (No 312), 2010 Po raziskavah sodeč je zelo enostavno opaziti, da je število uporabnikov, ki koristijo javni promet, izjemno veliko, vendar pa si vse države prizadevajo še povečati uporabo javnega prometa. Dosedanje raziskave so pokazale nekaj skupnih točk, zakaj se ljudje ne poslužujejo večje uporabe javnega prometa. Med glavnimi razlogi za neuporabo javnega prometa najdemo tudi za nas zelo pomemben podatek, in sicer pomanjkanje informacij o voznih redih oz. potrebo po boljših spletnih informacijah o voznih redih. Seveda v današnjem času vse več ljudi uporablja pametne mobilne naprave, zato menimo, da bi naša aplikacija lahko pripomogla k večji uporabi javnega prometa v Sloveniji. Ker sem tudi sam v času študija malce več koristil javne prevoze, sem hitro opazil problem javnih prevozov. Javni prevozi v večjih mestih so precej kompleksnejši kot v manjšem 5

20 kraju, saj je veliko več avtobusnih linij in postajališč, in zato se je predvsem novim obiskovalcev izjemno težko znajti. Predhodno iskanje postajališč in preučevanje voznega reda nam vsakokrat vzame veliko časa, še večja težava nastane, če hočemo potovati iz enega mesta v drugo, saj so običajno direktne linije redke, avtobusi pa ne stojijo na vseh postajališčih. V večjih mestih obstajajo tudi različni ponudniki javnih prevozov, zato moramo poznati vse cene in vozne rede, če želimo koristiti najbolj optimalno pot (čas potovanja, cena storitve ). Pri izdelavi magistrskega dela smo se za to idejo odločili ravno zaradi izjemno velikega števila uporabe javnih prevozov in potrebe po poenostavitvi le-teh, saj po pregledu področja nismo zasledil mobilne aplikacije, ki bi ljudem olajšala uporabo vseh javnih prevozov v Sloveniji. 1.2 Namen in cilji magistrskega dela Predvsem v večjih mestih veliko ljudi koristi javne prevoze, že skoraj vsi uporabniki pa imajo pametne mobilne naprave. Za območje celotne Slovenije še ne obstaja kakšna aplikacija, ki bi nam olajšala uporabo javnega prometa, zato je glavni namen magistrskega dela olajšati ljudem uporabo javnih prevozov s pomočjo razvite mobilne aplikacije. Glavni cilj magistrskega dela je izdelati aplikacijo, ki bo skušala uporabnikom čim bolj olajšati uporabo javnih prevozov v mestih in bila grafično in funkcionalno prijazna do vseh uporabnikov. Aplikacija bo omogočala prikaz trenutne lokacije na mapi, vozni red za izbrano mesto, avtobusna postajališča v naši bližini, vozni red za izbrano linijo ter iskalnik po avtobusnih postajališčih. Omogočala bo tudi prikaz voznih redov iz enega mesta v vse ostale kraje. Na podlagi uporabnikovih zahtev bo uporabniku ponujena najbolj optimalna pot. V drugi fazi magistrskega dela pa je cilj razložiti pojem zagotavljanja uporabniške izkušnje, ki se bo nanašala na uporabnike mobilne aplikacije. Torej, kako lahko ocenimo uporabniško izkušnjo, kako le-ta vpliva na potnike v javnem prometu ter kako uporabiti rezultate za izboljšanje uporabniške izkušnje. S pomočjo rezultatov raziskave bomo skušali ugotoviti, če uporaba aplikacije pripomore k boljši uporabniški izkušnji potnikov v javnem prometu. 6

21 1.3 Predpostavke in omejitve magistrskega dela Prva predpostavka temelji na tem, da obstaja potreba po tovrstni aplikaciji, saj veliko ljudi koristi javne prevoze in bi jim takšna aplikacija lahko precej olajšala uporabo le-teh. Druga predpostavka govori, da je takšno aplikacijo mogoče razviti s pomočjo spletnih tehnologij in znanjem, ki smo ga osvojili na področju informatike. Kot zadnje pa lahko predpostavljamo, da bomo s pomočjo raziskovalnega dela spoznali, kako zagotoviti dobro uporabniško izkušnjo. Glavna omejitev v magistrskem delu je ta, da se bomo pri izdelavi aplikacije omejili na javne avtobusne prevoze, ki pokrivajo območje Slovenije. Aplikacija bo namenjena uporabnikom pametnih mobilnih naprav. Zaradi uporabe spletnih tehnologij bo potreben internetni dostop, za natančen prikaz lokacije na zemljevidu pa tudi GPS-sprejemnik. Pri uporabi programskega jezika se bomo omejili na spletne tehnologije, torej HTML5, CSS, JavaScript. Zaradi uporabe spletnih tehnologij bo aplikacija delovala na vseh mobilnih operacijskih sistemih. Pri anketni raziskavi se bomo geografsko omejili na Slovenijo, saj bo tudi aplikacija omejena le na področje Slovenije. 1.4 Raziskovalne hipoteze Skozi magistrsko delo bomo poskušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Ali lahko s pomočjo uporabe mobilne aplikacije pričakujemo povečano stopnjo uporabe javnih prevozov? 2. Ali lahko uporaba mobilne aplikacije poenostavi uporabo javnih prevozov? 3. Ali lahko s pomočjo mobilne aplikacije najdemo predlagano pot glede na zahteve? 4. Ali uporaba mobilne aplikacije za javne prevoze vpliva na izboljšanje uporabniške izkušnje pri uporabi javnih prevozov? 5. Kako lahko uporaba mobilne aplikacije reši problem pomanjkanja spletnih informacij o voznih redih? 7

22 V magistrskem delu želimo z uporabo empirično raziskovalnih metod prikazati, da naša mobilna aplikacija olajša uporabo javnih prevozov ter zagotavlja uporabniško izkušnjo in kakovost. Testirali bomo, ali naslednje hipoteze držijo ali ne. Hipoteza 1: Mobilna aplikacija poenostavi uporabo javnih prevozov. Hipoteza 2: Uporaba mobilne aplikacije poveča stopnjo uporabe javnih prevozov. Hipoteza 3: Uporaba mobilne aplikacije pripomore k večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev javnih prevozov. Hipoteza 4: Mobilna aplikacija vpliva na izboljšanje uporabniške izkušnje potnikov. Hipoteza 5: Mobilna aplikacija rešuje problem pomanjkanja spletnih informacij o voznih redih. 1.5 Uporabljene metode raziskovanja Pri iskanju rešitev in pomoči pri izdelavi magistrskega dela bomo večinoma uporabljali literaturo, ki je dostopna na svetovnem spletu. Če na spletu ne bomo našli vse literature, ki jo bomo potrebovali, pa bomo posegli po strokovnih knjigah in člankih. Raziskovalno delo bo izhajalo iz več vidikov: V teoretičnem vidiku bomo raziskovali logične strukture hipotez, teorij, spoznanj, izumov, znanstvenih dejstev V tehničnem vidiku bomo uporabili postopke načrtovanja, implementacije in testiranja, s katerimi bomo prišli do končne aplikacije. K razvoju bomo pristopili deskriptivno, uporabili bomo naslednje metode: s primerjalno metodo oz. sistematičnim pregledom literature bomo pregledali stanje trenutnih aplikacij za poenostavitev uporabe javnih prevozov, naš izdelek primerjali s sorodnimi rešitvami, ugotavljali medsebojne podobnosti in razlike v delovanju. Z metodo anketiranja bomo zbirali podatke, informacije, stališča in mišljenja o razvoju aplikacije. Z metodo anketiranja bomo preverili tudi zagotavljanje uporabniške izkušnje in uporabnosti aplikacije. Podatke bomo zbrali s pomočjo vprašalnika. Za metodo anketiranja smo se odločili, ker bomo tako pridobili največ informacij. Te rezultate pa bomo lahko 8

23 učinkoviti analizirali. Tudi za odgovore na raziskovalna vprašanja bomo uporabili metodo anketiranja, ki jo bomo povezali še z raziskovalno metodo eksperimenta. Z deduktivno metodo bomo prišli do konkretnih posamičnih sklepov. Uporabljena bo tudi metoda dokazovanja, s katero bomo ugotavljali točnost nekih spoznanj oz. bo uporabljena metoda izpodbijanja, v kolikor bomo prišli do zaključkov netočnosti tez. 9

24 2 JAVNI PREVOZI V preteklosti so imele prevozne poti velik vpliv pri razvoju mest. Tudi danes ima javni promet velik vpliv na razvoj urbanih področij. Prevoz ima socialne in kulturne učinke ter tako oblikuje naš način življenja. [5] Javni prevoz je transportna storitev za prevoz potnikov, ki je na voljo vsem na določenem območju in je namenjena prevozu več oseb hkrati. Omrežje javnega prevoza lahko sestavljajo različna prevozna sredstva: avtobusi, vlaki, tramvaji, podzemna železnica Storitev najpogosteje financirajo uporabniki neposredno z nakupom vozovnic, lahko pa je tudi financirana s strani države ali lokalnih oblasti. Javni prevoz poteka po vnaprej določenih trasah, urniku in ceni. [14] Učinkovit javni prometni sistem je zelo pomemben, saj če bi se vsi potniki prevažali z osebnimi avtomobili, ne bi mogli zagotoviti dovolj voznih ter parkirnih površin. Javni prevoz se deli na mestni, medkrajevni in mednarodni linijski prevoz. Mestni linijski prevoz je javni prevoz potnikov, ki ga občina kot javno službo organizira znotraj mesta in okolice. Medkrajevni linijski prevoz je javni prevoz potnikov med dvema ali več kraji v Sloveniji. Mednarodni linijski prevoz je javni prevoz potnikov med Slovenijo in drugimi državami. 10

25 2.1 Javni potniški prevoz v Sloveniji Pri nas poznamo samo dva načina javnega potniškega prevoza, in sicer cestni in železniški promet. Veliko bolj obsežen je cestni promet, zato bo naša aplikacija omogočala uporabo avtobusnega javnega prometa. Javni cestni promet Javni cestni promet je najobsežnejša oblika javnega prometa, saj predstavlja približno 80 % vseh prepeljanih potnikov v javnem prometu. Javni cestni promet pri nas upravljajo različni ponudniki avtobusnih storitev (LPP, Marprom, Integral, Izletnik, Koratur, Avrigo ). Železniški potniški promet Železniški potniški promet je podsistem javnega potniškega prometa, ki ga pri nas upravljajo Slovenske železnice. Ponudbo potniškega prometa sestavljajo vlaki višjega ranga (vlaki InterCity Slovenija ICS, EuroCity, InterCity in mednarodni vlaki), regionalni in lokalni vlaki. V železniškem prometu se v zadnjih letih število opravljenih potniških kilometrov povečuje, kar vpliva tudi na vsakoletno večje število vlakov, ki vozijo v železniškem prometu. [16] 2.2 Zakaj izbrati javni potniški promet V Sloveniji je za javni potniški promet slabo poskrbljeno, saj ljudje premalo koristijo storitve javnega prevoza. Ljudje namenijo veliko več sredstev za nakup novega avtomobila kot za uporabo javnega prometa. Nekateri se niti ne zavedajo, kakšen vpliv na okolje ima vsakoletno povečano število osebnih avtomobilov in cestnega prometa. S povečanjem cestnega prometa nastajajo tudi posledice, in sicer: povečanje števila prometnih nesreč, poraba goriva, več zastojev na cesti, premalo parkirišč, izpusti zdravju škodljivih plinov, hrup Vse te posledice znižujejo tudi raven kakovostnega bivanja v kraju. Velik krivec za onesnaženost okolja in preseganje mejnih vrednosti trdnih delcev v zraku je ravno promet. Sodobni avtobusi in vlaki so veliko bolj okolju prijazni, sploh če 11

26 upoštevamo število pripeljanih potnikov. Z uporabo javnega prometa lahko pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustnih plinov v okolje. Slika 2.1 prikazuje primerjavo osebnega avtomobila z ostalimi prevoznimi sredstvi javnega potniškega prometa. Upoštevano je obremenjevanje okolja pri enakem potovanju z enakim številom pripeljanih potnikov na kilometer. Slika 2.1: Primerjava osebnega vozila s prevoznimi sredstvi JPP Vir: Kolesarjenje za lepšo prihodnost mest Uporaba javnega potniškega prometa znižuje prometne zamaške, saj prevozna sredstva javnega potniškega prometa zasedejo precej manj prostora kot osebni avtomobili. Tudi samo tveganje za nezgodo pri uporabi javnega prometa je veliko manjše kot pri vožnji z osebnim avtomobilom. Z uporabo javnega prometa se poveča tudi kakovost bivalnega okolja, saj potrebujemo manj parkirišč in razširjenih cest, namesto le-tega pa lahko zgradimo parke, igrišča, pločnike, kolesarske steze Življenje postane veliko bolj varno in okolju prijazno ter predvsem manj hrupno in onesnaženo. Javni potniški promet je tudi cenovno ugodnejši od osebnega avtomobila, čeprav se velika večina tega niti ne zaveda. Ljudje pri uporabi osebnega avtomobila prvotno pomislijo le na 12

27 stroške goriva, kateri še zdaleč ne predstavljajo vseh stroškov, na katere moramo biti pozorni pri uporabi osebnega avtomobila. Velik strošek nam predstavlja že nakup novega osebnega avtomobila, za katerega je potrebno vsako leto plačati zavarovanje, registracijo, letno dajatev za uporabo cest. Na avtomobilu je potrebno opraviti redni letni servis, menjati pnevmatike in upoštevati ostala popravila oz. vzdrževanje avtomobila. S pomočjo razpredelnice na spletnem portalu Focus 5 smo opravili izračun stroškov uporabe avtomobila. (Tabela 2.1) Stroški so izračunani ob predpostavki, da kupimo nov avtomobil, katerega bomo uporabljali 10 let. Tabela 2.1: Izračun stroškov avtomobila Stroški Ocena stroška (EUR) Strošek nakupa osebnega avtomobila EUR Avtomobil imam namen uporabljati 10 let Predvidena vrednost rabljenega avtomobila ob prodaji EUR Strošek letne registracije avtomobila 150 EUR Strošek letnega zavarovanja avtomobila 500 EUR Strošek morebitnih servisov (letno) 250 EUR Strošek menjave pnevmatik (letno) 150 EUR Strošek letne vinjete 110 EUR Letni stroški parkiranja (parkirnina, garaža) 50 EUR Število prevoženih kilometrov v enem letu km Povprečna poraba 7l Cena goriva EUR Letni strošek avtomobila (Skupaj) 3960 EUR Mesečni strošek avtomobila 330 EUR Dnevni strošek avtomobila 11 EUR Letni izpust CO2 (bencin) kg CO2/leto

28 Stroške pri uporabi javnega potniškega prometa je težje določiti, saj so veliko odvisni od tega, s katerim ponudnikom se vozimo, ali kupimo mesečno vozovnico, kako dolge razdalje vozimo, ali imamo kakšne ugodnosti V splošnem imajo ponudniki ceno za malce daljše razdalje približno 1 EUR za 10 km prevožene poti. Ob predpostavki, da letno prevozimo km, kolikor smo določili tudi pri stroških osebnega avtomobila, bi znašali letni stroški vozovnic približno EUR. Kot vidimo, lahko z uporabo javnega potniškega prometa privarčujemo več kot polovico zneska, obenem pa tudi skrbimo za manjše prometne zamaške ter vplivamo na zmanjšanje izpustnih plinov v okolje. Z uporabo javnega prometa se izognemo tudi problemu s parkiranjem, zastoju in stresu. 14

29 3 PAMETNE MOBILNE NAPRAVE 3.1 Opredelitev pojma pametne mobilne naprave Uporaba pametnih mobilnih naprav strmo narašča in se iz leta v leto veča. Zaradi vedno večjih zmogljivosti mobilne naprave niso več namenjene le za klicanje ali pošiljanje tekstovnih sporočil. Po zmogljivostih in funkcionalnostih jih vedno bolj lahko primerjamo z osebnimi računalniki, vendar pa so veliko bolj priročne in prenosljive in ravno zaradi tega se v zadnjih letih uporaba le-teh skokovito povečuje. Veliko večja prodaja mobilnih naprav od osebnih računalnikov je razvidna na Graf Prodaja mobilnih naprav in osebnih računalnikov (v milijonih) Osebni računalniki Pametni mobilni aparati Tablice Graf 3.1: Prodaja mobilnih naprav in osebnih računalnikov Vir: Gartner, IDC, Strategy Analytics, company filings, BI Intelligence estimates. Pojem pametnih mobilnih naprav bi lahko definirali kot naprave z zaslonom na dotik, katere omogočajo povezavo do interneta. Naprave uporabljajo enega od naprednejših operacijskih sistemov (Android, ios), na katerega lahko nameščamo poljubne aplikacije, ki so dostopne na spletu. Torej v osnovi imajo pametne mobilne naprave enake značilnosti 15

30 Delež kot osebni računalniki: pomnilnik, procesor, operacijski sistem, dostop do interneta (brezžična povezava, prenos podatkov preko mobilnega operaterja), aplikacije (spletni brskalnik, elektronska pošta, igrice, socialna omrežja ). Že nekaj let kažejo raziskave na to, da je Android platforma najbolj razširjena med vsemi platformami za pametne naprave, takoj za njo pa sledijo naprave na ios operacijskem sistemu. Graf 3.2 prikazuje delež operacijskih sistemov na pametnih mobilnih napravah. Tržni delež Android in ios operacijskega sistema se povečuje, saj v zadnjem letu pokrivata preko 95 % vsega trga pametnih mobilnih naprav. Operacijski sistemi na pametnih mobilnih napravah 90,0% 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0% Android 69,3% 79,8% 84,8% 82,8% ios 16,6% 12,9% 11,6% 13,9% Windows Phone 3,1% 3,4% 2,5% 2,6% BlackBerry OS 4,9% 2,8% 0,5% 0,3% Ostali 6,1% 1,2% 0,7% 0,4% Graf 3.2: Operacijski sistemi na pametnih mobilnih napravah Vir: IDC, Avgust 2015 Zelo zanimiv je tudi podatek raziskave CEE Telco Industry Report iz leta 2011, ki kaže na to, da je med 15 državami Srednje in Vzhodne Evrope Slovenija na vrhu lestvice po številu lastnikov pametnih telefonov. 16

31 3.2 Mobilne aplikacije Zaradi hitre rasti mobilnih naprav se povečuje tudi uporaba in razvoj mobilnih aplikacij. Dandanes že težko najdemo področje, za katerega še ne bi bilo razvite mobilne aplikacije. Mobilno aplikacijo bi lahko opredelili kot enostavno programsko opremo, ki jo lahko namestimo na svojo mobilno napravo. [9] Mobilne aplikacije tečejo na različnih platformah. Platforma pomeni vrsto računalniške arhitekture, ki vključuje operacijski sistem, programske jezike in strojno opremo, ki vse to podpira. Najpogostejše mobilne platforme so: Android, ios, Windows Mobile. [3] Kot smo že omenili, je na trgu izjemno veliko aplikacij za pametne mobilne naprave. Seveda zaradi velike priljubljenosti Android in ios operacijskega sistema je tudi aplikacij največ za omenjeni dve platformi, kar prikazuje tudi spodnji grafikon. (Graf 3.3) Število dosegljivih aplikacij v letu Google Play Apple App Store Windows Phone Store Amazon AppStore BlackBerry World Graf 3.3: Število dosegljivih aplikacij v letu 2014 Vir: Statista, 17

32 3.2.1 Priporočila za razvoj mobilnih aplikacij Večina mobilnih aplikacij za nemoteno delovanje potrebuje neprekinjeno povezavo do omrežja. Pri razvoju moramo biti pozorni, da zagotovimo nemoten ponovni zagon v primeru težav z omrežjem. Pomembni faktorji, ki jih moramo upoštevati pri razvoju mobilnih aplikacij so tudi zmogljivost mobilne naprave (procesor, pomnilnik), velikost naprave, operacijski sistem, čim nižja poraba baterije, uporaba lokacijskih storitev in razpoložljivost omrežja. Uporabniški vmesnik mora biti zasnovan čim bolj enostavno in pregledno, saj smo omejeni z velikostjo zaslona. Priporočljivo je, da so mobilne aplikacije neodvisne od operacijskega sistema in izkoriščajo dodatne funkcionalnosti mobilne naprave. [32] Raziskovalci pa navajajo naslednja priporočila razvoja mobilnih aplikacij: Mobilne aplikacije naj bodo brezplačne in zabavne. Začetna registracija ni priporočljiva. Aplikacije se naj prilagajajo posameznemu uporabniku. Vsebina naj bo ažurirana in zanimiva. Preveč obvestil ni dobro. Aplikacije naj bodo enostavne za uporabo. Skrb za zasebnost uporabniških podatkov. Aplikacije naj bodo redno posodabljane. [7] Tudi za razvoj mobilnih aplikacij se uporablja življenjski cikel razvoja, kateremu se želijo razvijalci čim bolj približati: 1. analiza področja, 2. načrtovanje aplikacije, 3. implementacija, 4. testiranje, 5. uporaba aplikacije in 6. nenehne izboljšave. 18

33 Vsaka aplikacija mora imeti jasno definirane cilje, namen uporabe in končnega uporabnika. Nekateri uspešnost mobilne aplikacije merijo v številu namestitev, vendar je le-to veliko odvisno od trženja aplikacije in števila ciljnih uporabnikov. 3.3 Native ali Web mobilna aplikacija Preden se odločimo za razvoj mobilne aplikacije, moramo dobro analizirati področje, katero tehnologijo uporabiti za razvoj aplikacije. Glavno vprašanje, na katerega moramo najprej odgovoriti, je zagotovo, na katerih vseh napravah želimo aplikacijo uporabljati, torej, ali bomo aplikacijo izdelovali za točno določen operacijski sistem oz. ali bo zgrajena za več različnih platform. Pomembno vprašanje, preden se lotimo razvoja mobilne aplikacije, je tudi, koliko imamo na razpolago denarnih sredstev. Različnih tehnologij je precej, vendar pa se v zadnjem času precej veliko govori o boju med platformi prilagojenih aplikacij (angl. native app) ter spletnimi aplikacijami (angl. web app). (Slika 3.1) Teorij, kaj je boljše, je ogromno, praktično vsak razvijalec ima različno stališče. Slika 3.1: Web ali native mobilna aplikacija Vir: SDTimes 19

34 3.3.1 Native mobilna aplikacija Platformi prilagojena aplikacija ali avtohtona aplikacija je aplikacija, ki je implementirana za točno določen operacijski sistem oz. mobilno platformo. To aplikacijo moramo pred uporabo najprej namestiti na svojo napravo. Vsaka mobilna platforma ima svoj prostor, kjer so shranjene te aplikacije, najbolj znane pa so prav gotovo tako imenovane trgovine App Store za Apple ter Google Play za Android. Značilnost platformi prilagojenih aplikacij je tudi, da za kasnejše osnovno delovanje običajno ne potrebuje internetne povezave, katera je potrebna le v primeru pošiljanja raznih podatkov na strežnik. Tudi razvoj te vrste mobilnih aplikacij se razlikuje za vsako platformo posebej, saj ios za razvoj mobilnih aplikacij uporablja drugačen programski jezik kot Android. Pri razvoju mobilnih aplikacij pa je za naročnika običajno tudi zelo pomembna postavka cena razvoja. Cena je pri aplikacijah namenjenih za specifično platformo običajno višja, saj moramo za vsako platformo izdelati ločeno aplikacijo, razvoj le-teh pa je zahtevnejši in časovno zamudnejši kot pri spletnih aplikacijah. Seveda imajo platformi prilagojene aplikacije tudi nekaj prednosti, ena izmed glavnih je prav gotovo hitra učinkovitost in varnost, saj tečejo na operacijskem sistemu naprave in za delovanje ne potrebujejo internetne povezave. Določena prednost teh aplikacij so tudi virtualne trgovine, kjer so aplikacije shranjene, saj jih lahko uporabniki zelo hitro in enostavno najdejo, vendar pa te trgovine zahtevajo tudi odstotek od vrednosti plačljivih aplikacij Web mobilna aplikacija Za nemoteno delovanje Web ali spletnih aplikacij običajno potrebujemo brezhibno povezavo z internetom. Na splošno lahko rečemo, da je spletna aplikacija, spletna stran malce prilagojena za mobilne naprave. Mobilne spletne aplikacije so običajno implementirane s pomočjo programskega jezika HTML in JavaScript in jih poganjamo v spletnem brskalniku. Velika prednost spletnih aplikacij je delovanje iste aplikacije na različnih platformah, kar veliko pripomore tudi k cenejši in hkrati enostavnejši izdelavi določene aplikacije. S prihodom programskega jezika HTML5 se je razvoj spletnih 20

35 mobilnih aplikacij le še povečal, saj omogoča dostop do raznih lastnosti mobilnih naprav, kot so: GPS, kamera Hibridna mobilna aplikacija V zadnjem času so vedno bolj priljubljene. So neke vrste kombinacija med spletnimi in platformi prilagojenimi aplikacijami, saj so razvite s pomočjo spletnih programskih jezikov in tečejo na operacijskem sistemu mobilne naprave. Tako je rešena težava, da je potrebno za različne platforme uporabljati različne programske jezike, omogočene pa so prednosti, ki jih ponujajo platformi prilagojene aplikacije. Popolnoma enačiti seveda ne smemo hibridnih mobilnih aplikacij in platformi prilagojenih, saj so le-te še vedno hitrejše, bolj varne in zmorejo veliko več kot aplikacije implementirane v spletnih programskih jezikih. 21

36 4 PREGLED OBSTOJEČIH REŠITEV Na svetovnem spletu lahko najdemo nekaj podobnih mobilnih aplikacij, ki so namenjene poenostavitvi uporabe javnih prevozov. Ker bo naša aplikacija namenjena predvsem za slovenski trg, saj bo pokrivala informacije o prevozih za slovenske ponudnike javnih prevozov, se bomo pri pregledu osredotočili le na pregled obstoječih rešitev za slovenski trg. 4.1 Ljubljana Bus Mobilna aplikacija je namenjena vsem, ki uporabljajo javne prevoze v Ljubljani (LPP). Ljubljana bus vam omogoča hitro iskanje postaj po imenu ali po številki posamezne postaje. Ob izbiri postaje se vam izpiše, čez koliko časa bo prišel avtobus na izbrano postajališče. Za lažjo orientacijo je priložen tudi interaktivni zemljevid. [18] (Glej Slika 4.1). Prednosti: Dodajanje postaj med priljubljene. Seznam linij prikazan z ustrezno številko in barvo. Interaktiven zemljevid. Preprost in dober uporabniški vmesnik. Slabosti: Aplikacija je namenjena le uporabnikom LPP. Ni možnosti izbire bližnjih postaj. Aplikacija ne omogoča iskanje postaj glede na želene parametre. 22

37 Slika 4.1: Ljubljana Bus 4.2 Lokalc GUTS Aplikacija Lokalc je enostavna in intuitivna aplikacija za načrtovanje poti z brezplačnim mestnim prevozom v mestni občini Velenje. (Slika 4.2) Aplikacija omogoča zemljevid z označenimi postajami in avtobusi, ki so označeni glede na barvo proge. Ob izbiri avtobusnega postajališča se izpiše tudi aktualni vozni red. [20] Prednosti: Interaktiven zemljevid z označenimi postajami. Prikaz najbližjih avtobusnih postaj. Prikaz vaše trenutne lokacije. Nastavitev alarma pred prihodom avtobusa. Slabosti: Namenjena le uporabnikom mestnega avtobusnega prevoza v Velenju. Alarm se lahko nastavi tudi takrat, ko ni prevozov. Aplikacija ne omogoča iskanje postaj glede na želene parametre. 23

38 Slika 4.2: Lokalc GUTS 4.3 Grem z vlakom Mobilna aplikacija Slovenskih železnic, Grem z vlakom, prikazuje podatke o voznih redih vlakov na območju Slovenije ter informacije o zamudah in ovirah v prometu. Mobilna aplikacija omogoča tudi prikaz priljubljenih relacij, katere lahko tudi poljubno urejate. Prikazani so tudi vsi ostali pomembni podatki, kot so: cena, možnost prevoza kolesa, čas vožnje. [11] (Glej Slika 4.3) Prednosti: Prikaz priljubljenih relacij. Hitri vpogled v vozni red. Informacije o zamudah in ovirah. Dodane opombe za prevoz koles. Slabosti: Aplikacija je namenjena le uporabnikom železniškega prometa. 24

39 Za delovanje je potrebna internetna povezava. Slika 4.3: Grem z vlakom Po pregledu obstoječih rešitev smo opazili nekaj pomanjkljivosti, in sicer glavna težava je, da ne obstaja rešitev, ki bi omogočala uporabo vseh javnih prevozov za področje celotne Slovenije. Obstaja nekaj aplikacij, ki pa so omejene le na določene regije ali na določeno vrsto prevoza. Ravno zaradi potrebe po aplikaciji, ki bi pokrivala področje celotne Slovenije, smo se odločili, da izdelamo svojo aplikacijo, s katero bomo skušali odpraviti to pomanjkljivost. 25

40 5 IZDELAVA MOBILNE APLIKACIJE V tem delu bomo opisali celoten postopek izdelave mobilne aplikacije. Pred začetkom implementacije smo veliko časa posvetili tudi podrobnejšemu pregledu področja ter načrtovanju mobilne aplikacije. Pri pregledu področja smo ugotovili, da Google Maps ne vsebuje lokacij vseh avtobusnih postajališč, zato smo se odločili, da bomo ustvarili lastno MySQL podatkovno bazo, kamor bomo shranjevali vse podatke. V bazo bomo shranjevali podatke o avtobusnih postajah (ime in lokacija) ter podatke o vseh prevozih (kraj odhoda, čas odhoda, čas vožnje, kraj prihoda, čas prihoda, cena, opombe ). Naša aplikacija bo omogočala prikaz vseh avtobusnih postajališč na zemljevidu. Uporabnik bo lahko vnesel tudi začetno in končno točko. Na zemljevidu se bo izrisala ustrezna pot, kako pridi do vstopne točke ter kasneje celoten potek vožnje do želenega cilja. Uporabniku bodo ponujeni tudi vsi podatki o prevozu, torej kdaj bo prišel prevoz, kako dolgo traja vožnja, koliko stane vozovnica Ker želimo uporabnikom zagotoviti boljšo uporabniško izkušnjo ter uporabnost aplikacije, bomo ponudili tudi možnost izbire prevoza glede na različne parametre. Naša aplikacija bo uporabniku predlagala najbolj optimalno pot glede na uporabnikove zahteve. Omogočili bomo pregled najbližjih postajališč, prikaz postajališč v določenem obsegu, najcenejši prevoz in najkrajšo pot. Uporabniku bo omogočen pregled vseh prevozov izbrane relacije in pregled vseh odhodov prevoza iz izbranega postajališča. 5.1 Načrtovanje aplikacije Preden smo se lotili razvoja aplikacije, je bilo potrebno dobro preučiti področje ter izdelati okviren seznam vseh funkcionalnosti in načrt grafičnega vmesnika aplikacije. Po pregledu področja smo ugotovili, da za slovenski trg ne obstaja aplikacija, ki bi vključevala uporabo vseh javnih prevozov. Obstaja nekaj mobilnih aplikacij, vendar pa so vse omejene le na specifično vrsto prevoza in ne pokrivajo celotnega območja v Sloveniji. Pri načrtovanju smo se odločili, da bomo izdelali aplikacijo, ki bo ob napolnjeni podatkovni bazi omogočala uporabo javnih prevozov na območju celotne Slovenije. Preden smo začeli z razvojem aplikacije, smo na listu papirja načrtali predviden grafični vmesnik. Zaradi 26

41 kasnejšega lažjega poteka izdelave aplikacije smo načrtali tudi prototip predvidene aplikacije. Za izdelavo prototipa smo uporabili programsko orodje Justinmind Prototyper 6, ki omogoča zelo enostavno in hitro načrtovanje mobilnih aplikacij. Slika 5.1 prikazuje predviden glavni zaslon, kjer je možno vnesti začetno in končno postajo. Pot se glede na vneseno postajo izriše z modro barvo, izpiše pa se tudi čas potovanja. Slika 5.1: Predviden prikaz poti Slika 5.2 prikazuje možnost izbire različnih možnosti poti. V aplikaciji smo predvideli uporabnikom ponuditi možnost izbire glede na parametre, kot so: najkrajša pot, prevoz z

42 najmanj hoje, najcenejši prevoz in prevoz z najmanj prestopanji. Vrstni red prevozov se izpiše glede na čas odhoda. Slika 5.2: Možnost izbire glede na uporabnikove parametre 5.2 Izdelava podatkovne baze Pred izdelavo mobilne aplikacije smo se odločili izdelati lastno podatkovno bazo, ki jo bomo skušali napolniti s čim več podatki. Pri načrtovanju podatkovne baze smo najprej na podlagi potreb aplikacije določili pomembne podatke, ki si jih bomo shranili v podatkovno bazo. Naša aplikacija bo omogočala prikaz avtobusnih postajališč in prevozov na določeni relaciji, zato si bomo shranjevali podatke o postajališčih, vmesnih postajah ter podatke o vseh prevozih. (Glej Slika 5.3) 28

43 Slika 5.3: Podatkovna baza Najprej smo se odločili pridobiti podatke o vseh postajališčih v Sloveniji. V tabelo postaje shranimo ime postaje, zemljepisno širino in dolžino ter kraj, kjer se določena postaja nahaja. (Glej Slika 5.4) Slika 5.4: Tabela postaje Za pridobivanje podatkov o postajališčih smo si pomagali s spletnim portalom Geopedia 7. Geopedia je portal, kjer so zbrani vsi prostorski podatki na območju Slovenije. Na portalu so označene lokacije vseh postajališč v Sloveniji, vendar je bilo potrebno vse te podatke ročno vnašati v našo podatkovno bazo. Zaradi velikega števila postajališč in časovne

44 omejenosti smo se odločili podatke omejiti, in sicer smo vnesli le večje, pomembnejše postaje. Še večji izziv so predstavljali podatki o vseh prevozih, saj v enem dnevu poteka ogromno število mestnih linij oz. medkrajevnih prevozov. V Sloveniji imamo veliko različnih ponudnikov javnih prevozov, ki imajo dodeljen določen vozni obseg. Za vsako regijo je običajno drug ponudnik javnih prevozov. Že ob pregledu področja smo ugotovili, da ne obstaja obstoječa baza podatkov, kjer bi lahko pridobili vse te podatke, zato smo morali najprej izpisati vse ponudnike javnega prometa. Vsak ponudnik ima na svoji spletni strani objavljene informacije o voznih redih, zato je tudi vnos le-teh potekal ročno. Pri vnosu voznih redov v podatkovno bazo smo naleteli na nekaj težav, saj nekateri ponudniki javnih prevozov nimajo vseh podatkov javno dostopnih (cena vozovnice, čas vožnje). Na Slika 5.5 vidimo tabelo prevozi, v katero smo si shranili naslednje podatke o prevozu: vstopna točka, izstopna točka, ura odhoda, ura prihoda, katere vse dni vozi določen prevoz, cena prevoza. Slika 5.5: Tabela prevozi Javni prevozi ne potekajo vedno po isti liniji, zato smo morali napolniti tudi tabelo vmesne postaje. Primer: relacija Maribor Ljubljana ima več možnih poti, in sicer čez Koroško, 30

45 direktna linija po avtocesti, po stari cesti Tabela vmesne postaje je predstavljala le vmesno točko na izbranem prevozu, če je obstajala direktna linija, potem vmesne točke nismo shranjevali. Tudi pridobitev teh podatkov je bila izjemno problematična, saj nekateri ponudniki avtobusnih prevozov nimajo javno dostopnih podatkov o poteku vožnje določenega prevoza. V podatkovno bazo smo za določen prevoz shranili vmesno točko (postajališče) in čas prihoda do le-te, kar prikazuje Slika 5.6. Slika 5.6: Tabela vmesne postaje 5.3 Implementacija aplikacije Najobširnejša faza je bila implementacija aplikacije. V prejšnjih korakih smo pripravili vse potrebno za uspešno implementacijo aplikacije, medtem ko smo morali vse skupaj še implementirati. Ker smo želeli, da bo aplikacija uporabna na vseh mobilnih platformah, smo se odločili, da bomo za implementacijo uporabljali spletne tehnologije in tako izdelali spletno mobilno aplikacijo. Za implementacijo smo uporabili spletne jezike JavaScript, PHP in HTML5 za oblikovanje CSS ter za delo s podatki MySQL podatkovno bazo. Naša aplikacija bo temeljila na Google zemljevidu, zato smo na začetku poiskali vmesnik, ki omogoča delo z Google zemljevidom. Uporabili smo Google Maps JavaScript API, ki omogoča poljubno delo z zemljevidi v programskem jeziku JavaScript. Za delo z Google zemljevidi smo morali predhodno vključiti vmesnik v našo aplikacijo, kar prikazuje spodnji odsek kode. 31

46 <script type="text/jscript" src=" <script type="text/javascript" src=" <script type="text/javascript" src=" Ko smo uspešno vključili vmesnik, smo v naši aplikaciji izrisali zemljevid. var mapoptions = { zoom: 11, disabledefaultui: true, center: new google.maps.latlng(poslat, poslong) }; mapa = new google.maps.map(document.getelementbyid("map"),mapoptions); Iz podatkovne baze smo morali pridobiti vsa postajališča, katera smo kasneje tudi ustrezno označili na zemljevidu. Postajališča smo pridobili s pomočjo SQL-poizvedbe, kar je razvidno s Slika 5.7. Slika 5.7: Izpis vseh postajališč 32

47 Za vsa postajališča smo v podatkovni bazi shranili lokacijo postaje (zemljepisna širina in dolžina), tako da smo lahko na zemljevidu označili točno točko postajališča. Postajališča smo na zemljevidu označili z zeleno sličico, kar prikazuje Slika 5.8. Slika 5.8: Izris postajališč na zemljevidu Naslednji pomemben korak je bil izris poti med dvema lokacijama. Odsek kode je viden na Slika 5.9. Če smo želeli zagotoviti dobro uporabniško izkušnjo, smo morali uporabnikom na zemljevidu prikazati celotno pot prevoza, dodatno pa smo izračunali tudi razdaljo poti. Za izris poti med dvema lokacijama smo potrebovali začetno in končno točko, ki smo jo potem uporabili pri izrisu. Hitro smo naleteli na težavo, saj avtobusne linije med dvema lokacijama niso vedno enake. Kot smo že uvodoma omenjali, avtobusi vozijo enako relacijo po različnih poteh, zato smo v podatkovno bazo predhodno vstavili vmesne postaje, katere smo uporabili pri izrisu poti. V primeru, da je obstajala direktna linija med dvema lokacijama, pa smo pot izrisali brez vmesnih točk. 33

48 Slika 5.9: Funkcija za izris poti Da bi uporabnikom zagotovili še boljšo uporabniško izkušnjo, smo poskrbeli tudi za izris poti od trenutne lokacije do želenega avtobusnega postajališča. Za izris le-te smo najprej potrebovali našo trenutno lokacijo. Odsek kode za pridobitev naše trenutne lokacije je prikazan na Slika Slika 5.10: Pridobitev trenutne lokacije Ko smo imeli začetno točko (naša trenutna lokacija) in končno točko (želena avtobusna postaja), smo lahko izrisali pešpot, ki smo jo na zemljevidu označili z zeleno črtkano črto, medtem ko je modra črta predstavljala vožnjo avtobusa, kar je razvidno iz Slika

49 Slika 5.11: Izris poti na zemljevidu V Sloveniji je zelo veliko avtobusnih postajališč in ob prikazu vseh postane zemljevid težko pregleden, zato smo uporabnikom omogočili dve dodatni funkcionalnosti, in sicer prikaz najbližjih postajališč (obseg 2 km) ter prikaz postajališč v določnem obsegu, ki si ga uporabnik izbere sam. Za obe funkcionalnosti za izhodiščno točko vzamemo uporabnikovo trenutno lokacijo. Da smo lahko preverili, če je določena postaja v želenem obsegu, smo morali najprej izračunati razdaljo med dvema točkama, in sicer zemljepisno širino in dolžino naše trenutne lokacije ter avtobusne postaje. Po uporabnikovi izbiri obsega smo na zemljevidu izrisali krog in znotraj le-tega označili lokacije avtobusnih postajališč. Postajališča zunaj obsega uporabnika ne zanimajo, zato jih nismo označevali. Slika 5.12 prikazuje izris postajališč znotraj določenega obsega. 35

50 Slika 5.12: Izris postajališč v izbranem obsegu. Zaradi boljše uporabnosti aplikacije smo uporabnikom omogočili tudi pregled vseh prevozov za izbrano relacijo ter pregled informacij o izbranem avtobusnem postajališču. Slika 5.13 prikazuje vse prevoze izbrane relacije, kjer so podatki o odhodu in prihodu avtobusa ter ceni prevoza. Slika 5.13: Vsi prevozi izbrane relacije. 36

51 Tudi prikaz voznega reda izbrane avtobusne postaje smo prikazali v tabeli z vsemi ostalimi podatki (Glej Slika 5.14). Slika 5.14: Vozni red za izbrano avtobusno postajo 37

52 6 ZAGOTAVLJANJE UPORABNIŠKE IZKUŠNJE IN UPORABNOSTI 6.1 Pojem uporabnost Splošna definicija uporabnosti programske opreme je opredeljena v standardu ISO (1998), ki določa uporabnost kot:»uporabnost sistema je merilo uspešnosti, učinkovitosti in zadovoljstva, s katerim lahko tipičen uporabnik z uporabo tega sistema, v določenih pogojih in okolju, doseže zastavljen cilj.«[34] Seveda kot za vsak drug pojem tudi za tega obstaja veliko različnih definicij. Jakob Nielsen uporabnost opredeljuje kot večdimenzionalno lastnost uporabniškega vmesnika, ki je tipično povezana s petimi atributi, kar prikazuje Slika 6.1. Slika 6.1: Atributi uporabnosti po Nielsenu Vir: Nielsen,

53 Učljivost sodi med najpomembnejše atribute. Učljivost poda informacijo, koliko časa potrebuje uporabnik, da zna samostojno uporabljati sistem. Učinkovitost pove, kako hitro in produktivno lahko izkušen uporabnik, ki se je že naučil uporabljati sistem, opravlja zadane naloge. Zapomnljivost pove, ali je uporabnik sposoben učinkovito uporabljati sistem oz. ali si zapomni princip njegovega delovanja, tako da se mu ga ob ponovni uporabi ni potrebno znova v celoti učiti. Napaka pove, kako pogosto uporabnik dela napake, kako velike so le-te (kritična, zmerna, manj pomembna) in kako jih lahko odpravi. Sistem je uporaben, če uporabnika vodi k odpravljanju napak. Zadovoljstvo pove, kakšno je zadovoljstvo uporabnikov pri uporabi sistema. [17] Uporabnost izdelka je v veliki meri odvisna od lastnosti posameznih uporabnikov. Velikokrat nastane problem pri razvoju programske opreme, saj imajo razvijalci veliko več znanja od uporabnikov in se jim nekatere stvari veliko bolj razumljive kot kasneje uporabnikom. V splošnem lahko rečemo, da je izdelek uporaben, če se ga lahko uporabniki hitro in enostavno naučijo uporabljati. Pri uporabi morajo storiti čim manj napak in začutiti splošno zadovoljstvo pri uporabi izdelka. Z namenom zagotavljanja čim večje uporabnosti sistemov imamo pri načrtovanju različne napotke, na podlagi katerih lahko načrtujemo za uporabnike čim bolj prijazne aplikacije Ocenjevanje uporabnosti Kadar govorimo o ocenjevanju uporabnosti moramo biti zelo pozorni, saj gre za zelo obsežen pojem. Uporabnost lahko merimo na podlagi subjektivne ocene ali uporabe standardiziranih postopkov za ocenjevanje, pri uporabi le-teh običajno izvajamo določene 39

54 meritve in statistične analize. Ocenjevanje uporabnosti lahko razumemo kot aktivnost, ki poteka od začetka do konca razvoja določenega sistema. [28] Andreas Holzinger je v okviru razvoja programske opreme razvrstil metode ocenjevanja uporabnosti v tri glavne skupine, ki jih je kategoriziral na podlagi potreb po prisotnosti končnih uporabnikov in po načinu zajemanja podatkov. [12] Razvršča jih v tri skupine: (Slika 6.2) Metode preverjanja. Metode testiranja. Metode ocenjevanja z zajemanjem informacij. Metode preverjanja ne vključujejo končnih uporabnikov, pri ocenjevanju sodelujejo eksperti s področja uporabnosti in razvijalci programskih rešitev. Najbolj znane metode: hevristična evaluacija, miselni sprehod, formalno preverjanje. [12] Metode testiranja vključujejo sodelovanje končnih uporabnikov, koordinatorjev, opazovalcev in ocenjevalcev. Najpogosteje se uporabljajo tehnike opravljanja naprej pripravljenih nalog, opazovanja uporabnikov pri njihovem delu ter zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnikov. [12] Metode ocenjevanja z zajemanjem informacij vključujejo sodelovanje končnih uporabnikov, koordinatorjev, opazovalcev in ocenjevalcev. Ocenjevalec od uporabnikov pridobi mnenje o opazovanem izdelku preko intervjuja, vprašalnika ali s pomočjo opazovanj v realnem času. [12] 40

55 Slika 6.2: Metode ocenjevanja uporabnosti Vir: Holzinger, Pojem uporabniška izkušnja Uporabniška izkušnja je povezana s praktično vsako dejavnostjo, ki jo izvede človek. Dobra uporabniška izkušnja izboljša zadovoljstvo uporabnika, s tem pa posledično vpliva tudi na priljubljenost posamezne storitve ali produkta. Pojem uporabniška izkušnja so prvi definirali v podjetju Nielsen Norman Group, ki se ukvarja na področju svetovanja o uporabniški izkušnji in uporabnosti. Ustanovitelji tega podjetja so Donald Norman, Jakob Nielsen, Bruce Tognazzini. Prvi je z definicijo pojma začel Donald Norman leta Njegova definicija trdi:»koncept uporabniške izkušnje obsega vse poglede interakcije uporabnika s storitvami in produkti določenega podjetja. Če želimo, da je uporabniška izkušnja zgledna mora izpolnjevati uporabnikova pričakovanja, brez da bi uporabnika pri uporabi sistema kaj motilo. Preprostost in eleganca zagotavljata, da je takšen sistem veselje uporabljati. Pomen uporabniške izkušnje je veliko več od tega, da nudi uporabnikom to, kar želijo ali 41

56 zagotavlja določene sezname funkcionalnosti. Če želimo zagotoviti brezhibno in kvalitetno uporabniško izkušnjo, moramo zagotoviti nemoteno združevanje storitev različnih panog, kot so inženiring, marketing in grafično oblikovanje vmesnikov.«[33] Slika 6.3 prikazuje, kako izraz uporabniška izkušnja zajema vse uporabljene strokovne izraze oz. poklice s področja uporabnosti. S slike so razvidna naslednja področja uporabniške izkušnje: informacijska arhitektura (angl. Information architecture), interakcija človek računalnik (angl. Human Computer Interaction), načrtovanje vmesnikov za uporabnika (angl. User Interface Design), načrtovanje interakcije (angl. Interaction Design), inženiring človeških faktorjev (angl. Human Factors Engineering) in uporabnost (angl. Usability). Informacijska arhitektura Interakcija človek- računalnik Načrtovanje vmesnikov za uporabnika Načrtovanje interakcije Inženiring človeških faktorjev Uporabnost Slika 6.3: Strokovni izrazi s področja uporabnosti Vir: Paluch, 2006 Področje uporabniške izkušnje je bilo razvito z namenom, da pokriva celoten pojem uporabnosti. Poudarek je na zadovoljstvu in vrednosti sistema in ne toliko na dejanski zmogljivosti. Natančna opredelitev uporabniške izkušnje se še vedno razvija. [35] 42

57 6.2.1 Področja uporabniške izkušnje Jesse James Garrett je leta 2000 izdelal in na svoji spletni strani objavil diagram, s katerim je področja uporabniške izkušnje jasno razdelil in definiral njegove elemente. Diagram je kasneje opisal v knjigi»the Elements Of User Experience«, kjer je uporabniško izkušnjo razdelil na 5 področij: Strategija (angl. The Strategy Plane). Obseg (angl. The Scope Plane). Struktura (angl. The Structure Plane). Ogrodje (angl. The Skeleton Plane). Površina (angl. The Surface Plane). [8] 6.3 Uporabniška izkušnja in uporabnost na mobilnih napravah Na temo zagotavljanja uporabniške izkušnje je zelo veliko raziskav in člankov, saj je pojem zelo pomemben pri razvoju aplikacij. V grobem ima pojem uporabniška izkušnja za vse aplikacije enak pomen, vendar moramo biti pri zagotavljanju le-te pozorni, za katero vrsto aplikacije gre. V našem magistrskem delu bo zagotavljanje uporabniške izkušnje temeljilo na lastno razviti mobilni aplikaciji, zato bomo v tem poglavju predstavili pomembne smernice za zagotavljanje uporabniške izkušnje za mobilne naprave. Uporaba mobilnih naprav in z njimi mobilnih aplikacij se skokovito povečuje. Zaradi povečane uporabe so razvijalci pričeli posvečati vedno večjo pozornost, kako izboljšati oz. zagotovitvi čim boljšo mobilno uporabniško izkušnjo. Zagotavljanje uporabniške izkušnje za mobilne naprave se v določeni meri precej razlikuje, saj imajo v osnovi mobilne naprave veliko manjši zaslon, drugačno strojno opremo ter ostale dodatne funkcionalnosti. Največja razlika med mobilni napravami in računalniki je veliko manjši zaslon, zato je potrebno biti še posebej pozoren pri prikazovanju vsebine. Računalniki imajo možnost prikazovanja več oken hkrati, medtem ko mobilne naprave tega ne omogočajo. Pomembna razlika je tudi, da imajo mobilne naprave večinoma zaslon na dotik in precej manjšo tipkovnico, kar lahko predstavlja težave pri vnašanju oz. izpolnjevanju raznih vnosnih polj. 43

58 Vse razlike kažejo na to, da se morajo aplikacije za mobilne naprave prilagajati različnim velikostim zaslona, morajo vsebovati le pomembno vsebino, čim manj vnosnih polj in nepotrebnih gradnikov. Vsi uporabljeni gradniki morajo biti dovolj veliki, saj pri mobilnih napravah namesto miške uporabljamo prste. Pri zagotavljanju uporabnosti je pomembno, da izkoristimo možnosti, ki jih ponujajo mobilne naprave (kamera, GPS, dostop do interneta ). Na temo zagotavljanje dobre uporabniške izkušnje in uporabnosti za mobilne naprave smo povzeli naslednje ugotovitve: Če vsebina ni optimizirana za mobilne naprave, obstaja velika verjetnost, da bodo uporabniki vsebino poiskali drugje. 79 % ljudi, ki niso zadovoljni z objavljeno vsebino, bodo vsebino iskali na sorodnih straneh. 48 % uporabnikov moti oz. se počutijo razočarani, če aplikacije niso optimizirane za mobilne naprave. 67 % uporabnikov meni, da na mobilnih napravah hitreje delujejo spletne strani, ki so optimizirane za mobilne naprave. 54 % uporabnikov meni, da je s pomočjo aplikacij, ki so optimizirane za mobilne naprave, možno hitreje najti iskane informacije. 52 % uporabnikov trdi, da jih slaba uporabniška izkušnja odvrne od sodelovanja s podjetjem, ki je razvilo aplikacijo. 71 % razvijalcev pravi, da aplikacije, ki imajo dobro prilagojene vsebine za mobilne naprave, povečajo število uporabnikov. 94 % uporabnikov pametnih mobilnih naprav išče lokalne informacije (restavracije, trgovine ) preko svoje mobilne naprave. 90 % uporabnikov preko svoje mobilne naprave opravi nakup ali kontaktira podjetje. 95 % ljudi se strinja s trditvijo, da je dobra uporabniška izkušnja smiselna. 83 % uporabnikov meni, da je brezhibna uporabniška izkušnja za vse naprave pomembna ali zelo pomembna. 90 % potrošnikov meni, da je dostop do vsebine kadarkoli želijo pomemben ali zelo pomemben. 77 % iskanj na spletu se zgodi preko mobilnih naprav doma ali v službi, četudi je v bližini na razpolago osebni računalnik. 56 % moških in 39 % žensk uporablja funkcionalnost QR-skeniranja na mobilnih napravah za hitrejšo pridobitev informacij. 44

59 90 % uporabnikov preneha uporabljati aplikacijo zaradi slabega delovanja ali uporabniškega vmesnika. 86 % uporabnikov izbriše vsaj eno aplikacijo zaradi težav s slabim delovanjem. 84 % podjetij želi povečati osredotočenost na uporabniško izkušnjo, meritve in metrike. 73 % podjetij trenutno ne izvaja testiranj uporabniške izkušnje. [1] Na podlagi obstoječih raziskav smo podali smernice za zagotavljanje dobre uporabniške izkušnje in uporabnosti za mobilne naprave: hiter zagon aplikacije, optimalno izkoriščen prostor za vsebino, razločno prikazana vsa vsebina, na začetni strani prikazano bistvo aplikacije, meniji naj bodo jasno definirani in ne predolgi, možnost predvidevanja besedila, prikaz zadetkov, ki so pomembni za uporabnika, enostavno filtriranje zadetkov, vsi gradniki morajo biti dovolj veliki in prilagoditev uporabniškega vmesnika željam uporabnikov oz. naročnikov. 45

60 7 TESTIRANJE UPORABNOSTI IN UPORABNIŠKE IZKUŠNJE APLIKACIJE V okviru magistrskega dela bomo izvedli testiranje uporabnosti in zagotavljanja uporabniške izkušnje na mobilni aplikaciji, ki smo jo razvili v prejšnji fazi naloge. Za testiranje smo vzeli naključno množico uporabnikov. S testiranjem smo želeli identificirati morebitne slabosti aplikacije in z analizo dobljenih rezultatov pridobiti predloge za izboljšavo aplikacije. 7.1 Metoda testiranja uporabnosti in uporabniške izkušnje Pri načrtovanju izvajanja metode testiranja uporabnosti smo uporabili standardne postopke ocenjevanja uporabnosti, kakršne predvideva Nielsen: definiranje splošnih in specifičnih ciljev testiranja uporabnosti, določitev potrebnega števila in profila udeležencev testiranja, tehnična priprava okolja za testiranje, priprava nalog, ki jih morajo udeleženci testiranja opravit, izbira metodologije za zbiranje podatkov, definiranje kriterijev za oceno uporabnosti opazovanega sistema, analiza rezultatov testiranja ter evalvacijsko poročilo. [22] Da bi zagotovili čim bolj natančne rezultate in pogoje izvajanja ocenjevanja uporabnosti za vse udeležence, smo izdelali navodila za izvedbo testiranja uporabnosti. V navodilih smo natančno opredelili namen in cilje testiranja in podali naloge, ki jih morajo udeleženci izpolniti Definiranje splošnih in specifičnih ciljev Dobro definirani cilji so bistvenega pomena za uspešno pripravo oz. izvedbo metode testiranja uporabnosti. Za našo aplikacijo smo definirali naslednje splošne in specifične cilje: 46

61 Uporabnik lahko s pomočjo aplikacije za javne prevoze hitreje najde vse podatke o izbranem prevozu, aplikacija pa mu predlaga najbolj optimalno pot glede na podane parametre. Uporaba aplikacije je razumljiva in enostavna. Uporaba aplikacije pripomore k poenostavitvi uporabe javnih prevozov. Potrebno je določiti težave, na katere lahko naletijo uporabniki aplikacije Profil udeležencev testiranja Naša aplikacija je namenjena vsem uporabnikom pametnih mobilnih naprav. Dobro je, da udeleženci vsaj v grobem poznajo storitve javnega prometa v Sloveniji. Na podlagi teh karakteristik smo oblikovali profil udeležencev testiranja. Populacija, ki nas zanima, so vsi uporabniki pametnih mobilnih naprav v Sloveniji. Kot je razvidno iz karakteristik, imamo zelo širok nabor udeležencev, saj obstaja v današnjem času ogromno uporabnikov pametnih mobilnih naprav. Za testiranje smo pridobili množico, skupno 100 testirancev Tehnična priprava okolja za testiranje Pomemben dejavnik, ki vpliva na uspešnost testiranja, je tudi zagotoviti ustrezno okolje za vse udeležence. V našem primeru ni bilo potrebno, da imajo vsi udeleženci enake pogoje, saj so bila navodila sestavljena tako, da so lahko uporabniki testirali aplikacijo kjerkoli v Sloveniji. Pogoj za uspešno testiranje je le pametna mobilna naprava z dostopom do interneta in GPS-signala Priprava nalog in testnih scenarijev Za potrebe testiranja, ali smo zagotovili dobro uporabniško izkušnjo in uporabnost na lastno razviti aplikaciji, smo pripravili 8 nalog, ki bodo s pomočjo priloženega vprašalnika pomagale oceniti uporabniško izkušnjo ter uporabnost aplikacije. Naloge smo napisali v 47

62 obliki kratkih scenarijev in jih skušali čim bolj poenostaviti, saj s tem dosežemo lažje reševanje za končne udeležence. Naloga 1: Trenutna lokacija V mobilni aplikaciji za javne prevoze preverite vašo trenutno lokacijo. Na zemljevidu bo prikazan oblaček, kje se trenutno nahajate. Naloga 2: Najdi prevoz Odprite stranski meni, kot začetno postajo vnesite»avtobusna postaja Mislinja«, kot končno pa»avtobusna postaja Slovenj Gradec«. Prikaže se tabela aktualnih prevozov za to relacijo. Na zemljevidu se z modro črto izriše pot za prevoz, ki bo odšel prvi. Na zemljevidu lahko vidite celoten potek poti, po kateri bo potekal vaš prevoz. Naloga 3: Najdi dolžino prevoza ter prehojene poti Za enake vnesene parametre, kot v nalogi 2, najdite podatke o dolžini vožnje z avtobusom, ter koliko km je pešpoti do vaše vstopne avtobusne postaje. Izrisano pešpot lahko preverite tudi na zemljevidu. (Zelena črtkana črta). Naloga 4: Najdi najcenejši prevoz Za enake vnesene parametre, kot v nalogi 2, najdite najcenejši prevoz. Preverite tudi čas odhoda in ceno prevoza. Naloga 5: Najdi vse prevoze Za enake vnesene parametre, kot v nalogi 2, najdite vse prevoze za izbrano relacijo. Naloga 6: Najdi najbližje postaje Najdite najbližje postaje glede na vašo trenutno lokacijo. Opomba: Na zemljevidu se prikažejo le tiste postaje, ki so v okolici 2 km glede na vašo trenutno lokacijo. Če na zemljevidu ni označene nobene avtobusne postaje, potem v vaši bližini ni vnesene nobene postaje. 48

63 Naloga 7: Najdi določeno avtobusno postajo V meniju kliknite na zemljevid, na katerem se pomaknite do Maribora in najdite ter izberite»avtobusno postajo Maribor«. Odpre se vam stran s celotnim voznim redom izbrane avtobusne postaje. Ob izbiri določene postaje se vam izriše ustrezna pot. Opomba: Avtobusne postaje so na zemljevidu označene z zeleno sličico. Naloga 8: Izberite določen obseg Aplikacija omogoča uporabnikom tudi prikaz avtobusnih postajališč v določenem obsegu. V meniju imate možnost izbire obsega. Določite želen obseg, v katerem naj se vam prikažejo avtobusne postaje. Na zemljevidu se prikaže izrisan krog, v njem pa postaje, ki ustrezajo izbranemu obsegu Postopek izvedbe testiranja Ker mobilna aplikacija ni prosto dostopna, bo vsem udeležencem najprej posredovan dostop do mobilne aplikacije. Zraven podatkov o dostopu bomo udeležencem posredovali tudi naloge v obliki testnih scenarijev, ki jih bomo pripravili pred izvedbo testiranja in anketni vprašalnik. Uporabniki bodo na podlagi pripravljenih nalog sami izvedli testiranje aplikacije. Testiranje bo potekalo na lastnih mobilnih napravah, v domačem okolju, vsi udeleženci pa bodo prejeli enake naloge. Po uspešno rešenih nalogah bodo udeleženci zraven prejeli tudi anketni vprašalnik, s pomočjo katerega bomo prejeli povratno informacijo, ali smo dobro zagotovili uporabniško izkušnjo in uporabnost aplikacije. Celoten postopek testiranja so uporabniki opravili sami, predhodno smo jim pripravili navodila in potek testiranja, ki smo jim ga posredovali preko elektronske pošte Metoda za zbiranje podatkov Tudi ta faza je zelo pomembna, saj moramo natančno definirati, kateri podatki so za nas pomembni in na kakšen način jih bomo zbirali. Brez zbranih pravilnih podatkov, testiranje uporabnosti ne bi imelo pravega pomena. Pri zbiranju podatkov smo se odločili za metodo 49

64 anketiranja oz. osebnih mnenj udeležencev. Udeležence smo izbrali naključno med vsakodnevnimi uporabniki pametnih mobilnih naprav, z vzorčenjem po metodi snežne kepe. To je vzorčenje, kjer izvajalec ankete na začetku določi nekaj oseb, ki ustrezajo predhodno postavljenim kriterijem. Po uspešno končanem anketiranju pa jih naprosi še, da vprašalnik pošljejo tudi drugim, ki jih poznajo in ustrezajo kriterijem profila udeležencev. Prednost takšnega vzorčenja je, da se množica hitro veča, saj nam vsak anketiranec pridobi nekaj novih sodelujočih. Postopek naključne izbire je potekal tako, da smo udeležence povabili k pristopu preko socialnih omrežij, nekaj vabil pa smo poslali tudi preko elektronske pošte. Elektronske naslove so udeleženci posredovali prostovoljno, saj smo predhodno objavili vabilo oz. prošnjo za pomoč pri raziskavi na raznih forumih. Vsi udeleženci so k testiranju pristopili prostovoljno in so bili naprošeni, da k sodelovanju povabijo tudi svoje znance, ki ustrezajo profilu udeležencev. Osebna mnenja udeležencev smo pridobili s pomočjo vprašalnika, na katerega so uporabniki odgovorili po izpolnitvi predhodno zastavljenih nalog. Vprašalnik je sestavljen iz štirih delov. Prvi se nanaša splošno na mobilne aplikacije in javne prevoze v Sloveniji, drugi na ocenjevanje kriterijev uporabnosti ter zagotavljanja uporabniške izkušnje, tretji je sestavljen iz SUS-vprašalnika, zadnji del pa se navezuje na demografske podatke. Vprašalnik vsebuje 14 vsebinskih vprašanj in 4 demografska. V vprašalniku je večina vprašanj zaprtega tipa, le nekaj jih je delno odprtega, saj vsebujejo možnost»drugo«, kamor lahko anketiranci vpišejo svoj odgovor, če ga ne najdejo med podanimi Kriteriji ocenjevanja uporabniške izkušnje in uporabnosti V tej fazi je potrebno določiti kriterije za ocenjevanje uporabniške izkušnje in uporabnosti. Običajno se kriteriji nanašajo na uspešnost in učinkovitost aplikacije ter zadovoljstvo uporabnikov. Uspešnost najlažje izmerimo s številom napak, ki jih storijo uporabniki, uporabnost pa s stopnjo učinkovitosti izvedbe nalog. V naši izvedbi ne bomo posebej merili števila napak, zato bomo sestavili vprašalnik, ki bo podal odgovore na vse kriterije 50

65 ocenjevanja uporabniške izkušnje in uporabnosti. Tudi zadovoljstvo uporabnikov bomo lahko pridobili na podlagi odgovorov iz priloženega vprašalnika. Za ocenjevanje uporabnosti smo uporabili SUS-vprašalnik, medtem ko smo za merjenje uporabniške izkušnje oblikovali lasten teoretičen model, ki je prikazan na Slika 7.1. Model vsebuje 11 spremenljivk, ki smo jih merili na 5-stopenjski likertovi lestvici. Slika 7.1: Merjenje uporabniške izkušnje Ime spremenljivke Prilagodljivost Enostavnost uporabe Tabela 7.1: Opis spremenljivk uporabniške izkušnje Opis Nam pove, kako se je mobilna aplikacija sposobna prilagoditi željam, potrebam in navadam posameznega uporabnika. Nam pove, kako enostavno je aplikacijo uporabljati, ali potrebujemo za uporabo dodatno pomoč ali so navodila dovolj razumljiva Za merjenje enostavnosti uporabe običajno merimo čas, potreben za izvedbo določene naloge in število napak, 51

66 Vsebina aplikacije Zanesljivost Odzivnost Varnost Dostopnost na različnih platformah Uporabnost Grafična podoba aplikacije Zasebnost Preglednost ki se pojavijo med procesom ali število klikov, potrebnih za pridobitev želene informacije. Ocenimo, ali je v aplikaciji dobro poskrbljeno za vsebinski del, ponudimo raznovrstne informacije, dodatne nastavitve Nam pove, kako zanesljiva je naša aplikacija. V našem primeru lahko kot zanesljivost štejemo neprekinjeno delovanje aplikacije in natančnost oz. ujemanje podatkov (vozni redi, lokacije postajališč ). Nam pove, kako hitro prejmemo povratno informacijo od podane zahteve. Običajno merimo čas od zahteve do vrnjenega rezultata. Nam pove, kako varna je uporaba naše aplikacije oz. ali lahko z uporabo aplikacije pride tudi do zlorabe naših podatkov. Nam pove, kako razširljiva je mobilna aplikacija oz. na katerih vseh mobilnih platformah jo lahko uporabljamo. Nam pove, ali je aplikacija uporabna v praksi oz. ali bi ljudje uporabljali tovrstno aplikacijo. Zajema uporabniški vmesnik aplikacije. Uporabniki ocenijo vizualno podobo aplikacije. V tej postavki je zajet celoten videz spletne aplikacije (uporaba barv, postavitev elementov, menijev ) Nam pove, ali je dobro poskrbljeno za zasebnost podatkov, kako dobro so skriti uporabnikovi osebni podatki. Zajema preglednost postavljenih elementov v aplikaciji, kako hitro uporabniki najdejo določeno informacijo. 52

67 7.1.8 Analiza rezultatov testiranja Vse podatke, ki jih bomo pridobili s pomočjo vprašalnika, bomo po koncu testiranja zbrali in združili v celoto, saj jih bomo potrebovali za kasnejšo analizo ter prikaz rezultatov. Z vprašalnikom bomo skušali pridobiti rezultate, kaj o mobilni aplikaciji menijo uporabniki. Profil udeležencev Kot je razvidno iz demografskih podatkov, je v anketi sodelovalo največ oseb moškega spola, in sicer, 72 % od vseh vprašanih. V anketi so sodelovali večinoma mladi, stari do 40 let, saj predstavljajo 86 % celotne množice. Kot zanimivost lahko opazimo, da je zaposlenih malce več kot polovica vseh vprašanih, saj se še večina mladih šola oz. so brez zaposlitve. Da je stopnja izobrazbe pri mladih izredno visoka, kaže tudi podatek, da ima 72 % vseh vprašanih dokončano vsaj višjo šolo ali več. Spol: (n = 100) 28 % 72 % Moški Ženski Graf 7.1: Spol udeležencev 53

68 V katero starostno skupino spadate? (n = 100) do 20 let let let let let 50 let ali več Graf 7.2: Starostna skupina udeležencev Kakšen je vaš trenutni status? (n = 100) Šolajoči Zaposlen Samostojni podjetnik Brezposelni Graf 7.3: Trenutni status 54

69 Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (n = 100) Graf 7.4: Stopnja izobrazbe Kako pogosto uporabljate javne prevoze v Sloveniji? (n = 100) Vsak dan Tedensko Mesečno Občasno Nikoli Graf 7.5. Pogostost uporabe javnih prevozov Graf 7.5 prikazuje, da v Sloveniji med mladimi javni prevozi niso najbolj priljubljeni, saj jih le redki uporabljajo pogosto. Velika večina se uporabe javnih prevozov poslužuje zgolj občasno. 55

70 Kaj vas pri uporabi javnih prevozov najbolj moti? (n = 100) Graf 7.6: Moteči dejavniki pri uporabi javnega prevoza V naslednjem vprašanju smo skušali pridobiti podatke, zakaj je uporaba javnih prevozov tako nizka oz. kaj uporabnike pri uporabi le-teh najbolj moti. Vprašani so lahko na to vprašanje podali več možnih odgovorov. Kot je razvidno iz spodnjega grafa (Graf 7.7), veliko večino uporabnikov javnih prevozov najbolj moti visoka cena storitev ter pomanjkljivost informacij o voznih redih. Ravno težavo pomanjkljivosti informacij o voznih redih pa skušamo odpraviti z našo aplikacijo. 56

71 Kje največkrat iščete informacije o javnih prevozih? (n = 100) Doma, preko spletnih strani Na poti, s pomočjo mobilnih aplikacij Preko voznih redov, objavljenih na avtobusnih postajališčih Drugo Graf 7.7: Iskanje informacij o javnih prevozih Uporabniki največkrat iščejo informacije o prevozu doma preko spletnih strani in na sami poti s pomočjo obstoječih mobilnih aplikacij. Vidimo, da manj kot polovica uporabnikov išče podatke preko voznih redov, objavljenih na avtobusnih postajališčih. Iz tega lahko tudi sklepamo, da je potreba po tovrstni aplikaciji smiselna. 57

72 Katere vrste mobilnih aplikacij imate nameščene na vaši napravi? (n = 100) Graf 7.8: Mobilne aplikacije Iz zgornjega grafa (Graf 7.8) je razvidno, da so najbolj popularne mobilne aplikacije za družabna omrežja in igre, saj jih ima okoli 90 % vprašanih nameščenih na svoje mobilne naprave. Kako pogosto uporabljate naslednje mobilne aplikacije? (n = 100) Dnevno Tedensko Mesečno Občasno Nikoli Graf 7.9: Pogostost uporabe mobilnih aplikacij 58

73 Tudi uporaba mobilnih aplikacij kaže na to, da uporabniki največ časa posvečajo ravno mobilnim družabnim omrežjem, saj jih velika večina uporablja dnevno. Kljub temu da ima večina uporabnikov na svojih mobilnih napravah nameščene tudi igre, vidimo, da vsakodnevna uporaba le-teh ni tako pogosta. (Glej Graf 7.9) Koliko časa dnevno v povprečju namenite uporabi mobilnih aplikacij? (n = 100) Do 5 minut Do 10 minut Do 30 minut Do 60 minut Več kot 1 uro Graf 7.10: Dnevna uporaba mobilnih aplikacij Graf 7.10 prikazuje povsem pričakovane rezultate, saj uporabniki v povprečju največ časa namenijo uporabi mobilnih družabnih omrežij, saj okoli 80 % vprašanih dnevno nameni več kot 30 minut za uporabo le-teh aplikacij. 59

74 Pri uporabi mobilne aplikacije mi je pomembno. (n = 100) Enostavnost uporabe Preglednost Uporabnost Grafična podoba aplikacije Cena Varnost Vsebina aplikacije Zanesljivost Prilagodljivost Zasebnost Vir iz katerega prihaja aplikacija Priporočilo uporabnikov Drugo Sploh ni pomembno Ni pomembno Vseeno mi je Pomembno Zelo pomembno Graf 7.11: Pomembni dejavniki pri uporabi mobilne aplikacije Kot vidimo na zgornjem grafu (Graf 7.11), je uporabnikom pri uporabi mobilnih aplikacij najbolj pomembna ravno enostavnost uporabe aplikacije in sama uporabnost le-te. Velik poudarek dajejo tudi na uporabniški vmesnik, in sicer preglednost ter grafično podobo aplikacije. Nekoliko presenetljiv je podatek, da je uporabnikom skoraj vseeno za zasebnost in priporočilo ostalih uporabnikov. 60

75 5 Pri uporabi mobilne aplikacije mi je pomembno. (n = 100) 4 4,27 4,32 4,24 4,21 3,81 3,92 4,17 4,12 4,08 3,81 3,72 3, Povprečna vrednost Graf 7.12: Pomembni dejavniki pri uporabi mobilne aplikacije Graf 7.12 prikazuje povprečno vrednost vseh podanih odgovorov. Za ocenjevanje pomembnosti posameznih dejavnikov smo uporabili 5-stopenjsko likertovo lestvico. Kot vidimo, imata najvišje povprečje preglednost in enostavnost uporabe aplikacije, kar pomeni, da sta ta dva dejavnika uporabnikom najbolj pomembna pri uporabi mobilnih aplikacij. 61

76 Ocenite uporabniško izkušnjo aplikacije, ki ste jo testirali. (n = 100) Enostavnost uporabe Preglednost Uporabnost Grafična podoba aplikacije Varnost Odzivnost Vsebina aplikacije Dostopnost na različnih platformah Zelo slabo Slabo Povprečno Dobro Zelo dobro Zanesljivost Prilagodljivost Zasebnost Graf 7.13: Uporabniška izkušnja aplikacije Uporabniška izkušnja, ki so jo vprašani ocenili ob testiranju aplikacije, je bila v splošnem zelo dobro ocenjena. (Glej Graf 7.13). Vidimo, da najbolj izstopa preglednost aplikacije, torej uporabniki menijo, da je aplikacija zelo pregledna in enostavna za uporabo. Prepričala jih je tudi uporabnost in enostavnost uporabe. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da bi uporabniki želeli malce bolj zanesljivo in prilagodljivo aplikacijo. Uporabniki menijo, da je slabo poskrbljeno tudi za zasebnost aplikacije. 62

77 5 Ocenite uporabniško izkušnjo aplikacije, ki ste jo testirali. (n = 100) 4 4,26 4,3 4,22 3,96 3,9 4,01 4,1 3,99 3,98 3,88 3, Povprečna vrednost Graf 7.14: Uporabniška izkušnja aplikacije Graf 7.14 prikazuje, kako so uporabniki v povprečju ocenili uporabniško izkušnjo aplikacije, ki so jo testirali. Iz podatkov lahko razberemo, da so v splošnem zelo zadovoljni z uporabniški izkušnjo, saj je večina povprečnih vrednosti zelo visokih. Iz prejetih rezultatov lahko hitro in enostavno sklepamo, kaj bi pri uporabniški izkušnji morali izboljšati. 63

78 Na podlagi rešenih nalog ocenite uporabnost aplikacije, ki ste jo testirali. (n = 100) Pregled vseh avtobusnih postajališč na zemljevidu Prikaz postajališč v določenem obsegu Prikaz prevoza na zemljevidu Prikaz voznega reda izbranega postajališča Prikaz časa prihoda avtobusa Iskanje želenega prevoza Zelo slabo Slabo Povprečno Dobro Zelo dobro Informacije o prevozu Prikaz priljubljenih prevozov Graf 7.15: Ocenjevanje uporabnosti aplikacije V prejšnjem grafu (Graf 7.14) smo opazili, da je uporabnost aplikacije zelo dobro ocenjena. Graf 7.15 prikazuje rezultate, kako so uporabniki na podlagi rešenih nalog ocenili uporabnost posameznih funkcionalnosti aplikacije. Vidimo, da so bili uporabniki najbolj zadovoljni s pregledom vseh avtobusnih postajališč na zemljevidu ter s prikazom postajališč v določenem obsegu. V splošnem so vse funkcionalnosti ocenili zelo dobro, morda bi bil potreben popravek pri prikazu informacij o prevozu ter prikazu priljubljenih prevozov. 64

79 Na podlagi rešenih nalog ocenite uporabnost aplikacije, ki ste jo testirali. (n = 100) 5 4 4,25 4,09 3,91 3,98 3,94 4,03 3,81 3, Povprečna vrednost Graf 7.16: Ocenjevanje uporabnosti aplikacije Iz zgornjega grafa (Graf 7.16) je razvidno, da smo zelo dobro zagotovili uporabnost aplikacije, saj so posamezne funkcionalnosti zelo dobro ocenjene. Odstopanje povprečne vrednosti posameznih funkcionalnosti je skoraj zanemarljivo, torej lahko sklepamo, da smo dobro zagotovili uporabnost aplikacije. Na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, katere funkcionalnosti bi v prihodnje morali izboljšati. 65

80 Ali se vam zdi, da takšna mobilna aplikacija o javnih prevozih poenostavi uporabo le-teh. (n = 100) 18 % 82 % Da Ne Graf 7.17: Ali mobilna aplikacija poenostavi uporabo javnih prevozov Večina vprašanih meni, da bi takšna mobilna aplikacija poenostavila uporabo javnih prevozov (Graf 7.17). S takšno aplikacijo lahko hitreje najdemo vsa avtobusna postajališča in dane vozne rede. Na podlagi rezultatov lahko tudi sklepamo, da je hipoteza 1 potrjena. Ali se vam zdi, da bi takšna mobilna aplikacija povečala uporabo javnih prevozov? (n = 100) 35 % 14 % 51 % Da Ne Ne vem Graf 7.18: Ali takšna mobilna aplikacija poveča uporabo javnih prevozov 66

81 Približno polovica vseh vprašanih tudi meni, da bi takšna mobilna aplikacija povečala uporabo javnih prevozov, kar je razvidno iz Graf Seveda bi za popolnoma natančne podatke morali opraviti obširnejšo analizo in nekaj časa spremljati število vsakodnevnih uporabnikov v javnem prometu. Vendar na podlagi raziskave lahko rečemo, da lahko s tem podatkom deloma potrdimo hipotezo 2. Ali bi bili bolj zadovoljni in bi večkrat uporabili storitve javnih prevozov, če bi obstajala mobilna aplikacija, ki bi poenostavila uporabo javnih prevozov? (n = 100) 40 % 60 % Da Ne Graf 7.19: Ali bi bili uporabniki bolj zadovoljni z storitvami javnega prometa, če bi obstajala takšna mobilna aplikacija Več kot polovica vseh vprašanih tudi meni, da bi s pomočjo takšne aplikacije bili bolj zadovoljni s storitvami javnih prevozov in bi se večkrat odločili za uporabo le-teh (Graf 7.19). Tudi iz teh podatkov lahko sklepamo, da bi se uporaba javnih prevozov s pomočjo takšne aplikacije povečala. 67

82 Ali se vam zdi, da bi s pomočjo mobilne aplikacije za javne prevoze hitreje in enostavneje pridobili potrebne informacije o prevozih? (n = 100) 17 % 83 % Da Ne Graf 7.20: Ali bi s pomočjo mobilne aplikacije hitreje in enostavneje pridobili potrebne informacije o prevozih Kot prikazuje zgornji graf (Graf 7.20), 83 % vseh vprašanih meni, da bi s pomočjo takšne aplikacije veliko hitreje in enostavneje pridobili potrebne informacije o javnih prevozih. Iz tega podatka lahko sklepamo, da bi s takšno aplikacijo tudi rešili enega izmed pogostih razlogov za neuporabo javnega prometa, saj večina vprašanih vidi slabost pri javnih prevozih ravno pomanjkanje oz. otežen dostop do informacij o voznih redih. 68

83 Ocenite uporabnost aplikacije za javne prevoze. (n = 100) 0% 20% 40% 60% 80% 100% Zdi se mi, da bi lahko aplikacijo Zdi se mi, da je aplikacija za Uporaba aplikacije za javne Mislim, da bi potreboval pri Ugotovil sem, da so različne Mislim, da je ta aplikacija za Zdi se mi, da bi se večina ljudi, Sploh se ne strinjam Se ne strinjam Ne morem se odločiti Se strinjam Povsem se strinjam Upravljanje aplikacije za javne Med upravljanjem aplikacije za Pred uporabo aplikacije za javne Graf 7.21: Uporabnost aplikacije 69

84 5 Ocenite uporabnost aplikacije za javne prevoze. (n = 100) 4 4,3 4,06 3,75 4,14 3, ,93 1,93 2,27 1,87 1,84 1 Povprečna vrednost Graf 7.22: Uporabnost aplikacije Graf 7.21 prikazuje odgovore vprašanih na zadnji del vprašalnika. Ta je sestavljen iz SUSvprašalnika, ki se uporablja za ocenjevanje uporabniških vmesnikov ali aplikacij. S pomočjo SUS-vprašalnika ocenimo uporabnost aplikacij. Po ustrezni analizi rezultatov dobimo število v razponu med 0 in 100. Višji rezultat pomeni boljšo uporabnost. (Slika 7.2) Slika 7.2: Razlaga ocen pri metodologiji SUS Vir: A. Bangor, P. T. Kortum, J. T. Miller, 2008 Na podlagi raziskave smo dobili rezultat 75,3, kar pomeni dobro uporabnost aplikacije. 70