Gradimo prihodnost za ljudi in naravo Mednarodni festival alpskega cvetja International Wild Flower Festival vodnik

Transkripcija

1 Gradimo prihodnost za ljudi in naravo Mednarodni festival alpskega cvetja International Wild Flower Festival vodnik

2 MEDNRODNI FESTIVL LSEG CVETJ Bohinj leži v osrčju Julijskih lp. Največja znamenitost je Bohinjsko jezero obdano z vencem gora. Več kot dve tretjini Bohinja pokriva Triglavski narodni park. V Bohinju se zavedamo izrednega pomena varovanja in ohranjanja okolja. onosni na svojo naravno in kulturno dediščino si želimo razvijati turizem, ki bo ob trajnostni naravnanosti tudi ekonomsko učinkovit. red nekaj leti smo prisluhnili ideji dolgoletnega obiskovalca Bohinja in naravovarstvenika g. Iana Mitchella o organizaciji mednarodnega festivala alpskega cvetja, katerega glavni cilji so: promocija in spoznanje o pomembnosti naravne in kulturne dediščine Bohinja ter njegovega širšega območja; predstavitev pomena pravilnega upravljanja območja po načelih trajnostnega razvoja, ki se kaže v hkratnem varovanju bogate biodiverzitete naravnega okolja ter izboljšanju kulturnega in ekonomskega stanja prebivalcev; praktična ponazoritev, kako sta lahko eko-turizem in alpsko kmetijstvo ključna elementa dolgoročne ekonomske perspektive območja in hkrati model možnosti razvoja za druga gorska območja Slovenije; razvoj turistične ponudbe v izven-sezonskem času Mednarodni festival alpskega cvetja je sestavljen iz treh glavnih delov: Cvetje v umetnosti predstavlja kulturni del festivala: glasbeni koncerti, likovne in fotografske razstave, likovne delavnice, obujanje starih običajev petje na vasi. Uporabnost cvetja v vsakdanjem življenju (v kuhinji, ročnih delih..) je predstavljena v delu z naslovom Cvetje doma. V strokovnem delu festivala z naslovom Cvetje v znanosti pa se zvrstijo različni seminarji oziroma posveti na temo trajnostnega razvoja. Obiskovalcem so poleg tega na voljo vsakodnevni vodeni izleti, fotografske delavnice, delavnice za otroke in podobno. Več o tem si lahko preberete v tej knjižici in posebni vloženki z aktualnim programom. ridite in ostanite v cvetju! Organizator Mednarodnega festivala alpskega cvetja Bohinj Turizem Bohinj, lemen Langus, direktor Častni pokrovitelj 5. mednarodnega festivala alpskega cvetja dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije Generalni pokrovitelj Mednarodnega festivala alpskega cvetja, Občina Bohinj Spoštovani! Bohinj je po svoji naravi izjemno območje, v katerem se prepleta paleta različnih danosti, ki obkrožajo nas občane in tudi obiskovalce. Na to nas velikokrat opozarjajo predvsem tisti, ki se pogosto ali manj pogosto vračajo v naš kraj in vidijo v tem okolju tisto, kar mi sami velikokrat spregledamo. Letos bomo tako v Bohinju že petič organizirali mednarodni festival alpskega cvetja. Zelo smo veseli, da je častno pokroviteljstvo ponovno prevzel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Organizatorji so uspeli pripraviti obsežen program. Želim, da jih uspe doseči zastavljene cilje in tako dokazati, da v Bohinju znamo in zmoremo razvijati ideje trajnostnega razvoja. župan, Franc ramar, univ.dipl.inž.les. Soorganizator Mednarodnega festivala alpskega cvetja, Triglavski narodni park Bohinj, gorsko cvetje, Triglavski narodni park in ljudje so nedeljivo povezani. S Festivalom alpskega cvetja te vezi le še utrjujemo. Triglavski narodni park v letošnjem letu še bolj aktivno vstopa v festival, ki ga že nekaj let uspešno pripravlja Turizem Bohinj. Naravovarstvene vsebine, trajnostni razvoj, predvsem pa komunikacija s širšo javnostjo so izziv, ki se ga skupaj lotevamo Turizem Bohinj in TN. Uspeh Festivala cvetja, v katerega verjamemo, pa je lahko kar najboljša promocija dobrega sodelovanja lokalnega prebivalstva z narodnim parkom. ktivnosti in dogodki Festivala cvetja so izjemna priložnost za potrditev ciljev in pomena biodiverzitete ter zavarovanih območij kot inštrumenta varstva narave in spodbujanja trajnostnega razvoja. Na festivalu želimo predstaviti tudi pomen lpske konvencije kot učinkovitega orodja za zagotavljanje prej navedenih ciljev. mag. Martin Šolar, direktor

3 BOTNIČNI VODENI IZLETI 1. SEVERN OBL BOHINJSEG JEZER Čas: 4-5 ur Zahtevnost: lažja klopi, osvežilna pijača ot nas vodi čez travnike Fužinskega polja, kjer najdemo ivanjščico (Leucanthemum) in travniško grabljišče (nautia arvensis), na severno stran jezera. ri odcepu v Staro Fužino nadaljujemo pot ob jezerski obali od koder je čudovit razgled na južni venec Julijskih lp. ot nas vodi mimo ribogojnice in pod slapom Govic (ki bruha le ob močnih nalivih). V toploljubnem gozdu na meliščih pod ršivcem raste črni gaber (Ostrya carpinifolia), mali jesen (Fraxinus ornus), žarkasta košeničnica (Genista radiata), sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii) in glavinec (Centaurea sp.). ot nadaljujemo čez ukanške suhe grbinaste travnike, kjer rastejo kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae). Obiskali bomo edino močvirno področje ob jezeru, kjer se Savica izliva v jezero in kjer najdemo šaše (Carex), bekice (Luzule) in trpežno srebrenko (Lunaria rediviva). Sledi povratek do kampa Zlatorog, kjer se vkrcamo na ladjo in odpeljemo do Ribčevega Laza. 2. LOVS OT SL SVIC Čas: 4 5 ur Zahtevnost: lažja klopi, osvežilna pijača ot začnemo pri cerkvi Sv. Janeza, mimo prireditvenega prostora»od skalco«, nato pa po lovski poti, ki pelje nad glavno cesto po gozdu ob južni strani jezera, do spodnje postaje žičnice Vogel. ot nas vodi skozi bukov gozd z bolj revno podrastjo. Tu raste trilistna vetrnica (nemone trifolia), črni teloh (Helleborus niger), jetrnik (Hepatica nobilis), tevje (Hacquetia epipactis) in šmarnica (Convallaria majalis). Tu najdemo tudi več hudournikov, posebej zanimiv je zadnji, predno se spustimo do spodnje postaje žičnice Vogel, kjer najdemo dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) in dvobarvni planinšček (Homogyne discolor). Sprehod nadaljujemo do hotela Zlatorog, kjer nas čaka aperitiv. o postanku nadaljujemo pot proti slapu Savica. Ustavimo se na travniku, bogatem z redkimi rastlinami nekatere od njih najdemo samo tu, npr. sibirska perunika (Iris sibirica). o ogledu mogočnega slapa Savice, se vrnemo do kampa Zlatorog, od tam pa z ladjo do Ribčevega Laza. linček (Dianthus sternbergii) Ivanjščica (Leucanthemum) Glavinec (Centaurea sp.) Šmarnica (Convallaria majalis) Visoki jeglič (rimula elatior) ukavičevke ali orhideje (Orchidaceae)

4 3. RUDNIC Zbirno mesto: parkirišče ob D J. žman, Boh Bistrica Čas: 4-5 ur Zahtevnost: srednja nahrbtnik, zaščita pred soncem in Naša botanična pot se začne pri mostu na Savici, do koder se pripeljemo s kombijem. Ves čas sledimo kolesarski stezi proti Stari Fužini. Na travnikih ob Savi Bohinjki lahko občudujemo travniške rastline: kukavičja lučka (Silene flos-cuculi) z drobnimi, nageljčkom podobnimi rožnatimi cvetovi, njivsko grabljišče (nautia arvensis), ki s svojim vilasto razraščenim stebelcem spominja na grabljišče in nepogrešljiva travniška ivanjščica (Leucanthemum vulgare). Med cvetjem najdemo tudi zdravilna zelišča: navadni rman (chillea millefolium) z belimi socvetji in rumenocvetoči pravi ranjak (nthyllis vulneraria). malu zapustimo travnike in krenemo v svetel gozd, ki ga zaraščata leska (Corylus avellana), maklen (cer campestre), glog (Crataegus sp.), dobrovita (Viburnum lantana), črni gaber (Ostrya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus ornus). Na skalni steni ob poti lahko občudujemo kranjsko lilijo ali zlato jabolko (Lilium carniolicum), ki ji bomo posvetili nekaj več pozornosti, najdemo pa tudi krvavodrečo krvomočnico (Geranium sanguineum). Sledi travnik porasel z orhidejami in različnimi vrstami kukavic (Orchidaceae), na višje ležečih travnikih pa rastejo tudi brkati nageljčki (Dianthus barbatus), ki so značilni za suhe alpske travnike. ot nas vodi skozi bukov gozd, kjer lahko opazimo sledove rudarjenja. Nadaljujemo pot skozi gozd črnega gabra in malega jesena. o prispemo na razgledno točko, se nam odpre prekrasen pogled na Spodnjo bohinjsko dolino, tu pa najdemo tudi našo lepo južnoalpsko peruniko (Iris pallida subsp. cengialti). Sledi povratek. 4. OBL Zbirno mesto: parkirišče ob D J. žman, Boh Bistrica Čas: 5 ur Zahtevnost: srednja S kombijem se peljemo iz Bohinjske Bistrice proti Ravnam, kjer pod smučiščem izstopimo. Hodimo ob robu travnika, kjer se ob vzpenjanju večkrat ustavimo in občudujemo travniške rastline in rastline ob robu gozda. S čudovito modro barvo nas pozdravi svilničevolistni svišč ali svečnik (Gentiana asclepiadea), vrbovolistni primožki (Buphthalmum salicifolium), ki se razraščajo čez travnato območje. o dobri uri smo na prvi vzpetini oble, kjer se nam odpre pogled na triglavsko pogorje. Na tem predelu travnika so številne travniške rastline, tako tudi ozkolistni glavinec (Centaurea pannonica) in Fritschev glavinec (Centaurea scabiosa subsp. fritschii). Ob robu travnika so tudi posamezne pogačice (Trollius europaeus). Ustavimo se na lepem predelu travnika, kjer pomalicamo. Nato se po drugi strani travnika vračamo na Ravne in tako spoznavamo še druge zanimive rastline. Gremo tudi skozi del gozda, kjer opazujemo podrast, mogočne smreke in jelke. Zlato jabolko (Lilium carniolicum) Južnoalpska perunika ukavičevka ali orhideja (Iris pallida subsp. cengialti) (Orchidaceae) Glavinec (Centaurea pannonica) ogačica (Trollius europaeus) Volnatoglavi osat (Cirsium eriophorum)

5 5. VOGEL Zbirno mesto: Spodnja postaja Žičnice Vogel Čas: 5 ur Zahtevnost: srednja Z gondolsko žičnico se peljemo na Vogel. ot Ski hotelu se spustimo proti Žagarjevemu grabnu, kjer vstopimo v pragozd Lopata. Od gozdnih združb tu prevladuje alpski bukov gozd, ki je floristično razmeroma reven, saj zelišč v njegovi podrasti ni mnogo in tudi niso bujna. Opazimo trilistno vetrnico (nemone trifolia), ciklamo (Cyclamen purpurascens), deveterolistno konopnico (Cardamine enneaphyllos), zajčji lapuh (Mycelis muralis), bledo rumenko (Galeobdolon flavidum), trpežni golšec (Mercurialis perennis), lepljivo kaduljo (Salvia glutinosa) in še mnogo drugih. V kotanjah je alpski smrekov gozd,v katerem so značilna zelišča goli lepen (denostyles glabra), koprivolistni jetičnik (Veronica urticifolia), tripernata špajka (Valeriana tripteris), gozdni planinšček (Homogyne sylvestris), zeleni sršaj (splenium viride), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotium), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitisidaea) in zelenkovke (yrolaceae). Na višjih in ekstremnih rastiščih pa gozd že prehaja v združbo rušja. Med rušjem raste tudi pritlikavi brin (Juniperus sibirica), velelistna vrba (Salix appendiculata), gola vrba (Salix glabra), jerebika (Sorbus aucuparia), pritlikava jerebika (Sorbus chamaemespilus), črno kosteničevje (Lonicera nigra), alpsko grozdičje (Ribes alpinum), alpski šipek (Rosa pendulina). Med nižjimi grmi je najznačilnejši dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), slečnik (Rhodotamnus chamaecistus), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea) in dvospolna mahunica (Empetrum hermaphroditum). 6. VOJE Zbirno mesto: Gostilna Mihovc, Stara Fužina Čas: 4 ure Zahtevnost: lažja V gostilni Mihovc si pred odhodom ogledamo staro lajno in se po aperitivu odpravimo mimo Zoisovega gradu do Hudičevega mostu, pod katerim je 20 m globoka tesen. Na drugi strani mostu zavijemo desno na pot, ki vodi ob kanjonu Mostnice in kjer lahko uživamo ob čudoviti igri narave. Ob poti skozi korita raste alpska mastnica (inguicula alpina) in kranjski zali kobulček (strantia carniolica), v zgodnjem pomladanskem času pa tudi spomladanska resa (Erica carnea). o pridemo po gozdni cesti iz gozda, se pred nami odpre planina Voje in venec okoliških gora. ot nadaljujemo med travniki s čudovito floro kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae sp.), ušivci (edicularis sp.), pogačice (Trollius europaeus), spomladanski in Clusijevi svišči (Gentiana verna Gentiana clusii), kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon), Sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii), brkati nageljček (Dianthus barbatus) - mimo stanov in senikov do slapa Mostnice. Sledi povratek v dolino, kjer lahko korita Mostnice občudujemo še z druge strani. lpski šipek (Rosa pendulina) Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) Triglavski svišč (Gentiana terglouensis) ogačica (Trollius europaeus) lpska mastnica (inguicula alpina) rnika (rnica montana)

6 7. OLJU barje Goreljek Zbirno mesto: Mrzli studenec, okljuka Čas: 4 ure Zahtevnost: lažja 8. VOGR Čas: 5 ur Zahtevnost: srednja Barja na okljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena in spadajo v omrežje Natura Vodnik Triglavskega narodnega parka nas popelje do barja Goreljek. Med drevesi prevladuje smreka, sloj zelišč pa je zelo bogat. revladujejo kisloljubne vrste, značilne za smrekove gozdove: navadna enocvetka (Moneses uniflora), srčastolistni muhovnik (Listera cordata), gozdna bekica (Luzula sylvatica), alpski planinšček (Homogyne alpina), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (Vaccinium vitis-idaea), dvolistna senčnica (Maianthemum bifolium), navadna zajčja deteljica (Oxalis acetosella) ter več vrst mahov. V senčni podrasti lahko vidimo tudi veliko vrst gob. Sklenjeni gozdovi so ponekod prekinjeni z barjanskimi površinami. Zaradi drugačnih ekoloških dejavnikov je na njih razvito svojevrstno rastlinstvo. Najpomembnejše so različne vrste šotnih mahov, opazimo pa lahko tudi drobno mesojedko rosiko (Drosera rotundifolia), rožmarinko (ndromeda polifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris), barjansko kopinšnico (Vaccinium uliginosum) ter druge. Na željo gostov je na voljo organiziran prevoz iz Bohinja. Severno od Bohinjskega jezera se dviguje strm greben, v katerem bo vsak obiskovalec Bohinja hitro opazil Vogar, najbolj vzhodni vrh. Ta je zaradi planinskega doma in lepega razgleda priljubljena izletniška točka, radi pa ga imajo tudi jadralni padalci, ki z njega skačejo proti travnikom ob jezeru. Na Vogar vodi strma markirana pot iz Stare Fužine, mi pa se bomo raje odpravili po dosti bolj prijetni ozki nemarkirani stezici čez lanico. Tu lahko najdemo avrikelj (rimula auricula), Sternbergov nageljček (Dianthus sternbergii). Na razgledni točki pri spomeniku na prisojni strani raste toploljubni gozd s črnim gabrom (Ostrya carpinifolia), šmarno hrušico (melanchier ovalis), navadnim mokovcem (Sorbus aria), žarkasto košeničico (Genista radiata) in kranjsko lilijo (Lilium carniolicum). Na planini Vogar se svet zravna v planoto, kjer imamo tipične grbinaste travnike, nastale zaradi ledeniško kraškega delovanja. Rastje je značilno za suhe alpske travnike: spomladi so to spomladanski svišč (Gentiana verna), Clusijev svišč (Gentiana clusii), pogačice (Trollius europaeus), visoki jegliči (rimula elatior), kasneje pa kranjska lilija (Lilium carniolicum), turška lilija (Lilium martagon), nageljčki (Dianthus sp.), rožnordeči dežen (Heracleum austriacum), kukavičevke ali orhideje (Orchidaceae), pravi ranjak (nthyllis vulneraria) in navadna arnika (rnica montana). Rosika (Drosera rotundifolia) Nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) Šotni mah (Sphagnum sp) Navadni mokovec (Sorbus aria) Sternbergov klinček (Dianthus sternbergii) Turška lilija (Lilium martagon)

7 9. ČRN RST - fotoizlet 10. RTITOVEC Zbirno mesto: parkirišče pri D J. žman, Boh. Bistrica Čas: dvodnevna tura z nočitvijo v planinski koči Zahtevnost: težja Oprema: fotoaparat, pohodna obutev in obleka, nahrbtnik, zaščita pred soncem, osvežilna pijača Zbirno mesto: parkirišče ob D J. žman, Boh. Bistrica Čas: 4-5 ur Zahtevnost: srednja Črna prst je že od nekdaj zelo priljubljen in dobro obiskan vrh, k čemur pripomore, poleg odličnega razgleda na predgorje Julijskih lp, Bohinjske gore in Triglav v ozadju, tudi bogastvo rož, ki jih najdemo na poti. V seznamu izjemne naravne dediščine Slovenije je Črna prst opredeljena kot edini botanični rezervat v Julijskih lpah. Na naravno ohranjenih gorskih traviščih rastejo redke vrste: alpska možina (Eryngium alpinum), gorski dimek (Crepis bocconi), pirenejska vijolica (Viola pyrenaica) in endemične rastlinske vrste: ozkolistna preobjeda (conitum angustifolium). Med posebnostmi pa lahko omenimo še srebrno krvomočnico (Geranium argenteum), noriško deteljo (Trifolium noricum) in endemično kratkodlakavo popkoreso (Moehringia villosa). S kombijem se odpeljemo na izhodišče nad vasjo Ravne in od tam nadaljujemo pot proti planini Za Liscem. Na poti bomo opazovali cvetje in ga fotografirali. V Orožnovi koči nas čaka večerja, naš izkušeni vodnik pa nas bo seznanil z umetnostjo fotografije v prijetnem večernem klepetu. Sledi nočitev z zajtrkom, potem pa vzpon na vrh Črne prsti, kjer bomo pri otografiranju že lahko izkoristili novo pridobljeno znanje. Na voljo je tudi enodnevni izlet! S kombijem se odpeljemo proti Nemškemu Rovtu, nato mimo Bitenjske planine, Ribčeve planine in na parkirišču pod planino ečano izstopimo. ot nas vodi dobre pol ure navkreber skozi bogat smrekov gozd. Na poti proti planini občudujemo koprivasto zvončico (Campanula trachelium), navadni črnilec (Melampyrum pratense), srčno moč (otentilla erecta) in montpellierski klinček (Dianthus hyssopifolius). Nato se pri pastirski koči na pašniku ustavimo in osvežimo s pijačo. Nadaljujemo pot proti vrhu in opazujemo značilnosti visokogorkega krasa. ridemo do vrtače globoke okoli 100m, kjer so včasih kopali železovo rudo. Seznanimo se z zgodovino železarstva v teh krajih. malu zagledamo greben Ratitovca. Ratitovec prištevamo k Julijskim lpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. ogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, aravanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce. relep razgled se nam odpira iz vrha na bližja in daljna pogorja. lanika (Leontopodium alpinum) Zoisova zvončnica (Campanula zoysii) Srebrna krvomočnica (Geranium argenteum) Najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima) Brkati nageljček (Dianthus barbatus) linček (Dianthus sp.)

8 11. LINC MREŽCE 9. Čas: 10 ur Zahtevnost: težja 12. BOHINJSE LNINE Blato Laz rstenica Čas: 10 ur Zahtevnost: srednja S kombijem se odpeljemo skozi slikovite vasi Zgornje bohinjske doline, proti okljuki. Vzpon na Lipanco začnemo nedaleč od planine Javornik. ot nas vodi skozi smrekov gozd je sprva položna, kasneje pa se začne bolj strmo dvigati, vendar ni zahtevna. Na planini si odpočijemo, nato pa nadaljujemo vzpon na greben, imenovan Mrežce. Na mestu, kjer smo pričeli s turo, nas čaka kombi, ki nas odpelje v dolino. Najlepši čas za ta izlet je prav zgodnje poletje, ko nas na gorskih livadah pod vrhom čaka bogastvo planinskih rož. Tu najdemo Clusijev svišč (Gentiana clusii), alpski slečnik (Rhodothamnus chamaecistus) in dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum). S kombijem se odpeljemo do planine Blato, nato začnemo vzpon proti planini Laz. ot nas najprej pelje skozi gozd, mimo slikovitih skalnih pečin, kjer spomladi raste lepi jeglič ali avrikelj (rimula auricula), kasneje pa zvončice (Campanula sp.) in kamnokreči (Saxifraga sp.). red planino Laz nas pozdravijo navadni macesni (Larix decidua), ruševje (inus mugo) in med njimi grmički slečnika (Rhodothamnus chamaecistus), dlakavega sleča (Rhododendron hirsutum) in alpske velese (Dryas octopetala). Spomladi na planini najprej cvetijo spomladanski svišči (Gentiana verna), Clusijevi svišči (Gentiana clusii), alpski kosmatinci (ulsatilla alpina), v kotanjah, kjer se dolgo zadržuje sneg pa zacvetijo alpski zvončki (Soldanella alpina). Na planini Laz si lahko ogledamo tudi značilno arhitekturo visokih planin v Bohinju. Sledi počitek in čas za malico, potem pa nadaljujemo pot iz Laza priti planini rstenica. ot nas vodi skozi macesnov gozd, čez alpske trate, kjer je rastje podobno kot na planini Laz. lanina je spomladi bogato poraščena s svišči (Gentiana sp.), alpsko veleso (Dryas octopetala), alpskim slečnikom (Rhodothamnus chamaecistus), kasneje pa tudi z rdečimi murkami (Nigritella rubra) in planikami (Leontopodium alpinum). S rstenice se nam nudi izjemen razgled na Triglavsko skupino Julijskih lp in na drugi strani na Spodnje Bohinjske gore. Sledi povratek proti dolini. Triglavski svišč (Gentiana terglavensis) Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) Clusijev svišč (Gentiana clusii) Črna murka (Nigritella relicani) lanika (Leontopodium alpinum) Rdeča murka (Nigritella rubra)

9 13. OLESRSI BOTNIČNI IZLET Čas: 3 4 ure Zahtevnost: lažja Oprema: športna oprema, kolo Izposoja koles je možna v agenciji lpinsport v Ribčevem Lazu, v vseh bohinjskih hotelih in hostlu ter nekaterih penzionih S kolesom se v spremstvu botaničnega vodnika odpeljete proti Stari Fužini. Še pred začetkom vasi zavijete preko mostu, čez potok Mostnica. ot vas bo vodila ob vznožju Rudnice, tik ob reki Savi. Na poti boste srečavali tako tiste rastline, ki ljubijo močvirna, vlažna tla, ali tiste, ki se stiskajo pod veje leske, kot tudi cvetoče travniško cvetje, ki vas bo spremlajlo po poti preko prostranega Brojanskega polja. otočki, ki jih boste prečkali so rastišče za rastline, ki uspevajo v vodi ali ob njej. o bo polje ostalo za vami, vas le še malo loči do cilja. Vaš izlet se bo končal pri Savskem mostu, med vasjo Bitnje in Bohinjsko Bistrico.Tam vas bo pričakal prevoz za povratek. Veliko doživetje bo za vami, ko vam bo botanični vodnik, ki bo z vami na poti odkril vse skrivnosti, ki jih ponuja rastlinski svet tega dela Bohinja. 14. BOTNIČNI IZLET S ONJI Senožeta Zbirno mesto: Ranč Mrcina, Studor Čas: 3 ure Zahtevnost: lažja Oprema: športna obleka in obutev Na Ranču Mrcina se najprej spoznamo z različnimi pasmami konj - na voljo so Islandski konji in Lipicanci. Za ogrevanje sledi nekaj krogov jahanja v maneži, kjer nas vodniki seznanijo z osnovami jahanja. o polurnem jahanju se v spremstvu izkušenega vodnika odpravimo na izlet v naravo. ot nas vodi po poljski poti in dalje po stezi v Senožeta. Že s konjskega hrbta bomo občudovali različno cvetje. V Senožetih nas pričaka botanični vodnik in medtem, ko si bodo naši konji malo odpočili, bomo spoznavali pestro paleto različnega travniškega cvetja. otem pa zopet osedlamo konje in se odpravimo poroti vasi Studor. Izlet je primeren tudi za neizkušene jahače in za otroke, za katere so na voljo sedla z ročaji. 15. V RLJESTVU ČEBEL Čas: 3 ure Zahtevnost: lažja Oprema: športna obleka in obutev od vodstvom botaničnega vodnika bomo krenili proti Stari Fužini, zavili čez most preko Mostnice, nadaljevali ob potoku Mostnica in Ribnica in preko cvetočih polj. Na poti bomo lahko opazovali travniško cvetje, močvirne rastline ob potokih in cvetje na gozdnih obronkih. reko Srenjskega polja pod Senožeti, bomo prispeli do Bohinjske Češnjice»od otčcem«, kjer nas bo pri lepo urejenem čebelnjaku pričakal čebelar. Čebelar nas bo seznanil z umetnostjo čebelarstva eno izmed najstarejših in najbolj tradicionalnih dejavnosti na podeželju. in organiziranim življenjem čebel. Videli bomo kako zgleda čebelnjak od znotraj posebej za naš obisk je čebelar postavil»ogledni panj«. oskusili bomo čebelje pridelke, od medu, propolisa, cvetnega prahu, do medice in medenega likerja. Skozi povečavo bomo opazovali čebele (delavko, matico, trota), cvetni prah in čebeljega zajedalca Varoa, ter izvedeli še marsikaj zanimivega. Z novi spoznanji in bogatejši za doživetje, se bomo vrnili z organiziranim prevozom. 16. Botanični vrt na Goričci, BOHINJS BISTRIC Zbirno mesto:turizem Bohinj, Boh. Bistrica Trajanje: 1 ura Zahtevnost:lažja Cena: brezplačno Oprema: pohodna obutev in obleka Vključeno:vodnik Minimalno število udeležencev: 6 Beseda Goričca pomeni pomanjšana gora. Na tem hribčku (pomanjšani gori) najdemo več kot 200 različnih vrst cvetnic, praprotnic in mahov. Južno pobočje bogato poraščajo rastline z velikih apnenčastih prisoj, skupine listavcev so kot pomanjšani mešani gozdovi. Flora je raznolika skoraj celo leto: črni teloh pokuka že pozimi, jetrnik, trobentice in vijolice zgodaj spomladi. Malemu zimzelenu listi pozimi ne odpadejo, zato je dobil takšno ime. Mnoge tukajšnje rastline so strupene (npr.: Salomonov pečat, šmarnica ali volčja jagoda) ter zdravilne in užitne: črni trn, šipek ali pljučnik. Na tej botanični učni poti nobena rastlina ni bila posebej posajena. Ljubitelji narave so le označili rastlinsko bogastvo v njihovem naravnem življenjskem okolju z namenom izobraževati in dvigati naravovarstveno zavest.

10 17. omna Črno Jezero (Ornitološki izlet) Čas: celodnevni izlet Zahtevnost: težja 18. Okrog Stare Fužine po ornitološko Čas: 3 ure Zahtevnost: lažja Oprema: pohodna obutev in obleka Izlet traja cca 3h Od Doma Savica nas bo pot najprej vodila skozi veličasten gozdni rezervat, kjer bomo spoznali gnezdilke bukovih gozdov. Najznamenitejša med njimi je prav gotovo mali muhar (Ficedula parva), ki ima v Sloveniji samo nekaj znanih nahajališč. Obiskali bomo tudi skalno kolonijo mestnih lastovk, kjer bomo z malo sreče lahko opazovali tudi skalno lastovko (Hirundo rupestris) in skalnega plezavčka (Tichodroma muraria). V višjih legah nas bo pot vodila predvsem skozi smrekove gozdove, od zanimivih vrst pa si to lahko nadejamo opazovanje črne žolne (Dryocopus martius), triprstega detla icoides tridactylus, krekovta (Nucifraga caryocatactes). ogosta gnezdilka gozdov med omno in Črnim jezerom je tudi gozdni jereb (Bonasa bonasia) in mali skovik (Glaucidium passerinum). Od črnega jezera se bomo čez omarčo vrnili nazaj k Savici. S krožno potjo bomo spoznali okolico Bohinjskega jezera in Stare fužine, kjer si bomo ogledali veliko zanimivih vrst ptic kulturne krajine. Od zanimivih vrst so v tem predelu številčni rjavi srakoperji (Lanius collurio), opazovali pa bomo lahko tudi pogorelčka (hoenicurus phoenicurus) in sivo pastirico (Motacilla cinerea). Na meliščih nad vasjo pa lahko srečamo hribsko listnico (hylloscopus bonelli) in skalnega strnada (Emberiza cia). tice na poti: Rjavi srakoper (Lanius collurio) Skalni strnad (Emberiza cia) tice na poti: Triprsti detel (icoides tridactylus) Mali skovik (Glaucidium passerinum) ogoji prijave: prijava na posamezne botanične izlete je možna preko prijavnice na spletni strani festivala najkasneje do 12. ure na dan pred organiziranim izletom. Izleti so v programu tudi v času glavne poletne sezone (junij - september). o dogovoru organiziramo izlete za skupine (min. 10 oseb). DODTNE UGODNOSTI: OTROCI: otroci do 12. leta imajo 20% popusta DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let brezplačen izlet

11 DELVNICE: Le kaj tam cveti? Izobraževalno ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle Sv. Janeza, Ribčev Laz Trajanje: 3 ure Oprema: lahki pohodni čevlji isani cvetlični cvet marsikoga navdušuje in mu daje navdih. Zakaj taka raznolikost, katere barve prevladujejo in kateri rastlini pripadajo, bomo ugotavljali z našimi najmlajšimi. Na kratkem sprehodu bomo poskušali odgovoriti na vsa ta vprašanja ter na koncu upodobili najljubšo rožico. Izdelovanje šopkov raj: apartmaji Rabič v Stari Fužini Trajanje: 3 ure V času, ko so travniki bogato okrašeni z raznovrstnim cvetjem, si lahko pripravimo domiselne aranžmaje za popestritev našega doma. od kozolcem pri apartmajih Rabič v Stari Fužini bomo skupaj ustvarjali, se naučili marsikaj novega in izmenjali ideje za kar najbolj izviren cvetlični aranžma. Vezenje cvetličnih motivov raj: gostilna Mihovc v Stari Fužini Trajanje: 2 uri Bi želeli spoznati osnove vezenja ročne spretnosti, ki jo obvlada le še peščica bohinjskih gospodinj. Domače vezenine na platnu so včasih krasile skoraj vsak dom, danes pa delo pridnih kmečkih gospodinj lahko občudujemo le še redko. ri Mihovcu vam je na voljo razstava izdelkov, gospodinje pa vam bodo z veseljem pokazale nekaj osnov vezenja. oizkusite! Ročna košnja na planini Vogar Zbirno mesto: parkirni prostor pri cerkvi Trajanje: 3 ure Minimalno število udeležencev: 6 oseb Obudimo spomine na pretekle dni, ko je v zgodnjem jutru zapela kosa in zarezala v rosno travo, ki je padala pod spretnimi rokami kosca. Grbinasti travniki so bili prekriti s svežo pokošeno travo, ki je čakala prvih sončnih žarkov, medtem pa so kosci že sedli k pravemu koščevemu zajtrku, ki so ga iz doline prinesle gospodinje. o vsem pobočju je zadišalo po posušeni travi, ki jo je bilo potrebno večkrat obrniti z grabljami, da bo popolnoma suha. To je bilo žensko opravilo. o je bilo seno suho, so ženske seno zgrabile skupaj, da bi ga moški nato lahko v senenih rjuhah znosili v senik. Seno je pod streho. osci, dekle, hlapci, gospodarji so sedli za mizo, vsak je dobil tudi šilce domačega. Gospodar je odrezal vsakemu kos kruha, gospodinja je postavila kislo mleko v veliki skledi na sredino mize, v drugi pa žgance. Bi radi doživeli vse to tudi danes? Se poskusili v vseh teh opravilih in na koncu skupaj z gospodarjem sedli za mizo? onuja se vam priložnost, da zapoje kosa tudi v vaših rokah. etkovi popoldnevi v parku - družinsko doživljanje narave Izobraževalna delavnica TN za otroke in odrasle Trajanje: 3 ure Na delavnicah združujemo prijetno s koristnim. Na njih družine preživijo nekaj kvalitetnega časa v naravi na območju parka, poudarjena pa je predvsem njihova skupna dejavnost v odkrivanju in občudovanje naravnih čudes, odnos do narave, ustvarjalno delo, druženje ter komunikacija. Delavnic se lahko udeležijo vsi, saj so prilagojene vsem starostim, od vnukov do dedkov in babic. nimatorji udeležence popeljejo v gozd, na travnik, na hrib, k jezeru ali potoku in jim na preprost ter zanimiv način približajo njihove prebivalce. Otroci s svojo zvedavostjo v ta svet potegnejo še starše in z njimi delijo nova doživetja. oseben poudarek je namenjen skrbi za naravo ter obnašanju v njej. Vsako leto raziskujemo druge kraje, delavnice pa nadgrajujemo v skladu z željami obiskovalcev.

12 Otroške likovne delavnice raj: tržnica domače obrti pred Mercator centrom v Bohinjski Bistrici Trajanje: 2 uri Festivalski paketi V času Festivala alpskega cvetja so gostom na voljo posebni festivalski paketi, ki vključujejo nastanitev, vodene botanične izlete in delavnice, O OSEBNO UGODNIH CENH. Za otroke vseh starosti! Ustvarjali bomo iz različnih materialov. Užitne divje rastline nabiranje in priprava raj: Ranč Mrcina, Studor Trajanje: 4 ure Vodja delavnice: Dario Cortese Minimalno število udeležencev: 8 oseb aketna ponudba na: Napovedujemo! Spoznajmo užitne rastline v našem okolju. Skupaj se bomo odpravili v naravo, nabrali travniško cvetje in druge užitne rastline. V prijetnem okolju ranča Mrcina v Studorju, bomo iz njih pripravili okusne jedi in pijače s tradicionalnima mlečnima izdelkoma sirotko in skuto. ogoji prijave na delavnice: prijava na posamezne delavnice je možna preko prijavnice na spletni strani festivala najkasneje do 12. ure na dan pred organizirano delavnico ali na tel.: , gsm: , DODTNE UGODNOSTI: OTROCI: otroci do 12. leta imajo 20% popusta DRUŽINE: ob prijavi štiričlanske družine ima en otrok do 12 let brezplačeno delavnico

13 E L OGRDI E Viševnik 2050 Sleme 2004 L. VEL. OLJE Vodnikov dom M. Tičarica 2091 oča pri Triglavskih jezerih O M N L. LOUČNIC L ica Sv. Martin G I Dom Savica slap Govic R T Š SU UNC H Ž G SI CENTER VOGEL GR B EN onta 5 Rušnati vrh 1915 Sv.Janez rstnik Sv.Duh Laz mi eč 719 3m e n j e re RIBČEV LZ MNJE Gosti les ratki plaz 1730 B U O VS DO LI LŠI ROVT N Rodica 1966 Čez Suho BITNJE 13 SVIC cerkev Marijinega vnebovzetja BROD Bohin jka 16 OZBLJENO Lisec ce 1653 Orožnova koča is tri rb r oljanski vrh 1897 Raškovec 1967 onjski vrh 1879 izvi zji o ro b Črna gora 1606 Črna prst 1844 Dom Z. Jelinčiča 9 BOTNIČNI VODENI IZLETI: 1 SEVERN OBL BOH. JEZER 2 LOVS OT - SL SVIC 3 RUDNIC 4 OBL 5 VOGEL info@bohinj.si, tel.: +386 (0) VOJE OLJU - Šotno barje VOGR ČRN RST - fotoizlet RTITOVEC LINC - Mrežce Zahtevnost: 12 BOHINJSE LNINE Blato Laz rstenica 13 OLESRSI BOTNIČNI IZLET 14 BOTNIČNI IZLET S ONJI 15 V RLJESTVU ČEBEL 16 BOTNIČNI VRT N GORIČCI, Bohinjska Bistrica L O V I 4 RVNE 10 SI CENTER OBL Na ale oča na pl. Razor Info: slap Grmečica J E NEMŠI ROVT lica Be L. RZOR L. N LU LEENCE Sv. Nikolaj caa Bi Bissttriric ŽLN LOG BOHINJS BISTRIC jdovski gradec od Ščavnikom Sava D o b r a v a OLJE L. SUH Šija 1880 Vogel 1922 Senožeta k Sv. Martin 2 L. ZDNJI VOGEL Tolminski Migovec 1881 Za D BLE Hemin plavž Škrbina 1910 V NLO J EZ E R O Šavnica 863 C RJ E Bohinjski Migovec odrta gora 2061 B O H I N J S O 523 m Suha ka N Blato NOMENJ Dunaj Jere a vic U L. GOVNJČ Tolminski uk Sa Dom na omni O M N BOH. ČEŠNJIC 15 Blato Srenjsko polje Ribnica Rudnica 946 eči 828 JERE Zakraj SREDNJ VS STUDOR STR FUŽIN Sv. avel ND JEZEROM 1 L. N RJU S O D N J Ribn ica ORIVNI Vodnikov razglednik ODJELJE L. JVORNIC Studor 1002 slap slap Savica Savica 17 L. OROVEC L. ZJMNII L. BLTC ŠORT HOTEL amen 1030 stn O M N 8 Goreljek 1250m Mesnovec 1538 L. N ŠEHU slap ropa L. VOGR Mo L E L. HEBT ršivec 1761 Črno jezero U Mrzli Studenec GORJUŠE N J L L. JVORNI L. ONJS DOLIN IC LI D O L I N N DO V Stador R L. RROTNIC J E S I L. BLTO L. RI JEZERU Vodični vrh G. Viševnik L. VODIČNI VRH Stol V slap Mostnica V O IŠ L. RSTENIC S V S O Rudno olje O ČN Stadorski Orliči 1782 N 12 S U L. DEDNO OLJE L. OVČRIJ E Belščica L. LE 11 ŠORTNI CENTER OLJU SORT CENTRE L. ONJŠČIC I U LO L. N LU L. V LZU Rušnata glava 1899 R N D O M E Ž L L. LINC Viševnik N G O R N J Mrežce Su ha Z G O R N J DO LIN al 2001 Debela peč 2015 Lipanski vrh 1983 ečica S Mojstrana V Belska planota Grm J Debeli vrh 2390 Tošč V. Draški vrh jka I Dom lanika Dolič T VR T O M R redarica R Golica 1835 ohin L Rjavina 2532 ogačnikov dom Baba 1892 ab U ER J JEZ Vršac 2234 anjavec 2568 Malo Špičje Zasavska koča 2312 epa 2143 TRIG LV NT Škrlatica 2738 Razor 2601 Triglav 2864 laski Vogel 2348 TRE risojnik 2547 Mojstrovka 2366 Sav Mangart Jalovec SIH Baški Grintavec 2344 SO ŽE RIŠ LE ZNI L I N IN obla 1499 lažja / srednja / ORNITOLOŠI IZLETI: 17 OMN ČRNO JEZERO 18 OROG STRE FUŽINE O ORNITOLOŠO težja

14 GORS RE[EVLN ZVEZ INFO TIC BOHINJ Turizem Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Boh. Bistrica, (0) , fax: +386 (0) Turistično društvo Bohinj, Ribčev Laz 48, 4265 Boh. jezero, (0) , fax: +386 (0) OBČIN BOHINJ S L O V E N E I J Izdal: TURIZEM BOHINJ / Ideja in koncept: TURIZEM BOHINJ / Oblikovanje: Nežka Božnar / Fotografije: rhiv Turizma Bohinj / Tisk: Tiskarna Medium / TURIZEM Bohinj, vse pravice pridržane.