RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED KONČNO POROČILO ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA ENOTA ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE NAROČNIK: OBČINA HRPELJE KOZINA REŠKA CESTA 14

Transkripcija

1 RAZŠIRJENI E NERGETSKI PREGLED KONČNO POROČILO ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA ENOTA ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE NAROČNIK: OBČINA HRPELJE KOZINA REŠKA CESTA 14, KOZINA IZVAJALEC: GORIŠKA LOKALNA ENERGETSKA AGENCIJA GOLEA TRG EDVARDA KARDELJA 1, 5000 NOVA GORICA JUNIJ, 2016

2 2

3 Naslov študije: Razširjen energetski pregled Zdravstvene postaje Hrpelje Naziv in naslov stavbe: Zdravstvena postaja Hrpelje Reška cesta 18 Hrpelje Uporabnik: Zdravstveni dom Sežana Partizanska cesta Sežana Obalne lekarne Koper - Hrpelje Kidričeva ulica Koper Izvajalec Goriška lokalna energetska agencija - GOLEA Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica Vodja nosilec projekta: Rajko Leban univ.dipl. inž. str. Nejc Božič dipl.inž. str. Matej Pahor, univ. dipl. inž. str. Janez Melink, mag. inž. gradb. Boštjan Mljač dipl. gosp. inž. Ivana Kacafura univ. dipl. ekol. Kraj in datum: Vrtojba, junij 2016 Št. izvoda: 1 3

4 4

5 KAZALO VSEBINE 0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA UVOD OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI STANJE TOPLOTNEGA UGODJA SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH RAVEN PROMOVIRANJA URE OSKRBA IN RABA ENERGIJE CENE ENERGETSKIH VIROV MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE OGREVALNI SISTEM SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE OVOJ STAVBE Termografija ovoja stavbe ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI RAZSVETLJAVA PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA OSKRBA Z ENERGIJO REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Analiza rabe ELKO Analiza stroškov in cene ekstra lahkega kurilnega olja ELEKTRIČNA ENERGIJA Analiza rabe električne energije Analiza stroška in cene električne energije PITNA VODA ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI

6 8.1 POTREBNA TOPLOTA TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV OVOJ STAVBE PREZRAČEVANJE PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE SANITARNA VODA RAZSVETLJAVA KLIMATIZACIJA ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI ORGANIZACIJSKI UKREPI PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV Izvajanje sistema upravljanja z energijo OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV UKREPI NA OVOJU STAVBE Toplotna izolacija stropne konstrukcije Zamenjava dotrajanega stavbnega pohištva Toplotna izolacija fasade Toplotna izolacija tal toplotna izolacija stropa zaklonišča UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH vgradnja toplotne čraplke zrak/voda in kotla na ELKO vgradnja prisilnega prezračevanja z rekuperacijo toplote UKREPI NA ELEKTRO INSTALACIJAH Zamenjava obstoječh svetilk z led svetilkami POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV POVZETEK UKREPOV PREDLOG SCENARIJEV scenarij 0: Posamezni ukrepi scenarij 1: Celovita energetska prenova PRIMERJAVA SCENARIJEV IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA LITERATURA

7 KAZALO SLIK SLIKA 1: LOKACIJA STAVBE (VIR: 16 SLIKA 2: FRONTALNA FASADA STAVBE SLIKA 3: KOTEL NA ELKO SLIKA 4: REGULACIJA ARCA IN TERMOSTAT SLIKA 5: ALU RADIATOR Z VENTILOM S TERMOSTATSKO GLAVO SLIKA 6: BOJLERSKA TOPLOTNA ČRPALKA SLIKA 7: WC ŠKOLJKA SLIKA 8: UMIVALNIK SLIKA 9: ODVODNI DIFUZOR SLIKA 10: ODVODNI VENTILATOR-PRALNICA SLIKA 11: ZUNANJA ENOTA FUJITSU SLIKA 12: GLAVNA ELEKTRO OMARICA SLIKA 13: POŠKODOVAN DEL FASADE, KJER JE VIDEN EKSPANDIRAN POLISTIREN SLIKA 14: FRONTALNA FASADA STAVBE Z VIDNIM BETONSKIM NAPUŠČEM NAD OKNI SLIKA 15: SPUŠČEN STROP SLIKA 16: PVC OKVIR Z DVOSLOJNO ZASTEKLITVIJO SLIKA 17: OKNO V ČAKALNICI SLIKA 18: OSEBNI RAČUNALNIK SLIKA 19: PRALNI IN SUŠILNI STROJ SLIKA 20: MANJŠI HLADILNIK SLIKA 21: ZRCALNI RASTER, CEVASTE FLUO SIJALKE 4X18 W SLIKA 22: ZRCALNI RASTER, CEVASTE FLUO SIJALKE 4X36 W SLIKA 23: KOMPAKTNE FLUO SIJALKE 2X26 W KAZALO TABEL TABELA 1: POVPREČNA RABA ENERGIJE, STROŠKI IN EMISIJE V ZADNJIH TREH LETIH TABELA 2: SCENARIJ 1- CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 3: SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU IN STAVBI TABELA 4: PODATKI O STAVBI IZ EVIDENCE GURS TABELA 5: PODATKOVNA ZBIRKA O OBJEKTU S KLJUČNIMI PODATKI TABELA 6: DOVEDENA (KONČNA) ENERGIJA, PORABA VODE IN STROŠKI TABELA 7: RABA PRIMARNE ENERGIJE TABELA 8: EMISIJE CO 2 PO ENERGENTIH TABELA 9: MERITVE MIKROKLIME TABELA 10: EFEKTIVNE CENE ENERGIJE TABELA 11: OGREVALNE NAPRAVE TABELA 12: ZUNANJE STENE TABELA 13: TALNE KONSTRUKCIJE TABELA 14: STREHA TABELA 15: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO PODROČJU RABE TABELA 16: MERITVE OSVETLJENOSTI TABELA 17: PODATKI O LETNI PORABI IN STROŠKIH ELKO TABELA 18: TEMPERATURNI PRIMANJKLJAJ

8 TABELA 19: PODATKI O LETNI RABI IN STROŠKIH ELEKTRIČNE ENERGIJE TABELA 20: POVZETEK ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE TABELA 21: IZRAČUN POTREBNE TOPLOTE ZA OGREVANJE STAVBE TABELA 22: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA OVOJU STAVBE TABELA 23: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA PREZRAČEVANJU TABELA 24: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPIH NA SISTEMU OGREVANJA TABELA 25: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI PRI RABI HLADNE VODE TABELA 26: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA SISTEMU RAZSVETLJAVE TABELA 27: OCENA POTENCIALA PRIHRANKOV ENERGIJE Z UKREPI NA ELEKTROENERGETSKEM SISTEMU IN PORABNIKIH TABELA 28: VHODNI PODATKI ANALIZE TABELA 29: POVZETEK VSEH ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV TABELA 30: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN ZMANJŠANJE EMISIJ CO TABELA 31: PRIHRANEK - SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 32: PRIHRANEK PRIMARNE ENERGIJE IN EMISIJ CO2 SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA TABELA 33: PRIMERJAVA SCENARIJEV KAZALO DIAGRAMOV DIAGRAM 1: STRUKTURA RABE KONČNE ENERGIJE (LEVO) IN STRUKTURA STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO DIAGRAM 2: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA DOVEDE ENERGIJE ZA ELKO IN ELEKTRIČNO ENERGIJO DIAGRAM 3: TRILETNO POVPREČJE RAZMERJA STROŠKOV ZA ELKO, ELEKTRIČNO ENERGIJO IN VODO DIAGRAM 4: POVPREČNA SPECIFIČNA RABA IN STROŠEK ENERGIJE ZA 3 LETA DIAGRAM 5: EMISIJE, KI SO POSLEDICA OSKRBE STAVBE Z ENERGIJO DIAGRAM 6: PORABA ELKO PO MESECIH ZA OBDOBJE ZADNJIH ŠTIRIH KOLEDARSKIH LET DIAGRAM 7: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH ZA OBDOBJE ZADNJIH TREH KOLEDARSKIH LET DIAGRAM 8: DELITEV RABE EL. ENERGIJE DIAGRAM 9: LETNA RABA IN STROŠEK ELKO DIAGRAM 10: DOVEDENA ENERGIJA ELKO ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMPERATURNIM PRIMANJKLJAJEM DIAGRAM 11: STROŠEK ELKO PO MESECIH DIAGRAM 12: LETNA RABA IN STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE DIAGRAM 13: RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH DIAGRAM 14: VSOTE RABE ELEKTRIKE V 12 ZAPOREDNIH MESECEV ZA LETI 2014 IN DIAGRAM 15: STROŠEK ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH DIAGRAM 16: RAZDELITEV STROŠKOV ELEKTRIČNE ENERGIJE PO POSAMEZNIH KOMPONENTAH OBRAČUNA ZA MESEC JANUAR 2015 IN JUNIJ DIAGRAM 17: EFEKTIVNA CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO MESECIH (Z DDV) DIAGRAM 18: LETNA RABA IN STROŠEK OSKRBE S PITNO VODO IN ODVAJANJA TE ČIŠČENJA ODPADNE VODE DIAGRAM 19: DELEŽI TOPLOTNIH IZGUB PO POSAMEZNIH ELEMENTIH OVOJA TER PREZRAČEVANJU

9 KAZALO PRILOG Priloga 1. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE Priloga 2. ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE Priloga 3. LOKACIJSKA INFORMACIJA Seznam uporabljenih kratic kw kwh enota za moč električnih in toplotnih naprav enota za porabljeno energijo /a per annum (na leto) t e CNS STV ELKO EVD indeks - toplotna energija indeks - električna energija centralni nadzorni sistem sanitarna topla voda ekstra lahko kurilno olje enostavna vračilna doba 9

10 10

11 0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE Povzetek je napisan z namenom, da se vodstvu in uporabnikom na kratek in jedrnat način predstavi vse pomembne elemente energetskega pregleda, ne da bi se morali ukvarjati z energetiko in posameznimi izračuni, ki so zajeti v pregledu. V energetskem pregledu so nakazane možnosti učinkovite rabe energije (URE) oz. zmanjšanja stroškov ogrevanja, porabe električne energije in vode. Predlagani ukrepi so ločeni na organizacijske in investicijske ukrepe. Vsi predlagani ukrepi vplivajo na URE in znižanje stroškov. Predlagani ukrepi se razlikujejo po dobi vračanja vloženih finančnih sredstev in po nujnosti izvajanja posameznega ukrepa. Izdelava razširjenega energetskega pregleda (REP) Zdravstvenega doma Hrpelje je bila naročena od Občine Hrpelje-Kozina in je izdelana v skladu s predpisano metodologijo za izvedbo REP-a. Kot izhodišče za določitev ukrepov in njihovih učinkov je bilo iz analize pridobljenih podatkov najprej ugotovljeno stanje stavbe. Osnovni nabor ukrepov je bil korigiran na podlagi razgovorom z osebjem stavbe, tehnične rešitve pa so bile opredeljene skupaj s sodelavci za posamezna področja. Na ta način so bile upoštevane tudi omejitve pri izvajanju ukrepov za učinkovito rabo energije in za znižanje stroškov vzdrževanja. Vrednosti in podane usmeritve investicij so okvirne, kot je to običajno na nivoju energetskega pregleda. Za natančne tehnične rešitve za posamezen ukrep je potrebna izdelava Projektov za izvedbo (PZI), v okviru katerih se ukrepi podrobno obravnavajo in se izdelajo natančni projektantski popisi. Projekt prenove mora poleg opisa tehničnih ukrepov vsebovati tudi opise možnih tveganj zaradi njihovega posamičnega ali medsebojnega vpliva in navodila uporabnikom za omejevanje tveganj s preventivnimi in kurativnimi ukrepi. KLJUČNE UGOTOVITVE Ključne ugotovitve razširjenega energetskega pregleda so: - Stavba Zdravstvene postaje Hrpelje se nahaja na naslovu Reška cesta 18. Prostori zdravstvenega doma zajemajo večji del stavbe, v manjšem delu pa ima prostore lekarna (Obalne lekarne Koper). Naročnik REP je lastnik celotne stavbe. - V času ogrevalne sezone je v večini prostorov mogoče zagotoviti ustrezno toploto ugodje. Meritve mikroklime niso bile izvedene, saj se v času izdelave REP stavba ni ne ogrevala in ne hladila. - Zunanji toplotni ovoj stavbe je grajen iz opečne modularne opeke debeline na zunanji strani pa toplotno izolirane z ekspandiranim polistirenom debeline 6 cm ter zaključen s fasadnim ometom. Talna konstrukcija na terenu je izvedena brez sloja toplotne izolacije. Stavba ima poševno streho, ki je krita z opečnimi strešniki v malti. Nosilna konstrukcija strehe je izvedena z armiranobetonsko strešno ploščo. Ločilni sloj med ogrevanimi prostori in strešno konstrukcijo predstavlja spuščen strop iz perforirane pločevine brez vgrajene toplotne izolacije. Na ovoju je vgrajeno energetsko neučinkovito PVC stavbno pohištvo z dvoslojno zasteklitvijo. 11

12 - Stavba se oskrbuje s toplotno energijo iz lastne kotlovnice na ekstra lahko kurilno olje, z električno energijo iz javnega distribucijskega omrežja in s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. - Oprema v kotlovnici je funkcionalno ustrezna in primerno vzdrževana. - Električne naprave in razdelilci nizkonapetostnih (NN) razvodov so solidno vzdrževani in omogočajo normalno delovanje, so pa relativno stari. Večji del razsvetljave je zastarel in potreben prenove. - Na področju organizacijskih ukrepov se priporoča uvedba Sistema upravljanja z energijo (SUE). - Investicijsko-tehnični ukrepi so možni predvsem na zunanjem ovoju (toplotna izolacija fasad in strehe, stavbno pohištvo), elektroenergetskem sistemu (prenova razsvetljave) in ogrevalnem sistemu (zamenjava vira ogrevanja). Ob celoviti prenovi se priporoča tudi vgradnja centralnega prezračevanja z rekuperacijo toplote. STRUKTURA POVPREČNE RABE ENERGIJE IN STROŠKOV Absolutno gledano gre v primeru Zdravstvenega doma Hrpelje za manjšega porabnika energije. Narava raba stavbe je za izvajanje zdravstvenih dejavnosti. Stavba je v uporabi ob delavnikih med 7. in 20. uro, med vikendi pa je le delno v uporabi. Struktura rabe energije za obdobje zadnjih treh let je prikazana na spodnjih dveh grafikonih (za toploto so uporabljena zadnja štiri leta). 38% 66% 34% 50% 12% Toplota Električna energija Toplota Električna energija Voda Diagram 1: Struktura rabe končne energije (levo) in struktura stroškov za energijo in vodo Tabela 1: Povprečna raba energije, stroški in emisije v zadnjih treh letih Povprečje Poraba energentov [kwh/leto] Stroški energenta [ /leto] Emisije CO 2 [t/leto] Primarna energija [kwh/m 2 leto] Energijsko število [kwh/m 2 leto] Toplotna energija ,5 105,5 96,0 Električna energija ,5 126,0 50,4 Skupaj ,0 231,6 146,4 Poraba [m 3 /leto] Stroški [ /leto] Hladna Voda Skupaj povprečni stroški v obdobju [ /leto]:

13 Na podlagi kopij računov dobaviteljev energije in vode smo ugotovili, da pri rabi končne energije 66 % predstavlja energija ekstra lahkega kurilnega olja namenjena pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov in manjši delež priprave TSV, 34 % končne energije pa predstavlja električna energija. Večina sredstev za obratovanje se porabi za oskrbo s toplotno energijo, in sicer 50 %. Preostali del se porabi v naslednjih deležih: 38 % za električno energijo in 12 % za oskrbo s hladno vodo iz vodovodnega omrežja in komunalne storitve. PREDLAGANI SCENARIJI ZA IZVEDBO UKREPOV URE IN OVE Z izrazom»celovita energetska prenova«označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, v kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami obsežnejši operaciji. Tabela 2: Scenarij 1- celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija ORGANIZACIJSKI UKREPI: MWh e MWh t enota /enota let 1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: kpl , ,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije Enostavn a vračilna doba SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.500,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa m 2 50, ,00 -toplotna izolacija fasade m 2 65, ,20 -zamenjava stavbnega pohištva m 2 400, ,00 -toplotna izolacija stropa zaklonišča m 2 35, ,50 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko -9,94 kpl , ,00 -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo -1,4 kpl , ,00 SKUPAJ 2+3: -11,4 39, Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava obstoječih svetil z LED svetili 7,5 995 kpl , ,92 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -3,9 39, ,62 36 SKUPAJ SCENARIJ: -3,9 39, ,

14 I. SPLOŠNI DEL 1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analizirati energetsko stanje stavbe, obravnavati možne ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije (URE) za zniževanje obratovalnih stroškov, analizirati izbrane ukrepe URE ter oceniti izvedljivost izbranih investicijskih in organizacijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. REP vključuje tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih za učinkovito rabo energije. Cilji energetskega pregleda so sledeči: osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov, evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije, uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije, takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov, ekonomski prihranki, priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov. Razširjen energetski pregled se pripravlja v sklopu aktivnosti priprave dokumentacije za koriščenje nepovratnih sredstev za celovito energetsko obnovo stavb v okviru kohezijske politike za obdobje Pri pripravi dokumenta so bile upoštevane zahteve Navodil in tehničnih usmeritev za energetsko prenovo javnih stavb ter Navodil za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo. Poleg zgoraj omenjenih specifičnih navodil so bile pri izvedbi pregleda in končnega poročila upoštevane zahteve Metodologije za izdelavo energetskih pregledov, standardov SIST EN ter SIST EN , pravilnikov, veljavnih tehničnih smernic in drugih relevantnih dokumentov. V okviru energetskega pregleda je bila pridobljena in upoštevana tudi lokacijska informacija, ki podaja zahteve in omejitve za posege v obravnavano stavbo. 14

15 2. UVOD 2.1 OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI Zdravstveni dom Sežana je neprofitni javni zavod, vključen v javno zdravstveno mrežo na primarni ravni za območje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen. Ustanovljen je za opravljanje osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti s sedežem v Sežani ter med drugimi enotami tudi v Zdravstveni postaji Hrpelje. Stavba zdravstvene postaje Hrpelje se nahaja na naslovu Reška cesta 18 v Hrpeljah. V objektu sta dve splošni ambulanti s previjalnicama, dve zobni ambulanti, patronažna služba, zobna tehnika, v kleti pa so poleg tehničnih prostorov locirane tudi dežurne sobe, garderobe ter čajna kuhinja. V delu prostorov deluje tudi lekarna Obalne lekarne Koper. Stavba je bila zgrajena leta 1975, leta 2002 so bila vgrajena nova PVC okna, v letu 2005 pa sta bili obnovljeni fasada in streha stavbe. Tabela 3: Splošni podatki o zavodu in stavbi Organizacija Naslov Reška cesta 18 Kraj Poštna številka Odgovorna oseba ZDRAVSTVENI DOM SEŽANA ZDRAVSTVENA POSTAJA HRPELJE Hrpelje 6240 Kozina Tadeja Pogačnik Godnič Telefon 05/ Fax 05/ E-pošta Spletna stran Namembnost zgradbe Čas uporabe Število zaposlenih 13 tajnistvo@zd-sezana.si Ambulanta, lekarna Ob delavnikih med 7:00 in 20:00 uro, ob vikendih prostori le delno v uporabi. 2.2 PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB Z OZNAČENO NAMEMBNOSTJO STAVB Predmet razširjenega energetskega pregleda so prostori Zdravstvene postaje Hrpelje v stavbi na naslovu Reška cesta 18 v Hrpeljah. Stavba ima poleg pritličja in nadstropja še delno vkopano klet. Osnovni podatki stavbe iz evidence GURS so prikazani v spodnji tabeli. Tabela 4: Podatki o stavbi iz evidence GURS Katastrska občina Številka stavbe 53 Število etaž HRPELJE Deli stavbe 1,2,3 Površina stavbe [m 2 ] Celotna stavba 827 m 2 Številka parcele 254/81 Površina parcele [m 2 ]

16 Na Sliki 1 je prikazana lokacija stavbe v prostoru, na Sliki 2 pa pogled na frontalno fasado, kjer je lociran vhod do čakalnic in ambulant. Slika 1: Lokacija stavbe (Vir: Slika 2: Frontalna fasada stavbe V Tabeli 5 so zbrani ključni podatki o objektu, tako kot je to zahtevano v Navodilih in služi identifikaciji ciljne kategorije upravičenih objektov celovite energetske prenove. Tabela 5: Podatkovna zbirka o objektu s ključnimi podatki Naziv stavbe Zdravstvena postaja Hrpelje Lokacija Hrpelje, Reška cesta 18 Namembnost stavbe Stavbe za zdravstvo Lastnik Zdravstveni dom Sežana Upravljavec Uporabnik Zdravstvena postaja Hrpelje Uporabna površina stavbe 881,3 m 2 Neto tlorisna površina stavbe 881,3 m 2 Kondicionirana površina stavbe (A k ) 829,1 m 2 Energenti Električna energija, Ekstra lahko kurilno olje Poraba primarne energije za ogrevanje in delno 88 MWh toplo sanitarno vodo Poraba električne energije 41,8 MWh Letnica izgradnje 1975 Leto večje prenove stavbe, ogrevalnega, okna 2002, fasada in streha

17 hladilnega, prezračevalnega sistema in razsvetljave ter opis posega Intenzivnost uporabe stavbe Stavba se uporablja ob delavnikih 13 ur dnevno, ob vikendih v času dežurne službe 2.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je poznavanje trenutnega stanja in preteklih trendov. V spodnji grafih in tabelah je prikazana raba končne energije in vode v obdobju 2013 do 2015 ter s tem povezani stroški. Za rabo toplote je upoštevano tudi leto Podatke smo pridobili od računovodstva ZD Sežana ter podatkov iz računovodstva Obalnih lekarn Koper. Povprečna skupna dovedena energija je v opazovanih letih znašala kwh. Povprečni letni strošek je v opazovanih letih predstavljal z vključenim DDV. Tabela 6: Dovedena (končna) energija, poraba vode in stroški Toplota Električna energija Voda Skupni stroški enota kwh kwh m n.p. n.p. n.p. n.p. / Povprečje Na Diagramu 2 je prikazano razmerje med dovedeno energijo ekstra lahkega kurilnega olja in električno energijo. Delež ELKO predstavlja dve tretjine dovedene končne energije. Kurilno olje ima večinski delež tudi pri stroških, saj ti v povprečju znašajo 50 % vseh stroškov (Diagram 3). Na drugem mestu je z 38 % strošek električne energije, na zadnjem pa strošek oskrbe s pitno vodo z 12 %. 66% 34% Toplota Električna energija Diagram 2: Triletno povprečje razmerja dovede energije za ELKO in električno energijo 17

18 Raba energije v kwh na m 2 na leto Strošek energije v EUR na m 2 na leto 38% 50% 12% Toplota Električna energija Voda Diagram 3: Triletno povprečje razmerja stroškov za ELKO, električno energijo in vodo Energijsko število oziroma specifična raba energije za ogrevanje znaša 96 kwh/m 2 na leto, kar pomeni, da je potencial za prihranke toplotne energije relativno velik. Energijsko število za električno energijo znaša 50 kwh/m 2 na leto, kar je glede na izkušnje primerljivo energijskemu številu podobnih objektov. Skupno energijsko število oziroma specifična raba energije na kvadratni meter kondicionirane površine 146 kwh/m 2. Povprečna specifična raba energije za 3 leta Povprečni specifični strošek energije za 3 leta Toplota Elelktrična energija Toplota Elelktrična energija 160,0 18,0 140,0 16,0 120,0 100,0 80,0 60,0 40,0 50,4 96,0 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 4,0 6,9 9,2 20,0 2,0 0,0 0,0 Diagram 4: Povprečna specifična raba in strošek energije za 3 leta 18

19 V Tabeli 7 je podana letna raba primarne energije ločeno po energentih za vsa opazovana leta. Skladno s tehnično smernico 1 je pri pretvorbi iz končne v primarno energijo za ELKO uporabljen faktor 1,1, za električno energijo pa 2,5. Tabela 7: Raba primarne energije Toplota Električna energija Skupaj Enota MWh MWh MWh n.p povprečje V Tabeli 8 so podane so tudi emisije toplogrednega plina CO 2, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv in električne energije. Za preračun so uporabljeni faktorji iz Priloge III pravilnika 2 o metodah za določanje prihrankov energije. Tabela 8: Emisije CO 2 po energentih Emisije CO 2 [ton] ELKO 21 Električna energija 20 V spodnjem diagramu so poleg skupne emisije CO 2 podane še letne emisije prahu, ogljikovega monoksida, hlapnih organskih snovi, dušikovih oksidov, žveplovega dioksida in metana. PRAH CO VOC Nox SO2 CH4 CO2 x , ,8 238, , ,9 58, , CO2 x 100 CH4 SO2 Nox VOC CO PRAH kg/leto ,56 58, , ,15 238, ,76 131,26 Diagram 5: Emisije, ki so posledica oskrbe stavbe z energijo 1 Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije 2 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov CO2 (Ur.l. RS, št. 67/2015). 19

20 2.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico, v kateri se nahaja. Je zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe. Na stanje toplotnega ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin, relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika. Na slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, med tem ko so mikro klimatski pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in klimatizacije. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena temperatura (povprečje temp. zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost gibanja zraka (prepih). Parametri za toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni so naslednji: 1. temperatura zraka: v času brez ogrevanja med 22 C in 26 C, priporočljivo 23 C do 25 C, v času ogrevanja med 19 C in 24 C, priporočljivo 20 C do 22 C; 2. navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo osebo (med 0,1 m in 1,1 m nad podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih manjša od 4 K; 3. površinska temperatura poda med 17 C in 26 C, pri sistemu talnega ogrevanja do 29 C (izjemi sta prostori z nestalno prisotnostjo in prostori s posebno namembnostjo); 4. pod oziroma talna obloga poda zaradi svojega neposrednega oziroma posrednega vpliva ne sme onesnaževati zraka v prostoru in ne sme vplivati na ugodje in zdravje uporabnikov prostorov; 5. največja sevalna temperaturna asimetrija: za hladno steno za toplo steno za hladen strop za topel strop < 13 C, < 35 C, < 18 C, < 7 C. Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja preprečiti vpliv neposrednega sončnega sevanja v bivalni coni; 6. priporočena srednja hitrost zraka: v času ogrevanja in hlajenja v ostalem času 0,15 m/s, 0,2 m/s. Stavba Zdravstvene postaje Hrpelje v času izdelave razširjenega energetskega pregleda ni bila ne ogrevana in ne hlajena, zato so bile izvedene zgolj meritve trenutnih temperatur in vlažnosti izbranih prostorih. 20

21 Tabela 9: Meritve mikroklime Prostor Relativna vlažnost [%] Temperatura [ C] Splošna ambulanta I 55,6 24,1 Previjalnica I 58 23,9 Čakalnica 61,2 22,5 3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO 3.1 RAZMERJA MED NAROČNIKOM EP, LASTNIKOM, UPORABNIKOM IN UPRAVNIKOM STAVBE Naročnik energetskega pregleda je Občina Hrpelje-Kozina, ki je lastnik stavbe in ki se uporablja za namene zdravstvene oskrbe (ambulanta, lekarna). Uporabnik in upravnik prostorov je Zdravstveni dom Sežana. 3.2 SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV Za ekstra lahko kurilno olje, električno energijo in vodo dobavitelji mesečno izdajo račune upravniku stavbe. Upravnik plača račune iz svojih sredstev. 3.3 POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI Nadzor nad rabo energije se vrši s preverjanjem računov ob potrjevanju plačila. Energetsko knjigovodstvo je za stavbo uvedeno. 3.4 MOTIVACIJA ZA UČINKOVITO RABE ENERGIJE (URE) PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH Lastnik stavbe je pokazal motivacijo za URE z naročilom izvedbe energetskega pregleda. Na lokaciji ni zaposlenega hišnika ali vzdrževalca. Hišnik skrbi za več stavb Zdravstvenega doma Sežana. Pri izvedbi energetskega pregleda smo sodelovali z odgovorno osebo Zdravstvenega doma Sežana in ožjo skupino zaposlenih, ki skrbi za nadzor nad obratovalnimi stroški, upravljanjem ogrevanja in koordinacijo zunanjih izvajalcev za vzdrževanje stavbe. 3.5 RAVEN PROMOVIRANJA URE Večjih ukrepov promocije URE v stavbi ni opaziti. 21

22 ELKO [L] 4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE 4.1 CENE ENERGETSKIH VIROV Cene energetskih virov so odvisne od povpraševanja na trgu, višine prispevkov in dajatev in od uspešnosti pogajanja z dobavitelji. Uporabnik ima vpliv zgolj na tisti del stroška, ki je dejansko plačilo za dobavljeno energijo, višino omrežnin, prispevkov in drugih dajatev pa določajo pristojni državni organi. Efektivne cene energije za obravnavno stavo, ki zajemajo celoten strošek energije izražene v /MWh za obdobje zadnjih treh let so prikazane v spodnji tabeli. Tabela 10: Efektivne cene energije LETO LETO Toplota 101,31 0,00 97,63 80,63 /MWh Električna energija n.p. 146,34 131,41 132,30 /MWh 4.2 MESEČNE PORABE GLAVNIH VIROV ENERGIJE Na Diagramih 6 in 7 je prikazana dovedena energija po mesecih za glavna energijska vira, s katerimi je oskrbovana obravnavana stavba. V Diagramu 6 so prikazane dobave ekstra lahkega kurilnega olja. Ker sta bili v letu 2012 dve nabavi ELKO in v letu 2013 ni bilo nabav, smo se odločili, da bomo pri porabi toplote upoštevali štiri letno obdobje ( ) jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Dobave ELKO po mesecih Diagram 6: Poraba ELKO po mesecih za obdobje zadnjih štirih koledarskih let 22

23 Električna energija [kwh] jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Diagram 7: Raba električne energije po mesecih za obdobje zadnjih treh koledarskih let 4.3 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE ENERGETSKIH VIROV Električna energija se dobavlja iz javnega omrežja. Do prekinitev dobave električne energije lahko pride v primeru izpada javnega omrežja, kar pa lahko traja največ nekaj ur. ELKO in električno energijo dobavlja podjetje Petrol d.d.. Do izpadov dobave ne prihaja. Oskrba s pitno vodo je prav tako zanesljiva. Prekinitev oskrbe z vodo se lahko pojavi v primeru morebitnih vzdrževalnih del na omrežju, kar pa ni ravno pogosto. 4.4 ZANESLJIVOST OSKRBE GLEDE DOTRAJANOSTI OPREME Pri oskrbi s toploto bo z vidika stroškovne učinkovitosti potrebno razmišljati o zamenjavi vira ogrevanja. Kotel na ELKO je redno vzdrževan in z njim ni težav, vendar je že 20 let star in se bliža koncu svoje življenjske dobe. 23

24 5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE 5.1 OGREVALNI SISTEM Kotlovnica Prostori zdravstvene postaje Hrpelje in prostori lekarne se ogrevajo iz kotlovnice, ki se nahaja v kletnih prostorih stavbe, ob garaži. Za ogrevanje zdravstvenega doma skrbi kotel na ekstra lahko kurilno olje proizvajalca Arca tip MHR z nazivno toplotno močjo 105 kw. Letnik izdelave kotla je Na kotlu je vgrajen ventilatorski gorilnik Weishoupt tip WL30-A (letnik 1995). Tabela 11: Ogrevalne naprave Ogrevalna naprava Proizvajalec Model Razpon moči Kotel na ELKO ARCA MHR 105 kw Kotel se krmili z regulacijo proizvajalca Arca nameščeno na kotlu. Kotel deluje s konstantno temperaturo. V pritličnih prostorih je nameščeno termostatsko stikalo, katero krmili delovanje obtočne črpalke. S termostatom v pritličnih prostorih uporabniki krmilijo delovanje ogrevanja. Slika 3: Kotel na ELKO Slika 4: Regulacija Arca in termostat 24

25 Na radiatorski ogrevalni veji je vgrajena frekvenčno regulirana obtočna črpalka Wilo TOP-S40/ W. Za transport vode v hranilnik TSV je vgrajena stopenjsko regulirana obtočna črpalka Grundfos UPS (P el = 85 W). Cevne povezave v toplotni postaji so pomanjkljivo toplotno izolirane. Na jugozahodni strani stavbe je vkopana cisterna volumna 10 m 3, kjer se skladišči kurilno olje. Ogrevala Po objektu so cevi dvocevnega ogrevalnega sistema speljane nadometno. Ogrevalna telesa so vezana na eno ogrevalno vejo. Po stavbi so vgrajeni aluminijasti radiatorji dvoslojni pločevinasti radiatorji. Vsi radiatorji imajo vgrajene ventile s termostatskimi glavami. Slika 5: Alu radiator z ventilom s termostatsko glavo 5.2 SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO SANITARNO VODO (TSV) Topla sanitarna voda se za potrebe zdravstvenega doma pripravlja z bojlersko toplotno črpalko proizvajalca TermoShop tip C2/300-A z nazivno toplotno močjo 2,15 kw, ter električno močjo 0,63 kw (leto proizvodnje 2013). Sanitarna voda se pripravlja v hranilniku TSV volumna 300 L. Po potrebi je v zimskem času kot pomoč pri pripravi TSV kotel na ELKO. V sistemu TSV je vgrajena cirkulacijska črpalka Wilo Stratos ECO-Z 25/1-5 z električno močjo od 5,8 do 59 kw. Črpalka je vezana na časovno stikalo. 25

26 Slika 6: Bojlerska toplotna črpalka 5.3 SISTEM ZA OSKRBO Z HLADNO VODO Oskrba s sanitarno vodo je izvedena preko enega odjemnega mesta za vodo: Zdravstvena postaja Hrpelje (št. odjemnega mesta: ) Po objektu je razpeljana napeljava hladne sanitarne vode. V sanitarijah so nameščene klasične enoročne sanitarne armature. Vgrajeni so kotlički brez možnosti omejenega izpusta - t.i. varčni kotlički. Slika 7: WC školjka 26

27 Slika 8: Umivalnik 5.4 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Stavba se v večini prezračuje naravno, torej z odpiranjem oken in z infiltracijo zunanjega zraka skozi netesnosti v ovoju stavbe. Iz sanitarij so izvedeni odvodi zraka z odvodnimi ventilatorji vgrajenimi na strehi, vendar niso v uporabi. Prav tako je v pralnici vgrajen odvodni ventilator, ki pa se uporablja. Slika 9: Odvodni difuzor Slika 10: Odvodni ventilator-pralnica 27

28 Za hlajenje v poletnem času so v prostorih vgrajene klima naprave split izvedbe. Skupno je vgrajenih 10 klima naprav split izvedbe različnih proizvajalcev (Mitsubishi El., Fujitsu,..). Skupna električna moč je cca. 15 kw, moč hlajenja pa 35 kw. Slika 11: Zunanja enota Fujitsu 5.5 ELEKTROENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Stavba ima nizko napetostni NN priključek izveden iz javnega distribucijskega omrežja. Napajalna napetost sistema je 230/400V. Glavna elektroomara se v kletnih prostorih ob kotlovnici. Od tu je izveden razvod po objektu do podrazdelilcev in naprej do posameznih porabnikov. Stavba ime dve odjemni mesti za električno energijo: (Zdravstvena postaja) ter (lekarna). V elektro omarici je merilna garnitura in varovalke. Glavne varovalke zdravstvene postaje so 3x50A oziroma 3x20 A (Lekarna). Glavni porabniki so razsvetljava, multimedijska in računalniška oprema ter klimatizacija. Instalacije so v funkcionalnem stanju. Slika 12: Glavna elektro omarica 28

29 6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE 6.1 OVOJ STAVBE Tri četrtine dovedene energije, ki jo letno za delovanje porabi obravnavani objekt, je namenjene pretvorbi v toploto za ogrevanje prostorov. Na rabo energije za ogrevanje stavbe ima velik vpliv ovoj stavbe, saj so od njegovih toplotnih karakteristik odvisne transmisijske toplotne izgube, njegova zrakotesnost pa ima vpliv na ventilacijske izgube toplote. Kakovost toplotne zaščite ovoja stavbe kot celote popišemo s koeficientom specifičnih transmisijskih izgub stavbe. Ta znaša H' T = 1,246 W/m 2 K, pri čemer je za to stavbo dovoljeni koeficient H' T,max = 0,421 W/m 2 K. Dovedena energija za pokrivanje transmisijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Transmisijske izgube znašajo 81,6 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje transmisijskih izgub tako znaša kwh. Zunanji zid je zgrajen iz opečne modularne opeke debeline 29 cm, ki je na notranji strani ometan, na zunanji strani pa toplotno izoliran z ekspandiranim polistirenom debeline 6 cm ter zaključen s fasadnim ometom. Ocenjena toplotna prehodnost te konstrukcije je U = 0,418 W/m 2 K. Zidovi v kleti so prav tako iz modularne opeke in ometani, na zunanji strani pa so obloženi s kamnitimi ploščami, brez vgrajene toplotne izolacije. Parapeti pod okni v čakalnici ter preklade so iz armiranega betona in niso toplotno zaščiteni. Na fasadi so prisotni tudi armiranobetonski napušči nad okni, ki niso toplotno izolirani. Obodne stene neogrevanega zaklonišča so iz betona debeline 40 cm. Konstrukcije presegajo dovoljene maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti. Tabela 12: Zunanje stene Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] 3 Zunanji zid, fasadni omet Zunanji zid, kamnita obloga Betonski parapeti, čakalnica Betonske preklade Vkopan zid, klet 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2 cm 2. MODULARNA OPEKA 29 cm 3. LEPILO TOPLOTNE IZOLACIJE 0,5 cm 4. EKSPANDIRAN POLISTIREN 5 cm 5. FASADNI OMET 0,5 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2 cm 2. MODULARNA OPEKA 29 cm 3. CEMENTNA MALTA 3,0 cm 4. KAMNITA OBLOGA 2 cm 1. BETON 26 cm 2. FASADNI OMET 0,5 cm 1. BETON 30 cm 2. FASADNI OMET 0,5 cm 1. PODALJŠANA APNENA MALTA 2,0 cm 2. MODULARNA OPEKA 29 cm 3. VEČPLASTNA BIT. HIDROIZOLACIJA 0,418 0,28 1,266 0,28 2,537 0,28 2,295 0,28 1,467 0,35 3 Dovoljene vrednosti skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010, Ur. l. RS, št. 52/10 29

30 Na Sliki 13 je viden poškodovan del fasade, iz katere je razvidna vgrajena toplotna izolacija. Slika 14 prikazuje frontalno fasado stavbe. Slika 13: Poškodovan del fasade, kjer je viden ekspandiran polistiren Slika 14: Frontalna fasada stavbe z vidnim betonskim napuščem nad okni Talna konstrukcija na terenu je izvedena v sestavi: PVC obloga, cementni estrih, hidroizolacija ter podložni beton. Manjši del talne konstrukcije ogrevane cone predstavlja stropna plošča nad neogrevanim zakloniščem, upoštevan pa je tudi del talne konstrukcije nad zunanjim zrakom, ki se nahaja nad vhodom v stavbo. Tabela 13: Talne konstrukcije Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] Tla na terenu - klet Tla nad neogrevanim zakloniščem Tla nad zunanjim zrakom (ob vetrolovu) 1. PVC 0,3 cm 2. CEMENTNI ESTRIH 6,0 cm 3. VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOLACIJA 1 cm 4. BETON 10 cm 1. PVC 0,3 cm 2. CEMENTNA MALTA 4 cm 3. BETON 40 cm 1. PVC 0,3 cm 2. CEMENTNA MALTA 4 cm 3. BETON 25 cm 2,742 0,35 1,467 0,35 1,921 0,30 30

31 Stavba ima poševno streho, ki je krita z opečnimi strešniki v malti. Nosilna konstrukcija strehe je izvedena z armiranobetonsko strešno ploščo v naklonu cca 14. Ločilni sloj med ogrevanimi prostori in strešno konstrukcijo predstavlja spuščen strop iz perforirane pločevine brez vgrajene toplotne izolacije, zaradi česar prihaja do velikih toplotnih izgube skozi stropno konstrukcijo. Konstrukcija presega dovoljeno maksimalno vrednost toplotne prehodnosti. Tabela 14: Streha Konstrukcija Sestava U [W/m 2 K] U dovoljeni [W/m 2 K] Strop proti podstrešju 1. PLOČEVINA 0,4 cm 7,138 0,20 Strešna konstrukcija 1. BETON 15 cm 2. CEMENTNA MALTA 2 cm 3. OPEČNI STREŠNIKI 2 cm 2,978 0,20 Slika 15: Spuščen strop Na celotni stavbi so vgrajena okna in vrata s PVC in dvoslojno zasteklitvijo, ki so bila vgrajena leta Ocenjena toplotna prehodnost vgrajenega stavbnega pohištva znaša U = 2,2 W/m 2 K. Del toplotnega ovoja ogrevane cone so tudi PVC vrata v skladišču lekarne, kovinska vrata v kleti ter garažna vrata. Slika 16: PVC okvir z dvoslojno zasteklitvijo 31

32 Slika 17: Okno v čakalnici TERMOGRAFIJA OVOJA STAVBE V obdobju izdelave razširjenega energetskega pregleda Zdravstvene postaje Hrpelje se stavba ni ogrevala, prav tako so bile zunanje temperature previsoke za izdelavo termografske analize stavbe. 6.2 ELEKTRIČNE NAPRAVE IN APARATI Rabo električne energije glede na področje uporabe smo ocenili na podlagi dostopnih podatkov o nazivni moči porabnikov, obratovalnem času oziroma drugih dosegljivih podatkov (npr. deklarirana letna poraba, energijski razred itd.) in prikazali na Diagramu 8. Večji porabniki el. energije v stavbi so razsvetljava, multimedijska oprema ter klimatizacija in priprava TSV. Tabela 15: Raba električne energije po področju rabe Raba [kwh/leto] Kuhinja 816 Prezračevanje 48 Pralnica Multimedijska oprema Razsvetljava Klimatizacija Kotlovnica 636 Priprava TSV Zdravstveni aparati SKUPAJ ,2 32

33 Zdravstveni aparati 13% Kuhinja 2% Prezračevanje 0% Pralnica 4% Multimedijska oprema 19% Priprava TSV 16% Kotlovnica 2% Klimatizacija 17% Razsvetljava 27% Diagram 8: Delitev rabe el. energije Slika 18: Osebni računalnik Slika 19: Pralni in sušilni stroj 33

34 Slika 20: Manjši hladilnik 6.3 RAZSVETLJAVA Sistem razsvetljave je med večjimi porabniki energije. Po objektu so vgrajeni različni tipi svetil. V prostorih Zdravstvene postaje Hrpelje so vgrajena predvsem svetila z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko ter cevastimi fluo sijalkami 2x58 W (ambulante v pritličju) oziroma 4x36 W (ordinacije v nadstropju). V čakalnicah in v čajni kuhinji so vgrajena svetila z zrcalnim rastrom, magnetno dušilko ter cevastimi fluo sijalkami 4x18 W. V sanitarijah in pomožnih prostorih so vgrajene sijalke s cevastimi fluo sijalkami različnih moči in z opalno kapo. V garderobah in dežurnih sobah v kleti so vgrajena svetila s kompaktnimi fluo sijalkami moči 26 W, ta svetila so vgrajena tudi v lekarni. Manjši deleže razsvetljave predstavljajo klasične žarnice ter halogenska svetila. Skupna priključna moč v stavbi vgrajene razsvetljave je 14,56 kw. Ocenjuje se, da razsvetljava letno porabi kwh električne energije. Na splošno je razsvetljava zastarela in energijsko neučinkovita, svetlobni izkoristki svetil so slabi, njihova razporeditev pa v veliko primerih ni idealna glede na dimenzije in pogoje rabe prostora. Regulacije jakosti razsvetljave v odvisnosti od dnevne svetlobe in senzorjev prisotnosti ni. Slika 21: Zrcalni raster, cevaste fluo sijalke 4x18 W 34

35 Slika 22: Zrcalni raster, cevaste fluo sijalke 4x36 W Slika 23: Kompaktne fluo sijalke 2x26 W V Tabeli 16 so podane meritve osvetljenosti. Iz meritev izhaja, da je osvetljenost prostorov primerna. Tabela 16: Meritve osvetljenosti Prostor Izmerjena osvetlitev (Lux) Predpisana osvetlitev (Lux) Tip osvetlitve Ocena Ambulanta SA I Umetna + Prevezovalnica I Umetna + Fizioterapija Umetna + Čakalnica Umetna + 35

36 6.4 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE Topla sanitarna voda (TSV) se skozi leto pripravlja z delovanjem bojlerske toplotne črpalke ter s pomočjo kotla na ELKO. Ocenjeno se 80 % energije za pripravo TSV dovede s toplotno črpalko (20,25 MWh) in 20% s kotlom na ELKO (5,07 MWh). Glede na pogoje rabe prostorov in porabo STV ocenjujemo, da je ta način priprave TSV ustrezen. Ocenjena raba toplotne energije za pripravo STV znaša kwh letno. 6.5 PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Večina prostorov se prezračuje naravno z odpiranjem oken. Mehansko prezračevanje (odvod zraka) je izvedeno zgolj v sanitarijah in pralnici. Dovedena energija za pokrivanje ventilacijskih toplotnih izgub se lahko oceni na podlagi razmerja med računskimi transmisijskimi in ventilacijskimi izgubami stavbe iz elaborata gradbene fizike. Ventilacijske izgube znašajo 18,4 %. Ocenjena končna energija namenjena pretvorbi v toploto za pokrivanje ventilacijskih izgub tako znaša kwh. V ambulantah so vgrajene klima naprave, tako imenovane split izvedbe. Zunanja enota, v kateri je kondenzator in kompresor, odvaja toploto iz stavbe preko notranje enote z uparjalnikom. Medij za prenos toplote je freon. Na podlagi ocenjenega časa obratovanja in trajanja hladilne sezone se ocenjuje da je raba električne energije za hlajenje prostorov kwh. 36

37 I. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE 7. OSKRBA Z ENERGIJO 7.1 REVIZIJA POGODB O DOBAVI ENERGIJE Za nakup elektrike se v Zdravstvenem domu Sežana poslužujejo skupnega javnega naročila v okviru javnih zavodov. Za nakup električne energije in ima ZD Sežana trenutno sklenjeno pogodbo s podjetjem Petrol d.d.. Ekstra lahko kurilno olje prav tako dobavlja podjetje Petrol d.d. s katerim je tudi podpisana pogodba za dobavo. Za nakup električne energije za del stavbe Obalnih lekarn Koper imajo sklenjeno pogodbo s podjetjem E3 d.o.o EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovalo računovodstvo Zdravstvenega doma Sežana. Tabela 17: Podatki o letni porabi in stroških ELKO Količina [L] [kwh] [MWh] Strošek brez DDV [ ] Strošek z DDV [ ] Cena z DDV [ /MWh] , ,0 161, , ,7 101, ,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0, , ,0 80, , ,0 97, , ,0 76, , ,3 80,6 POVPREČNO ,6 6325,2 7590,3 93,2 Na Diagramu 9 je v grafični obliki prikazana letna raba ekstra lahkega kurilnega olja. V letu 2012 sta bili dve dobavi energenta (ELKO), zato v letu 2013 ni bilo dobave. 37

38 Dovedena daljinska toplota[kwh] Strošek daljinske toplote [ z DDV ] , , , , , , , , , [kwh] ,0 0, , ,0 Strošek z DDV [ ] ,7 0, , ,3 0,0 Diagram 9: Letna raba in strošek ELKO ANALIZA RABE ELKO Raba ELKO se ne beleži na mesečnem nivoju. Iz pridobljenih faktur so razvidne le nekajkrat letne dobave energenta, ki se skladišči v rezervoarju ob stavbi. Na račun tega analiza rabe ELKO po mesecih ni možna TEMPERATURNI PRIMANKLJAJ Glavni vplivni faktor, ki določa količino potrebne energije za ogrevanje, je povprečna zunanja temperatura v kurilni sezoni. Klimatološko ta podatek popišemo s temperaturnim primanjkljajem. Temperaturni primanjkljaj (TP) v sezoni je vsota dnevnih razlik temperature med 20 C in zunanjo dnevno povprečno temperaturo zraka za tiste dni od 1. julija do 30. junija, ko je dnevna povprečna temperatura nižja ali enaka 12 C (15 C). V okviru zadnjih treh koledarskih let obratovanja stavbe smo določili temperaturne primanjkljaje za lokacijo stavbe. Podatki so določeni na podlagi meritev, pridobljenih iz najbližje meteorološke postaje (elektronski registrator) Tatre (št. 655). Elektronski registrator je od lokacije stavbe oddaljen 11 kilometrov. Trideset letno povprečje temperaturnega primanjkljaja za lokacijo stavbe je Kdan. Tabela 18: Temperaturni primanjkljaj Temperaturni primanjkljaj po letih za postajo Tatre Leto Kdan Povprečje ( )

39 Dovedena toploe za ogrevanje v MWh RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE NORMIRANA S TEMEPRATURNIM PRIMANKLJAJEM Za primerjavo rabe toplote za ogrevanje v različnih letih je potrebno porabo normirati na takšen način, da upoštevamo dejanske in referenčne potrebe po ogrevanju. Poraba energije v posameznem letu je bila torej uravnotežena s kvocientom referenčnega in dejanskega letnega temperaturnega primanjkljaja. Normirani podatki so predstavljeni na Diagramu 10. Dovedena toplota normirana na TP MWh 169,0 0 89,7 80,3 Diagram 10: Dovedena energija ELKO za ogrevanje normirana s temperaturnim primanjkljajem ANALIZA RABE ENERGIJE ZA OGREVANJE PO MESECIH Raba energije za ogrevanje se ne meri na mesečni osnovi zato ni mogoče narediti analize rabe energije za ogrevanje po mesecih ANALIZA STROŠKOV IN CENE EKSTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA Na Diagramu 11 je prikazan strošek dobav ELKO. Ta znaša od nekje pa do na posamezno nabavo. 39

40 Strošek [ z DDV] Strošek ELKO po mesecih 9000,0 8000,0 7000,0 6000,0 5000,0 4000,0 3000,0 2000,0 1000,0 0,0 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec ,9 8018, , , Diagram 11: Strošek ELKO po mesecih Cena ekstra lahkega kurilnega olja je odvisna od različnih dejavnikov. Končni znesek, ki ga plača uporabnik, je sestavljen iz trošarine, okoljske dajatve CO 2, dodatka za energetsko učinkovitost, prispevka za OVE in SPTE in osnovne cene ELKO. 7.3 ELEKTRIČNA ENERGIJA Poraba in stroški so bili pridobljeni s fotokopij faktur, ki jih je posredovalo računovodstvo ZD Sežana (za odjemno merilno mesto št , obračunska moč 35 kw, varovalke 3x50 A) oziroma iz računovodstva Obalnih lekarn Koper (za odjemno merilno mesto št , obračunska moč 14 kw, varovalka 3x20 A). Tabela 19: Podatki o letni rabi in stroških električne energije leto ET [kwh] Skupaj [kwh] Omrežnina z DDV [ ] Nakup z DDV [ ] Skupaj z DDV [ ] Cena z DDV [ /MWh] , , , , , ,

41 Električna energija [kwh] Poraba energije [MWh] Strošek elektrike [ ] 20, ,0 10, , , [MWh] 42,1 40,7 42, Diagram 12: Letna raba in strošek električne energije ANALIZA RABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na Diagramu 13 je prikazana raba električne energije po mesecih. Razvidna je razlika v profilu rabe med posameznimi leti. Meseci z malenkost višjo porabo so poletni meseci (jun, jul, avg), v povprečju pa se raba glede na mesece relativno malo spreminja jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Diagram 13: Raba električne energije po mesecih 41

42 Strošek električne energije na mesec [ ] električna energija [kwh] Na Diagramu 14 je prikazan tako imenovan»rolling bar graph«, ki prikazuje vsote skupne porabe za 12 zaporednih mesecev obdobja let 2014 in Tovrstni diagram nam zelo dobro pokaže trend rasti ali zmanjševanja rabe električne energije, saj je v primeru, da se ta ne zmanjšuje niti ne povečuje vsota 12 zaporednih mesecev vedno približno enaka. V konkretnem primeru je opaziti trend rasti rabe električne energije, v poletnih mesecih. 12 mesečne vsote rabe elektrike Diagram 14: Vsote rabe elektrike v 12 zaporednih mesecev za leti 2014 in ANALIZA STROŠKA IN CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na Diagramu 15 je prikazan mesečni strošek električne energije. Ta znaša od v povprečju cca. 250 na mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Diagram 15: Strošek električne energije po mesecih 42

43 Cena [ /MWh] Na Diagramu 16 je prikazana razdelitev stroška po komponentah obračuna za dva različna meseca za merilno mesto zdravstvenega doma ( ). Razvidno, je da ni večjih razlik med zimskimi in poletnimi meseci. Slabih 45 % predstavljajo postavke omrežnine za moč in ET. Energija v ET predstavlja približno 41 %, ostali del pa so prispevki, pri čemer po deležu izstopa prispevek za OVE+SPTE. Uporabnik ima z izbiro najugodnejšega dobavitelja elektrika tako vpliv na manj kot polovico stroška. Komponente stroška oskrbe z električno energijo januar 2015 Energija MT 0% Energija ET 41% Trošarina 3% Pripevek za učnikovito rabo energije 1% Moč 9% Energija ET 41% Komponente stroška oskrbe z električno energijo junij 2015 Energija MT 0% Trošarina 3% Pripevek za učnikovito rabo energije 1% Moč 10% Jalova en. 0% Pripevek AGEN 0% Prispevek BORZEN 0% Prispevek OVE+SPTE 10% Omrežnina ET 36% Jalova en. 0% Pripevek AGEN 0% Prispevek BORZEN 0% Prispevek OVE+SPTE 8% Omrežnina ET 37% Diagram 16: Razdelitev stroškov električne energije po posameznih komponentah obračuna za mesec januar 2015 in junij 2015 Na Diagramu 17 je prikazana efektivna cena električne energije v zadnjih treh letih. Efektivna cena se giblje med 120 in 150 /MWh. Opaziti je trend padanja cene električne energije Efektivna cena električne energije Mesec obdobja od 2013 do 2015 Diagram 17: Efektivna cena električne energije po mesecih (z DDV) 43

44 Letna poraba pitne vode [m 3 ] Skupni stroški za vodo [ ] 7.4 PITNA VODA V obravnavni stavbi se voda uporablja zgolj v sanitarijah ter v ambulantah. Večjih porabnikov vode v stavbi ni. Poraba je v obravnavanih letih približno enaka, prav tako pa tudi strošek. V letu 2015 je poraba znašala 343 m 3. Efektivna cena vode v letu 2015 znaša 3,34 /m 3 z upoštevanim DDV in vsemi prispevki. Voda ni predmet tržne distribucije, zato uporabnik nima neposrednega vpliva na ceno. Letna poraba in stroški pitne vode Poraba Strošek Diagram 18: Letna raba in strošek oskrbe s pitno vodo in odvajanja te čiščenja odpadne vode 8. ANALIZA ENERGIJSKIH TOKOV V STAVBI Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki o gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij ter sistemih ogrevanja, hlajenja priprave STV in razsvetljavi ter drugih tehničnih napravah so bili delno pridobljeni iz obstoječe projektne dokumentacije, delno pa z ogledom na kraju samem. Podatki o času obratovanja, temperaturah v stavbi itd. so bili pridobljeni ob ogledu stavbe. Tabela 20: Povzetek energijskih lastnosti stavbe Lastnosti stavbe Površina toplotnega ovoja stavbe (m 2 ) 1.450,6 Kondicionirana površina stavbe (m 2 ) 829,1 Kondicionirana prostornina stavbe (m 3 ) 2.400,5 Faktor oblike f 0 (m -1 ) 0,478 Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe - z 0,089 Letna potrebna toplota za ogrevanje - Qh (kwh) Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevane prostornine - Qh/Ve (kwh/m 3 ) 18,1 Potrebna toplota za ogrevanje na neto ogrevano površino - Qh/Au (kwh/m 2 ) 66,3 44

45 8.1 POTREBNA TOPLOTA Potrebna toplota za ogrevanje stavbe (Q NH ) se izračuna kot razlika med skupnimi izgubami stavbe, ki zajemajo transmisijske (Q H,tr ) in ventilacijske (Q H,ve ) toplotne izgube ter skupnimi dobitki, ki zajemajo notranje (Q H,int ) in zunanje (Q H,sol ) dobitke. Transmisijske izgube znašajo na letni ravni Q H,tr = kwh. Ventilacijske izgube znašajo na letni ravni Q H,ve = kwh. Tabela 21: Izračun potrebne toplote za ogrevanje stavbe 4 Iz izračuna izhaja, da je potrebna letna toplota za ogrevanje stavbe, ki jo moramo dovesti stavbi, da pokrijemo toplotne izgube, enaka Q NH = kwh. Poleg ogrevanja prostorov je potrebno toploto dovajati še sistemu za pripravo tople vode. Potrebna letna toplota za pripravo tople vode se skladno s Tehnično smernico 5 oceni na podlagi površine in števila dni uporabe prostorov in znaša 530 Wh/(m 2 d) - bolnišnica, kar pri površini ambulant 171 m 2 in rabi 5 dni v tednu pomeni, da je potrebna toplota za ogrevanje sanitarne tople vode Q w = kwh. 8.2 TOPLOTNI PRITOKI IN NOTRANJI TOPLOTNI VIRI V tej točki je zaradi načina izračuna združena predstavitev zunanjih in notranjih toplotnih dobitkov. Toplotni dobitki zaradi vpliva sončnega sevanja v ogrevalni sezoni znašajo na letni ravni Q h,sol = kwh. Notranji toplotni dobitki v ogrevalni sezoni, ki vključujejo toplotno oddajo naprav in ljudi v prostoru, znašajo Q h,int = kwh. Ti dve vrednosti sta upoštevani v izračunu letne potrebne toplote za ogrevanje v točki KONČNA ENERGIJA ZA OGREVNJE STAVBE Končna ali dovedena energija je tista količina energije, ki jo dovedemo na prag meje sistema, ki ga obravnavamo. V našem primeru je to količina energije, ki jo vsebuje ekstra lahko kurilno olje, ki je pretvorjen v toploto za ogrevanje stavbe. Izračun gradbene fizike pokaže, da je končna energija za ogrevanje stavbe Q f,h skupni = kwh na leto. 4 Izračun je bil narejen s programskim orodjem GF URSA 4,verzija Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije 45

46 9. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENICALOV V nadaljevanju je za obravnavani objekt podana ocena energetsko varčevalnih potencialov. Ocena je podana v odstotkih. V splošnem velja, da je potencial prihranka podan glede na celotno rabo posameznega energenta oziroma vrste energije, razen kjer je eksplicitno navedeno, da gre za delež od rabe energije za posamezno področje rabe oziroma sistem. 9.1 OVOJ STAVBE Kot izhaja iz ugotovitve iz prejšnjega poglavja, predstavljajo večji delež toplotnih izgub transmisijske toplotne izgube skozi ovoj stavbe. Da bi zmanjšali transmisijske toplotne izgube, je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti konstrukcijskih elementov ovoja stavbe. Iz Diagrama 19, ki predstavlja računske deleže izgub po posameznem elementu ovoja stavbe ter prezračevanja izhaja, da je element z največjim potencialom za izboljšave stropna konstrukcija stavbe, manj potenciala se izkazuje pri fasadi, zamenjavi stavbnega pohištva ter prezračevanju. Diagram 19: Deleži toplotnih izgub po posameznih elementih ovoja ter prezračevanju V Tabeli 22 so prikazane ocene potenciala prihrankov po ukrepih, ki jih je možno in smiselno izvesti na ovoju stavbe. Upoštevano je, da se investicija izvede na tak način, da elementi dosegajo minimalne zahteve za toplotno prehodnost skladno s pravilnikom PURES in je ukrep izveden v skladu z zadnjim stanjem tehnike. Tabela 22: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na ovoju stavbe Opis ukrepa Možni prihranek energije za ogrevanje Investicija Vračilna doba Toplotna izolacija fasade Do 20 % visoka srednja Toplotna izolacija stropa Do 45 % Nizka nizka Vgradnja energetsko učinkovitega stavbnega pohištva (U=0,9 W/m2K) Do 10 % Visoka visoka 46

47 9.2 PREZRAČEVANJE Prezračevanje ima poleg vpliva na ugodje oz. kakovost bivanja v prostoru občuten vpliv na rabo energije za ogrevanje objekta, sploh v primerih, ko imamo naravno prezračevanje z odpiranjem oken. V objektih sodobnim stavbnim pohištvom, se ob nezadostnem zračenju velikokrat pojavi težava s slabim zrakom v prostorih. Glavna težava so visoke koncentracije CO 2 ter ostalih onesnažil in neustrezna relativna vlažnost zraka, ki vplivata na počutje uporabnikov in ustvarjata pogoje za rast mikroorganizmov (plesen). Energijsko najbolj učinkovito naravno prezračevanje je kratkotrajno zračenje na prepih, izogibati se moramo dolgotrajnemu zračenju pri priprtih oknih. V objektu je možno izvesti sistem mehanskega prezračevanja. V splošnem ločimo bolj uveljavljeno centralno prezračevanje in manj poznano lokalno prisilno prezračevanje. Pri prvem imamo naprave, ki skrbijo za pripravo in dovod ter odvod zraka v tehničnem prostoru, ali zunaj objekta od koder je po objektu razpeljan kanalski razvod za distribucijo zraka. V primeru lokalnega prisilnega prezračevanja pa so naprave v obliki manjših enot z ventilatorjem, nameščene v posamezen prostor, ki se prezračuje in zajemajo ter odvajajo zrak neposredno skozi odprtine v stavbnem ovoju na mestu montaže. Tabela 23: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na prezračevanju Opis ukrepa Izvedba mehanskega prezračevanja z rekuperacijo toplote (η>65%) Možni prihranek energije za ogrevanje Investicija Do 10 % visoka visoka Vračilna doba 9.2 PROIZVODNJA IN DISTRIBUCIJA TOPLOTE Trenutni vir energije za ogrevanje stavbe je ekstra lahko kurilno olje. Gre za fosilno gorivo, ki sodi med neobnovljive vire energije. Glede na lokacijske in prostorske značilnosti obravnavane stavbe je kot vir ustrezen, saj v neposredni bližini ni mestnega omrežja daljinskega ogrevanja. Glede na potrebe povečanja izrabe obnovljivih virov energije ter izboljšanja energetske učinkovitosti pri pripravi toplote je možna uporaba kombinirane priprave toplote s toplotno črpalko ter energetsko bolj učinkovitim kotlom na ELKO. Sama raba toplote se s tem ukrepom nebi bistveno zmanjšala, bi se pa znižali stroški za ogrevanje in pripravo TSV. Trenutno je regulacija ogrevanja vodena zgolj po notranji temperaturi prostorov in določenem urniku obratovanja. Pri prenovi kotlovnice bi bila smiselna vgradnja regulacije glede na zunanjo temperaturo zraka. Za meritve rabe toplote je potrebno na ogrevalno vejo vgraditi kalorimeter ter vezava toplotne črpalke na ločen števec električne energije. 47

48 Tabela 24: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepih na sistemu ogrevanja Opis ukrepa Prenova kotlovnice z vgradnjo kotla na elko ter toplotno črpalko zrak/voda. Izvajanje sistema upravljanja z energijo Možni prihranek energije za ogrevanje Investicija Vračilna doba do 7 % visoka srednja do 10 % nizka nizka 9.3 PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE Topla sanitarna voda se čez celo leto pripravlja s toplotno črpalko ter delno s kotlom na elko. Na sistemu TSV ni predvidenih dodatnih ukrepov. 9.4 SANITARNA VODA Poleg učinkovite rabe energije, je pomembna tudi učinkovita izraba z drugih naravnih virov. Smotrna poraba sanitarne pitne vode je z rastjo cen oskrbe z vodo pomembna tudi z vidika stroškov. V okviru prenove sanitarij je potrebno izbirati tako tehnologijo, ki omogoča varčno rabo vode. Seveda velik potencial za prihranke predstavlja racionalno obnašanje uporabnikov. Pomemben dejavnik je redno vzdrževanje in kontrola puščanj. Tabela 25: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi pri rabi hladne vode Opis ukrepa Možni prihranek vode Investicija Vračilna doba Vgradnja WC kotličkov z dvostopenjskim splakovanjem Vgradnja nastavkov za varčevanje z vodo na sanitarne armature do 30 % s kotlički z enostopenjskim splakovanjem do 60 % v primerjavi z armaturo brez posebnega nastavka nizka nizka srednja srednja 9.5 RAZSVETLJAVA Pomembno je da se v javnih zgradbah uvaja energetsko učinkovita razsvetljava, ki ob enaki ali boljši osvetljenosti porabi manj energije. S prenovo obstoječih sistemov lahko dosežemo: - ustrezno osvetljenost prostorov, - enostavnejše upravljanje z razsvetljavo, - enostavnejše vzdrževanje razsvetljave, - manjšo rabo energije, 48

49 - nižjo priključno moč oziroma nižjo konično moč. Sistem razsvetljave je po večini zastarel in potreben prenove, zato se ponuja kar nekaj priložnosti za prihranek energije. Prihranek je seveda odvisen tudi od izbrane tehnologije razsvetljave in obsega vgrajene regulacijske opreme. V zadnjem času tudi razsvetljavo s fluo sijalkami že izpodriva LED razsvetljava. Kljub temu so lahko v določenih primerih kakovostna svetila z učinkovito optiko in najsodobnejšimi sijalkami ter predstikalno napravo lahko konkurenčne LED razsvetljavi, saj je investicija pri slednji praviloma še vedno nekaj višja. Krmiljenje s senzorjem prisotnosti je smiselno predvsem v prostorih, kjer se uporabniki zadržujejo zgolj občasno. V prostorih z veliko naravne svetlobe je zelo pomembna pravilna razporeditev in samodejno krmiljenje svetil glede na nivo osvetljenosti, ki omogoča vklapljanje in regulacijo jakosti razsvetljave po globini prostora. Tabela 26: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na sistemu razsvetljave Opis ukrepa Prenova celotne razsvetljave vključno in senzorji prisotnosti v sanitarijah (LED tehnologija) Možni prihranek el. energije Investicija Vračilna doba do 20 % Srednja Srednja 9.6 KLIMATIZACIJA Stavba ima za hlajenje vgrajene split sisteme za posamezne prostore. Naprave so po večini novejše. Drugih ukrepov na sistemu klimatizacije ni predlaganih. 9.7 ELEKTRO ENERGETSKI SISTEM IN PORABNIKI Raba električne energije v stavbi je pogojena z dejavnostjo, ki se odvija v stavbi, porabniki električne energije ter navadami in ravnanjem uporabnikov stavbe. Velik del električne energije se v obravnavni stavbi porabi za delovanje razsvetljave, multimedije, zdravstvenih aparatov ter klimatizacije. Na rabo električne energije za potrebe električnih naprav in s tem povezane stroške lahko vplivamo z: - organizacijskimi ukrepi (izklapljanje aparatov in razsvetljave, ko niso v uporabi), - z nakupom oz. uporabo energijsko učinkovitih tehničnih naprav in aparatov (A,A+,A++,A+++). Tabela 27: Ocena potenciala prihrankov energije z ukrepi na elektroenergetskem sistemu in porabnikih Opis ukrepa Možni prihranek energije Investicija Vračilna doba Izvajanje sistema upravljanja z energijo do 7 % nizka nizka 49

50 II. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE Ocena izvedljivosti ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo ukrepa in oceni investicijskih stroškov. O oceni govorimo, ker so tako prihranki kot stroški oskrbe z energijo vezani na spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno napovedati (cene energentov, surovin, storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb investitorja oz. uporabnika in drugih pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost s predpisi). Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna vračilna doba. Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna podrobnejša tehnično-ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega ukrepa. Pri analizi so bili uporabljeni energijski in finančni vhodni podatki podani v Tabeli 28. Vse cene stroški in prihranki v nadaljevanju dokumenta so podani z DDV. Tabela 28: Vhodni podatki analize ELKO Električna energija Povprečna raba končne energije kwh 79,55 41,79 MWh Povprečna raba primarne energije 87,5 104,5 MWh Povprečne emisije CO ,5 ton CO 2 Cena končne energije v ,6 132 /MWh z DDV Izhodiščni strošek z DDV 10. ORGANIZACIJSKI UKREPI Pod organizacijske ukrepe štejemo ukrepe, ki niso tehnično-investicijske narave, pač pa prinašajo prihranke zaradi boljše organizacije upravljanja z energijo, boljše osveščenosti uporabnikov stavbe, manjših izboljšav v in ustreznih nastavitev krmiljenja tehničnih sistemov, itd. Ti ukrepi ne pomenijo večjih finančnih vložkov, zahtevajo pa organiziran in celovit pristop, pri katerem je važna kontinuiteta. Izvajanje teh ukrepov ne sme biti enkratna aktivnost, odvisna od ozaveščenosti in kompetenc posameznika, pač pa mora biti kontinuiran proces iskanja priložnosti za izboljšave v upravljanju z procesi, ki imajo vpliv na rabo energije v stavbi, podprt s strani najvišjega vodstva organizacije. 50

51 10.1 PREGLED POTREBNIH ORGANIZACIJSKIH UKREPOV IZVAJANJE SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO Skladno z Energetskim zakonom EZ-1, ki v 324. členu nalaga osebam javnega sektorja, da vzpostavijo sistem upravljanja z energijo (SUE) v javnem sektorju je potrebno znotraj organizacije vzpostaviti celovit pristop k energetskemu upravljanju stavbe. Sistem upravljanja z energijo, ki je podrobneje določen v mednarodnem standardu SIST ISO lahko v grobem razdelimo na naslednje aktivnosti: - postavitev letnih in dolgoročnih ciljev energetske učinkovitosti oziroma prihodnje porabe energije, - postavitev letnih in dolgoročnih ciljev rabe vode, - določitev ukrepov za doseganje ciljev, - imenovanje energetskega upravljavca, - redno zbiranje podatkov o porabi energije in vode - energetsko knjigovodstvo, - preverjanje izpolnjevanja cilja, poročanje o doseganju ciljev odgovorni osebi zavezanca in ukrepanje v primeru nedoseganja cilja, - informiranje in ozaveščanje in uporabnikov. Z uspešno implementacijo SUE je možen znaten prihranek energije. S pravilnim in celovitim izvajanjem lahko skladno s Pravilnikom 6 prihranimo do 10 % energije za ogrevanje in 7 % električne energije. V primeru celovite energetske sanacije nam ta sistem zagotavlja doseganje načrtovanih ciljev. V praksi se namreč izkaže, da brez jasno zastavljenih ciljev, periodične kontrole doseganja ciljev, izvajanja korektivnih ukrepov, osveščanja uporabnikov itd. zelo težko dosegamo zastavljene cilje energetske sanacije. Za stavbo Zdravstvenega doma Hrpelje je smiselno izvajanje sistema upravljanja z energijo. Kljub temu, da ne gre za investicijski ukrep uvedbe in vzdrževanje takega sistema povezana z določenimi stroški. Ta strošek je ocenjen na podlagi predpostavke, da gre za manjšo enoto zdravstvenega doma z majhnim potencialom prihrankov in absolutno gledano nizkimi stroški za energijo. Možen prihranek končne energije je ~ 8,0 MWht/a za ogrevanje in ~ 2,9 MWhe/a električne energije. Prihranek primarne energije je 16,1 MWh/a. Prihranek CO 2 : ~ 3,58 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ > 1 leto Terminski plan uvajanja v mesecih: 0-3 Težavnost: nizka Tveganje: nizko 6 Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, rabe obnovljivih virov energije in zmanjšanju izpustov CO 2 (Ur.l. RS, št. 67/2015). 51

52 11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV Pri investicijskih ukrepih vsebine nismo delili na 4 podpoglavja, kot je to predvideno v kazalu energetskega pregleda, ki ga predlaga metodologija za izvedbo energetskih pregledov, pač pa so vse vsebine podane pri navedbi posameznega predloga ukrepa. Tak način podajanja smatramo za bolj pregleden, saj so vsi parametri posameznega ukrepa podani na enem mestu UKREPI NA OVOJU STAVBE Za ukrepe na ovoju stavbe predstavljene v nadaljevanju so značilne daljše vračilne dobe, razen v primeru toplotne izolacije stropne konstrukcije. Razlog za to je predvsem v visokih investicijah za sanacijo določenih sklopov ovoja (stavbno pohištvo, tla). Glede na dotrajanost je med vsemi elementi ovoja stavbe najbolj smiselna vgradnja toplotne izolacije na strop stavbe. Izračun prihrankov energije posameznega ukrepa je bil izdelan s programskim orodjem GF URSA TOPLOTNA IZOLACIJA STROPNE KONSTRUKCIJE Toplotna prehodnost obstoječe stropne konstrukcije ne zadošča pogojem, ki jih podaja pravilnik PURES. Predlaga se izdelava spuščenega stropa ter vgradnja sloja toplotne izolacije primerne debeline. S prenovo je potrebno doseči toplotno prehodnost stropne konstrukcije v skladu s pravilnikom PURES. V kolikor izberemo mineralno s toplotno prevodnostjo 0,040 W/mK, pri debelini izolacije 25 cm dosežemo toplotno prehodnost konstrukcije 0,16 W/m 2 K. S tem je presežena zahteva PURES za strehe (U<0,20 W/m 2 K). Površina stropa je 339,4 m 2, pri oceni investicije je bila upoštevana cena 50 /m 2 stropa z DDV. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 32,76 MWht/a. Prihranek primarne energije je 36,16 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 8,68 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 6 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6-12 Težavnost: srednja Tveganje: nizko Ocena investicije strop Vgradnja TI na strop: - Izdelava nosilne konstrukcije ter spuščenega stropa iz mavčno kartonskih plošč - Nabava, dobava in montaža toplotne izolacije debeline 25 cm Skupaj: na novem spuščenem stropu mineralna volna 52

53 ZAMENJAVA DOTRAJANEGA STAVBNEGA POHIŠTVA Predlaga se zamenjava vsega obstoječega PVC stavbnega pohištva z novimi, energetsko varčnimi okni s PVC in troslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo s toplotno prehodnostjo celotnega okna 1,0 W/m 2 K. S tem so presežene zahteve PURES za okna (U W <1,3 W/m 2 K). Pri oceni investicije je bila upoštevana površina oken 131 m 2 in specifična investicija 400 /m 2 okna, v strošku pa je zajeto še odstranjevanje obstoječih oken. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 7,0 MWht/a. Prihranek primarne energije je 7,72 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 1,86 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 565 EUR/leto Vračilna doba: ~ 96 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko Ocena investicije Vgradnja novega stavbnega pohištva: - Nabava, dobava in montaža oken, zastekljena s troslojno plinsko polnjeno zasteklitvijo Spremljevalna dela: - Odstranitev obstoječih oken z okvirjem in z okenskimi policami, s prenosi in nalaganjem na prevozno sredstvo in odvoz na stalno deponijo Skupaj: TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE Izdelava kontaktne toplotnoizolacijske fasade vseh zunanjih sten objekta. V primeru vgradnje sloja toplotne izolacije (ekspandiran polistiren - EPS) s toplotno prevodnostjo 0,035 W/mK debeline 15 cm dosežemo, da je toplotna prehodnost zunanjih sten enaka U = 0,15 W/m 2 K (pritličje in nadstropje), U = 0,20 W/m 2 K (klet) ter U = 0,21 W/m 2 K (parapeti ter preklade), upoštevana pa je tudi izolacija napuščev nad okni (betonske konzole toplotni mostovi). S tem so presežene zahteve PURES za zunanje stene (U<0,28 W/m 2 K). Pri oceni investicije je upoštevana površina fasade 680,9 m 2 in specifična investicija 65 /m 2 fasade. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 15,27 MWht/a. Prihranek primarne energije je 16,85 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 4,05 t/a 53

54 Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 43 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: srednje Ocena investicije Izvedba toplotno izolacijske fasade v sestavi: - Kompletna izdelava termo izolativne fasade stavbe (lepilo toplotnoizolacijske obloge, toplotna izolacija EPS 15 cm, pritrdilna sidra, osnovni omet, armaturna mrežica, osnovni premaz, zaključni sloj / dekorativni omet) Cena: Dodatna dela, spremljevalna dela (fasadni odri, kleparski zaključki, okenske police,..): + 20 % Dodatna dela: Skupaj: TOPLOTNA IZOLACIJA TAL Smiselna je odstranitev obstoječega tlaka do podložnega betona ter vgradnja 12 cm sloja toplotne izolacije XPS. S tem ukrepom zmanjšamo toplotne izgube skozi tla na terenu. Pri oceni investicije je upoštevana površina tal 274 m 2 in specifična investicija 67 /m 2. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 2,98 MWht/a. Prihranek primarne energije je 3,28 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,79 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 240 EUR/leto Vračilna doba: ~ 76 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko Ocena investicije Vgradnja TI na tla: - Odstranitev obstoječega tlaka - Nabava, dobava in montaža hidroizolacije ter toplotne izolacije Skupaj: debeline 12 cm XPS, naprava plavajočega cementnega estriha 54

55 TOPLOTNA IZOLACIJA STROPA ZAKLONIŠČA Za zmanjšanje toplotnih izgub skozi talno konstrukcijo pritličja nad zakloniščem je smiselna vgradnja toplotne izolacije na strop zaklonišča ter pomožnega neogrevanega prostora ob zaklonišču. Za doseganje zahtev iz pravilnika PURES je potrebna vgradnja sloja toplotne izolacije s prevodnostjo 0,035 W/mK (npr. ekspandiran polistiren) debeline 10 cm. Pri oceni investicije je bila upoštevana površina 888 m 2 in specifična investicija 35 /m 2 stropa. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 1,23 MWht/a. Prihranek primarne energije je 1,35 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 0,33 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 90 EUR/leto Vračilna doba: ~ 28 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: visoko Ocena investicije Vgradnja TI na strop zaklonišča: - Nabava, dobava in montaža toplotne izolacije debeline 10 cm EPS - Dodatna/nepredvidena dela Skupaj: UKREPI NA STROJNIH INSTALACIJAH Pri ukrepih na strojnih instalacijah je predlagan en ukrep na distribuciji toplote, zamenjava vira ogrevanja ter vgradnja centralnega prezračevalnega sistema z vračanjem odpadne toplote VGRADNJA TOPLOTNE ČRAPLKE ZRAK/VODA IN KOTLA NA ELKO Smiselna je vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda, hranilnika tople vode ter vgradnja novega energetsko bolj učinkovitega kotla na ELKO, ki bi delovala bivalentno. Kotel bi skrbel, kot pomoč za pripravo toplote v najhladnejših mesecih. Raba toplotne energije se v primeru izvedbe tega ukrepa nebi bistveno spremenila, bi se pa znižal letni strošek za ogrevanje stavbe. Ocenjeno zmanjšanje stroška za ogrevanje temelji na predpostavki da 70 % rabe toplotne energije dobavlja toplotna črpalka, 30 % pa kotel na ELKO. Privzet COP toplotne črpalke je 2,8. Toplotno črpalko bi bilo možno vgraditi na južno stran stavbe. Potrebna bi bila predelava razvodnega sistema ter vgradnja 55

56 kalorimetra za spremljanje porabe energije. Stavbo zdravstvenega doma bi bilo smiselno priklopiti na daljinsko omrežje na lesno biomaso (DOLB Hrpelje) v kolikor bi se le to v prihodnosti zgradilo. Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 5,6 MWht/a. Povečanje rabe električne energije znaša ~ 18,5 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 16,9 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 6,42 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 11 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: srednja Tveganje: srednje Ocena investicije - Dobava visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda zunanje izvedbe - Dobava in montaža hranilnika tople vode - Dobava in montaža oljnega kotla (50 kw) - Ultrazvočni merilnik pretoka za najvišjo temperaturo 130 C, navojni, skupaj s tipaloma s tulko in računsko enoto, električno napajanje 230V, možnost naknadne vezave na CNS - Dobava in montaža regulatorja za regulacijo ogrevanja - Praznjenje obstoječega sistema, ki je predmet posega, izpiranje in ponovno polnjenje z omehčano vodo - Predelava razvodnega sistema Skupaj VGRADNJA PRISILNEGA PREZRAČEVANJA Z REKUPERACIJO TOPLOTE V vsako nadstropje je predlagana je vgradnja kompaktne prezračevalne naprave z vgrajenim rekuperatorjem toplote odpadnega zraka s toplotnim izkoristkom nad 70 %. Izvede se prezračevalne kanale vidno pod stropom. V izračunu je predvideno, da naprava deluje cca ur na leto. Nazivna električna moč ventilatorjev v vsaki izmed naprav je 0,3 kw. S tem ukrepom se bistveno izboljša kakovost notranjega okolja, saj je na ta način poskrbljeno za ustrezno izmenjavo iztrošenega zraka s svežim in ustrezno filtriranim zunanjim zrakom, pri minimalni izgubi toplotne energije. 56

57 Možen prihranek končne energije za ogrevanje je ~ 7,3 MWht/a. Povečanje rabe električne energije je ~ 1,4 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 4,43 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 1,27 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ 398 EUR/leto Vračilna doba: ~ 104 let Terminski plan uvajanja v mesecih: 6 12 Težavnost: visoka Tveganje: srednje Ocena investicije (prezračevalni sistem) - Dobava in montaža kompaktne prezračevalne naprave z možnostjo rekuperacije toplote odpadnega zraka (3 kos), - Izdelava kanalskih razvodov, - Elektro dela, - Dodatna dela (pripravljalna dela, prevoz materiala, skladiščenje, zidarska in gradbena pomoč) Skupaj UKREPI NA ELEKTRO INSTALACIJAH Ker gre za energetski pregled se bomo omejili na ukrepe, ki prinašajo prihranke energije in obratovalnih stroškov ZAMENJAVA OBSTOJEČH SVETILK Z LED SVETILKAMI Kot izhaja iz ugotovitev analize sistema razsvetljave je sam nivo osvetljenosti v večini prostorov ustrezen. Večja težava je energetska neučinkovitost večine svetilk. Smiselna je zamenjava fluo svetilk s slabimi svetlobnimi izkoristki in svetilk z žarnicami z LED svetilkami. V sanitarijah se izvede vklop razsvetljave glede na senzorje prisotnosti. Ocena investicije je oblikovana na osnovi popisa in cenika LED razsvetljave, potrebnih inštalaterskih del in drugega materiala. Možen prihranek električne energije je ~ 7,5 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 18,8 MWh/a Prihranek CO 2 : ~ 3,69 t/a Investicija: ~ EUR 57

58 Prihranek: ~ 995 EUR/leto Vračilna doba: ~ 24 let Ocena investicije - Nabava, dobava ter montaža LED svetil z močjo 34 W za menjavo svetil z magnetno dušilko in cevastimi fluo sijalkami 4x18 W, 2x36 W, 4x36 W ter 2x58 W (129 kos) - Nabava, dobava ter montaža LED svetil z močjo 17 W za menjavo svetil z žarilno nitko 60 W oz halogen 35 W, kompaktnih fluo sijalk 1x26 W ter cevastih fluo sijalk 1x18 W (56 kos) Skupaj

59 12. POVZETEK UKREPOV S PREDLOGOM SCENARIJEV 12.1 POVZETEK UKREPOV V Tabeli 29 je podan povzetek vseh v analizo vključenih ukrepov, predstavljenih v Poglavju 11. Podani so prihranki končne energije, prihranki obratovalnih sredstev, investicija in enostavna vračilna doba. Podana je tudi prioriteta, kjer je poleg enostavne vračilne dobe ukrepa bilo upoštevano tudi splošno stanje naprave ali elementa stavbe in s tem potrebna vlaganja v bližnji prihodnosti. V kolikor določen ukrep pomeni povečanje rabe določene vrste energije, je pri navedbi prihranka za ta energent podan negativni predznak. Pri vseh stroških in prihrankih je zajet DDV. Tabela 29: Povzetek vseh organizacijskih in investicijskih ukrepov št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostav na vračilna doba Prioriteta MWh e MWh t enota /enota let ORGANIZACIJSKI UKREPI: Izvajanje sistema upravljanja z 1. energijo: 2,9 8, kpl , ,00 2,5 I. -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.500,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa 32, m 2 50, ,00 6 I. -toplotna izolacija fasade 15, m 2 65, ,20 43 IV. -zamenjava stavbnega pohištva 7,0 565 m 2 400, ,00 96 V. -toplotna izolacija tal na terenu 3,0 240 m 2 67, ,00 76 V. -toplotna izolacija stropa zaklonišča 1,1 90 m 2 35, ,50 28 III. 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko -18,50 5, kpl , ,00 11 II. -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo -1,4 7,3 398 kpl , , V. 4. Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava obstoječih svetil z LED svetili 7,5 0,0 995 kpl , ,92 24 III. SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: ,62 59

60 Zmanjšanje emisij CO 2 in prihranek primarne energije je podan v Tabeli 30. Tabela 30: Prihranek primarne energije in zmanjšanje emisij CO 2 št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij MWh e MWh t Σ ton CO 2 ORGANIZACIJSKI UKREPI: 1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: 7,3 8,8 16,1 3,58 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 7,3 8,8 16,1 3,58 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa 36,1 36,1 8,85 -toplotna izolacija fasade 16,8 16,8 4,12 -zamenjava stavbnega pohištva 7,7 7,7 1,89 -toplotna izolacija tal na terenu 3,3 3,3 0,80 -toplotna izolacija stropa zaklonišča 1,2 1,2 0,30 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko -46,2 63,1 16,9 6,42 -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo -3,6 8,0 4,43 1,27 4. Ukrepi na elektroinstalacijah: -zamenjava obstoječih svetil z LED svetili 18,8 18,8 3,69 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -31,0 136,2 105,2 27, PREDLOG SCENARIJEV V prejšnji točki so bili na enem mestu prikazani vsi ukrepi. Izračun prihrankov velja za posamezen ukrep, ni pa mogoče energijskih in denarnih prihrankov v primeru izvedbe več ukrepov kar enostavno linearno seštevati. Vsaka kombinacija izbranih ukrepov pomeni določene sinergije med njimi, kar posledično pomeni, da je za neko kombinacijo izbranih ukrepov potrebno pripraviti samostojen izračun, ki upošteva sinergijo med ukrepi in ustrezno ceno vhodnih energentov, ter cene investiciji, ki so prav tako odvisne od izbire in zaporedja izvedbe ukrepov (npr. dimenzioniranje vira toplote). 60

61 SCENARIJ 0: POSAMEZNI UKREPI Izvajanje posameznih ukrepov, tudi najenostavnejših, kot so izboljšano obratovanje in vzdrževanje, manjša nadgradnja razsvetljave, redno vzdrževanje kotlov ali nujna vzdrževalna dela naprav ali obravnava izrazitih toplotnih mostov, je prva stopnja intervencije. Financiranje kohezijske politike se praviloma ne sme uporabiti za podporo izvajanja posameznih ukrepov. Ne glede na to, da navedeni posamični ukrepi ne bodo sofinancirani iz kohezijskega sklada, pa so navedeni, saj jih lahko uporabnik izvede sam, doba vračanja teh ukrepov pa zelo kratka. Ničti scenarij predvideva, da se izvedejo samo posamezni ukrepi. Praksa pokaže, da se lastniki stavb običajno, v kolikor ni na voljo nepovratnih sredstev ne odločajo za zahtevnejše ukrepe, za katere so potrebna tudi večja investicijska sredstva. Če že, se investicija izvede zaradi nuje, zaradi skrajne dotrajanosti ali celo odpovedi določene naprave ali sistema. Ničti scenarij tako predvideva samo izvajanje sistema upravljanja z energijo. Možen prihranek končne energije je ~ 8,0 MWht/a za ogrevanje in ~ 2,9 MWhe/a električne energije. Prihranek primarne energije je 16,1 MWh/a ali 8,4 %. Prihranek CO 2 : ~ 3,58 t/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ > 1 leto SCENARIJ 1: CELOVITA ENERGETSKA PRENOVA Z izrazom»celovita energetska prenova«označujemo usklajeno izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe (npr. fasada, streha, tla) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode) na način, da se, kolikor je to tehnično mogoče, izkoristi ves ekonomsko upravičen potencial za energetsko prenovo. Glavna prednost celovitega pristopa je možnost medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami, obsežnejši operaciji. V tem scenariju je bilo zaradi zmanjšanje potreb po izvedbi gradbenih ukrepov, upoštevano 10 % zmanjšanje investicije pri vgradnji toplotne črpalke in kotla na ELKO. Izdelan je bil elaborat gradbene fizike za stanje po prenovi z upoštevanjem vseh predlaganih ukrepov (brez toplotne izolacije tal). Iz elaborata izhaja, da bi bila specifična raba toplote(q Nh /m 2 ) po celoviti sanaciji na ravni 16,8 kwh/m 2. Potrebna Q nh stavbe po sanaciji tako znaša 11,4 MWh. Zmanjša se tudi potrebna moč toplotne črpalke in zaradi manjših toplotnih izgub lahko izberemo nižji temperaturni režim ogrevanja. Prihranek končne energije je izračunan skladno z metodologijo za izračun prihrankov. Na osnovi izkustva smo ocenili, da bi s predvideno investicijo lahko dosegli znižanje rabe toplote za največ 50 % glede na trenutno rabo toplotne energije. 61

62 Kot izhaja iz tabel, ki prikazujejo izračun za celovito energetsko prenovo, je enostavna vračilna doba dolga in presega življenjsko dobo večine predvidenih ukrepov. Možen prihranek končne energije je ~ 39,8 MWht/a za ogrevanje, raba električne energije pa se poveča za ~ 3,9 MWhe/a. Prihranek primarne energije je 64,7 MWh/a ali 33 %. Prihranek CO 2 : 16,37/a Investicija: ~ EUR Prihranek: ~ EUR/leto Vračilna doba: ~ 36 let 62

63 Tabela 31: Prihranek - Scenarij 1: Celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Enostavn a vračilna doba MWh e MWh t enota /enota let ORGANIZACIJSKI UKREPI: 1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: kpl , ,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 2.500,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa m 2 50, ,00 -toplotna izolacija fasade m 2 65, ,20 -zamenjava stavbnega pohištva m 2 400, ,00 -toplotna izolacija stropa zaklonišča m 2 35, ,50 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko -9,94 kpl , ,00 -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo -1,4 kpl , ,00 SKUPAJ 2+3: -11,4 39, Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava obstoječih svetil z LED svetili 7,5 995 kpl , ,92 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -3,9 39, ,62 36 SKUPAJ SCENARIJ: -3,9 39, ,62 36 *pri izvajanju sistema upravljanja z energijo je pri scenariju celovite energetske prenove upoštevano, da je izvajanje tega sistema pogoj da je možno dosegati načrtovane prihranke scenarija, torej so predvideni prihranki energije in denarnih sredstev posredno že vključeni v končnem prihranku scenarija. 63

64 Tabela 32: Prihranek primarne energije in emisij CO2 scenarij 1: Celovita energetska prenova št. Opis ukrepa Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij MWh e MWh t Σ ton CO 2 ORGANIZACIJSKI UKREPI: 1. Izvajanje sistema upravljanja z energijo: 0,0 0,0 0,0 0,00 -energetsko knjigovodstvo -osveščanje zaposlenih -ciljno spremljanje rabe energije SKUPAJ ORGANIZACIJSKI UKREPI: 0,0 0,0 0,0 0,00 INVESTICIJSKI UKREPI: 2. Ukrepi na ovoju objekta: -toplotna izolacija stropa -toplotna izolacija fasade -zamenjava stavbnega pohištva -toplotna izolacija stropa zaklonišča 3. Ukrepi strojnih instalacijah: -vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke zrak/voda in kotla na elko -24,9 -izvedba centralnega prezračevanja z rekuperacijo -3,6 SKUPAJ 2+3: -28,5 74,4 45,9 12,68 4. Ukrepi na elektro instalacijah: -zamenjava obstoječih svetil z LED svetili 18,8 18,8 3,69 SKUPAJ INVESTICIJSKI UKREPI: -9,6 74,4 64,7 16,37 SKUPAJ SCENARIJ: -9,6 74,4 64,7 16,37 64

65 12.3 PRIMERJAVA SCENARIJEV V tabeli 33 je prikazana primerjava med obema scenarijema. Tako imenovani scenarij 0 predvideva, da se naročnik ne bo odločil za celovito ali delno energetsko sanacijo, pač pa se bodo v prihodnosti izvajali le posamezni ukrepi. Ker je obseg in dinamiko izvajanja nemogoče predvideti, je upoštevana le izvedba najbolj smiselnega in investicijsko nezahtevnega ukrepa, uvedba sistema upravljanja z energijo. Z vidika doseženih prihrankov energije in povečanja uporabe obnovljivih virov (OVE) je smiseln scenarij 1-celovita prenova. Vračilna doba ukrepov zajetih v scenariju ima vračilno dobo 36 let. Tabela 33: Primerjava scenarijev 1.0. Kazalniki obstoječega stanja Končna energija Primarna energija Emisije CO 2 Strošek energije TE MWh 79,6 EE MWh 41,8 Σ MWh 121,3 TE kwh/m 2 96,0 EE kwh/m 2 50,4 MWh 6,7 OVE % 6% MWh 192,0 kwh/m 2 231,6 tco 2 42,0 kgco 2 /m 2 50, /m 2 16, Prihranek za različne scenarije Prihranek končne energije Prihranek primarne energije Zmanjšanje emisij CO 2 Zmanjšanje stroška energije SCENARIJ: 0 1 TE MWh 8,0 39,8 % 10,0 50,0 EE MWh 2,9-3,9 % 7,0-9,2 TE kwh/m 2 9,6 48,0 EE kwh/m 2 3,5-4,7 MWh 16,1 64,7 % 8,4 33,7 kwh/m 2 19,4 78,1 tco 2 3,6 16,4 % 8,5 39,0 kgco 2 /m 2 4,32 19, % 8 48 /m 2 1,2 7,6 65

66 3.0. Kazalniki po izvedbi scenarija SCENARIJ: 0 1 Končna energija Primarna energija Emisije CO 2 Strošek energije TE EE Σ MWh 71,6 39,8 % 90,0 50,0 MWh 38,9 45,7 % 93,0 109,2 MWh 110,5 85,4 % 91,0 70,4 TE kwh/m 2 86,4 48,0 EE kwh/m 2 46,9 55,1 OVE MWh 0,0 34,5 % 0,0 46,6 MWh 175,9 127,3 % 91,6 66,3 kwh/m 2 212,2 153,5 tco 2 38,4 25,6 % 91,5 61,0 kgco 2 /m 2 46,3 30, % /m 2 14,8 8, Investicija Investicija EVD let >1 36 Legenda: TE toplotna energija EE električna energija OVE proizvedena energija iz obnovljivih virov % K.E. delež OVE v končni energiji 24 IZVEDBA OSVEŠČANJA UPORABNIKA Glavna aktivnost osveščanja bo izvedena ob predstavitvi končnega poročila uporabniku, kjer se bo poleg predstavitve samega energetskega pregleda izvedlo tudi krajše predavanje o energetski učinkovitosti v stavbah (pravilno prezračevanje, ustrezne temperature, izklop porabnikov, ). 66

67 25 LITERATURA [1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana april 2007 [2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103, Ministrstvo za gospodarstvo, oktober 1997 [3] Energetsko učinkovita zasteklitev in okna / Marjana Šijanec Zavrl, Miha Tomšič, ZRMK Ljubljana : Femopet, 1999 [4] Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije, Uradni list RS, št. 67/2015 z dne [5] Grejanje i klimatizacija 2012, Interklima, Vranjačka Banja 2011 [6] Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije [7] SIST EN16247 (energetske presoje 1. del: Splošne zahteve) [8] SIST EN16247 (energetske presoje 2. del: Stavbe) [9] Navodila in tehnične usmeritve za energetsko prenovo javnih stavb, različica 1.0., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016 [10] Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove stavb javnega sektorja, različica 1.2., Ministrstvo za Infrastrukturo, april 2016 [11] Tehnični listi in katalogi proizvajalcev stavbnih sistemov in naprav ter elementov ovoja stavb 67

68 III. PRILOGE Seznam prilog: Priloga 1. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE Priloga 2. ELABORAT GRADBENE FIZIKE OBSTOJEČE STANJE Priloga 3. LOKACIJSKA INFORMACIJA 68

69 Pritličje Klet Priloga 1. POPIS NOTRANJE RAZSVETLJAVE OBSTOJEČE Svetila z magnetno dušilko št. svetil št. sijalk moč [W] skupno [kw] IP, cevaste fluo, 58 W ,6 0,2784 komp fluo, 1x26 W ,2 0,0312 IP, cevaste fluo, 58 W ,6 0,1392 IP, cevaste fluo, 36 W ,2 0,0864 IP, cevaste fluo, 36 W ,2 0,1728 cevaste fluo, 58 W, brez pokrova ,6 0,0696 zrcalni ratser, 4x18 W ,6 0,6912 komp fluo, 1x26 W ,2 0,1248 pl pokrov, cevaste fluo, 1x18 W ,6 0,0432 komp fluo, 1x26 W ,2 0,1248 pl pokrov, cevaste fluo, 1x18 W ,6 0,0432 zrcalni raster, 2x36 W ,2 0,3456 komp fluo, 1x26 W ,2 0,0624 komp fluo, 1x26 W ,2 0,0624 zrcalni raster, 2x36 W ,2 0,2592 IP, cevaste fluo, 58 W ,6 0,1392 zrcalni raster, 2x36 W ,2 0,0864 pl pokrov, cevaste fluo, 1x36 W ,2 0,0432 zrcalni raster, 2x58 W ,6 0,5568 zrcalni raster, 2x58 W ,6 0,5568 zrcalni raster, 2x58 W ,6 0,5568 pl pokrov, 1x36 W ,2 0,0432 zrcalni raster, 2x58 W ,6 0,5568 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0216 zrcalni raster, 2x58 W ,6 0,5568 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0864 pl pokrov, 2x58 W ,6 0,1392 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0864 pl pokrov, 2x58 W ,6 0,1392 pl pokrov, 2x58 W ,6 0,2784 pl pokrov, 2x36 W ,2 0,1728 komp fluo, 2x26 W ,2 0,6864 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0216 zrcalni raster, 4x18 W ,6 0,3456 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0216 zrcalni ratser, 4x18 W ,6 1,2096 1

70 Nadstropje zrcalni raster, 4x36 W ,2 0,3456 brez pokrova, 1x18 W ,6 0,0216 pl pokrov, 4x36 W ,2 0,6912 pl pokrov, 4x18 W ,6 0,0864 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0216 zrcalni raster, 4x36 W ,2 0,6912 zrcalni raster, 4x36 W ,2 0,6912 zrcalni raster, 4x18 W ,6 1,2096 zrcalni raster, 2x36 W ,2 0,6912 zrcalni raster, 4x18 W ,6 0,5184 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0864 pl pokrov, 4x36 W ,2 0,1728 pl pokrov, 1x18 W ,6 0,0864 zrcalni raster, 4x18 W ,6 0,0864 SKUPAJ [kw]: 14,2 OBSTOJEČE Pritličje Svetila brez magnetne dušilke št. svetil št. sijalk moč [W] skupno [kw] plafonjera ,06 plafonjera ,06 halogen ,14 Nadstr. plafonjera ,06 SKUPAJ [kw]: 0,32 2

71 ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izdelan za stavbo Zdravstvena postaja Hrpelje - obstoječe stanje Številka projekta: Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in s Tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije. Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Projektivno podjetje: GOLEA Odgovorni vodja projekta: Elaborat izdelal: Vrtojba,

72 TEHNIČNI OPIS Lokacija, vrsta in namen stavbe Naselje, ulica, kraj: HRPELJE, Reška cesta 18, Hrpelje Katastrska občina: HRPELJE Parcelna številka: 254/81 Koordinate lokacije stavbe: X (N) = Y (E) = Vrsta stavbe: Stavbe za zdravstvo Namembnost stavbe: javna stavba Etažnost stavbe: do tri etaže Investitor: Občina Hrpelje-Kozina Reška cesta 14 Hrpelje Geometrijske karakteristike stavbe Površina toplotnega ovoja stavbe A: 1.450,60 m 2 Kondicionirana prostornina stavbe V e : 3.033,00 m 3 Neto ogrevana prostornina stavbe V: 2.400,50 m 3 Oblikovni faktor f o : 0,478 m -1 Razmerje med površino oken in površino toplotnega ovoja stavbe z: 0,089 Uporabna površina stavbe A k : 829,10 m 2 Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 ) Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: EN ISO 13789, SIST EN ISO Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: izračun po SIST EN ISO Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot 25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 2

73 Klimatski podatki Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnega sezone (dan) sezone (dan) (K dni) ( C) obsevanja (kwh/m 2 ) Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka: I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Leto T 2,0 3,0 6,0 9,0 14,0 17,0 20,0 19,0 15,0 11,0 6,0 3,0 10,5 p 77,0 72,0 71,0 73,0 73,0 75,0 71,0 72,0 77,0 79,0 78,0 78,0 74,7 Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca T z,m,min : 2,0 C Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca T z,m,max : 20,0 C Globalno sončno sevanje (Wh/m 2 ) orientacija orientacija nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 3

74 Seznam konstrukcij Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, U max = 0,280 W/m 2 K Zunanji zid, omet, U = 0,418 W/m 2 K, T i = 20 C Zunanji zid, kamnita obloga, U = 1,266 W/m 2 K, T i = 20 C AB preklade, U = 2,295 W/m 2 K, T i = 20 C AB parapeti v čakalnicah, U = 2,537 W/m 2 K, T i = 20 C Zunanji zid, zaklonišče, kamen, U = 1,855 W/m 2 K, T i = 20 C Stena proti zaklonišču, U = 1,942 W/m 2 K, T i = 20 C Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu, U max = 0,350 W/m 2 K Vkopan zid, U = 1,467 W/m 2 K, T i = 20 C Vkopan zid, zaklonišče, U = 1,896 W/m 2 K, T i = 20 C Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe), U max = 0,350 W/m 2 K Tla v kleti, U = 2,742 W/m 2 K, T i = 20 C Tla, zaklonišče, U = 1,942 W/m 2 K, T i = 20 C Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, U max = 0,350 W/m 2 K Tla nad zakloniščem, U = 1,467 W/m 2 K, T i = 20 C Tla nad zunanjim zrakom, U max = 0,300 W/m 2 K Tla nad vetrolovom, U = 1,921 W/m 2 K, T i = 20 C Strop proti neogrevanemu prostoru, U max = 0,200 W/m 2 K Stropna konstrukcija - spuščen strop, U = 7,138 W/m 2 K, T i = 20 C Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), U max = 0,200 W/m 2 K Strešna konstrukcija, U = 2,978 W/m 2 K, T i = 20 C Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas, U max = 1,300 W/m 2 K PVC okna, U = 2,200 W/m 2 K, T i = 20 C PVC vetrolov, U = 2,200 W/m 2 K, T i = 20 C Vhodna vrata, U max = 1,600 W/m 2 K Kovinska vrata v kleti, U = 3,000 W/m 2 K, T i = 0 C PVC vrata, U = 2,500 W/m 2 K, T i = 0 C Garažna vrata, U max = 2,000 W/m 2 K Garažna vrata, U = 3,000 W/m 2 K, T i = 0 C Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 4

75 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanji zid, omet Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 PODALJŠANA APNENA MALTA MREŽASTA IN VOTLA OPEKA Lepilo T.I. 4 URSA SF 35 5 PIGMENTNA FASADNA MALTA sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,024 2 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA , , ,475 3 Lepilo T.I. 0, , ,001 4 URSA SF 35 6, , ,714 5 PIGMENTNA FASADNA MALTA 0, , ,007 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 2,391 m 2 K/W U c = U + DU = 0, ,000 = 0,418 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,895 > R Rsi,max = 0,6723 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 5

76 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanji zid, kamnita obloga Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 PODALJŠANA APNENA MALTA MREŽASTA IN VOTLA OPEKA CEMENTNA MALTA Kamnita obloga sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,024 2 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA , , ,558 3 CEMENTNA MALTA , , ,029 4 Kamnita obloga 3, , ,010 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,790 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,266 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,683 > R Rsi,max = 0,6723 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 6

77 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 1 Ravnina 2 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Oktober 0,000 0,000 0,032 0,032 November -0,061 0,000 0,207 0,239 December -0,051 0,000 0,278 0,517 Januar -0,050 0,000 0,297 0,815 Februar -0,058 0,000 0,251 1,066 Marec -0,082 0,000 0,214 1,280 April 0,000 0,000 0,010 1,289 Maj 0,000 0,000-0,184 1,105 Junij 0,000 0,000-0,301 0,804 Julij 0,000 0,000-0,506 0,298 Avgust 0,000 0,000-0,440 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 7

78 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: AB preklade Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 BETON PIGMENTNA FASADNA MALTA 1 2 sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,259 2 PIGMENTNA FASADNA MALTA 0, , ,007 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,436 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,295 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,426 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 8

79 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 9

80 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: AB parapeti v čakalnicah Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,224 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,394 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,537 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,366 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

81 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

82 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Zunanji zid, zaklonišče, kamen Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 BETON CEMENTNA MALTA Kamnita obloga sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,345 2 CEMENTNA MALTA , , ,014 3 Kamnita obloga 3, , ,010 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,539 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,855 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,536 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

83 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

84 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Stena proti zaklonišču Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom. 1 BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,345 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,515 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,942 W/m 2 K U max = 0,280 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,514 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

85 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

86 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Vkopan zid Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu. N Z 1 PODALJŠANA APNENA MALTA MREŽASTA IN VOTLA OPEKA VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PODALJŠANA APNENA MALTA , , ,024 2 MREŽASTA IN VOTLA OPEKA , , ,475 3 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL , , ,053 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,682 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,467 W/m 2 K U max = 0,350 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,633 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

87 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 1 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Oktober 0,060 0,060 0,000 0,000 November 0,150 0,211 0,000 0,000 December 0,202 0,412 0,000 0,000 Januar 0,215 0,628 0,000 0,000 Februar 0,182 0,810 0,000 0,000 Marec 0,155 0,965 0,000 0,000 April 0,098 1,063 0,000 0,000 Maj -0,010 1,053 0,000 0,000 Junij -0,089 0,964 0,000 0,000 Julij -0,187 0,777 0,000 0,000 Avgust -0,154 0,624 0,000 0,000 September -0,035 0,589 0,000 0,000 Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

88 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Vkopan zid, zaklonišče Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu. N Z 1 BETON VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,345 2 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL , , ,053 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,527 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,896 W/m 2 K Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,526 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

89 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 1 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Oktober 0,012 0,012 0,000 0,000 November 0,032 0,044 0,000 0,000 December 0,044 0,088 0,000 0,000 Januar 0,047 0,136 0,000 0,000 Februar 0,040 0,176 0,000 0,000 Marec 0,033 0,209 0,000 0,000 April 0,020 0,229 0,000 0,000 Maj -0,005 0,224 0,000 0,000 Junij -0,023 0,201 0,000 0,000 Julij -0,045 0,156 0,000 0,000 Avgust -0,038 0,119 0,000 0,000 September -0,010 0,108 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

90 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla v kleti Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) PVC HOMOGEN 2 CEMENTNI ESTRIH VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PVC HOMOGEN 0, , ,013 2 CEMENTNI ESTRIH , , ,043 3 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL , , ,053 4 BETON , , ,086 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,365 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,742 W/m 2 K Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

91 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla, zaklonišče Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe). 1 BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,345 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,515 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,942 W/m 2 K Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

92 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla nad zakloniščem Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo PVC HOMOGEN 2 CEMENTNA MALTA BETON sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PVC HOMOGEN 0, , ,013 2 CEMENTNA MALTA , , ,029 3 BETON , , ,430 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,682 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,467 W/m 2 K U max = 0,350 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

93 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Tla nad vetrolovom Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: tla nad zunanjim zrakom. N PVC HOMOGEN 2 CEMENTNA MALTA BETON Z sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 PVC HOMOGEN 0, , ,013 2 CEMENTNA MALTA , , ,029 3 BETON , , ,269 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,520 m 2 K/W U c = U + DU = 1, ,000 = 1,921 W/m 2 K U max = 0,300 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,520 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

94 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

95 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Stropna konstrukcija - spuščen strop Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru. Z 1 JEKLO 1 N sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 JEKLO 0, , ,000 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,140 m 2 K/W U c = U + DU = 7, ,000 = 7,138 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = -0,785 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

96 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 0 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 Januar 0,000 0,000 0,000 0,000 Februar 0,000 0,000 0,000 0,000 Marec 0,000 0,000 0,000 0,000 April 0,000 0,000 0,000 0,000 Maj 0,000 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 November 0,000 0,000 0,000 0,000 December 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

97 IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBE Konstrukcija: Strešna konstrukcija Notranja temperatura: 20 C Vrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe). Z BETON CEMENTNA MALTA STREŠNIKI 1 N sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor. cm kg/m J/kgK W/mK m 2 K/W 1 BETON , , ,161 2 CEMENTNA MALTA , , ,014 3 STREŠNIKI 2, , ,020 Izračun toplotne prehodnosti R T = R si + Sd i /l i + R se + R u = 0, , , ,000 = 0,336 m 2 K/W U c = U + DU = 2, ,000 = 2,978 W/m 2 K U max = 0,200 W/m 2 K, toplotna prehodnost ni ustrezna Izračun kondenzacije na površini Kriterij: preprečevanje plesni Način izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem Mesec Q e j e p e Dp p i p sat (Q si ) Q si,min Q I f Rsi C Pa Pa Pa Pa C C Januar 2,0 77, ,1 20 0,672 Februar 3,0 72, ,7 20 0,630 Marec 6,0 71, ,9 20 0,561 April 9,0 73, ,7 20 0,515 Maj 14,0 73, ,4 20 0,393 Junij 17,0 75, ,2 20 0,390 Julij 20,0 71, , Avgust 19,0 72, , September 15,0 77, ,5 20 0,499 Oktober 11,0 79, ,1 20 0,567 November 6,0 78, ,6 20 0,617 December 3,0 78, ,3 20 0,662 f Rsi = 0,255 <= R Rsi,max <= 0,6723 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije Izračun difuzije vodne pare V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

98 Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare Ravnina 2 Ravnina 3 Mesec g c M a g c M a kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 kg/m 2 November -0,004-0,004 0,000 0,000 December 0,051 0,047 0,000 0,000 Januar 0,065 0,112 0,000 0,000 Februar 0,030 0,143 0,000 0,000 Marec -0,029 0,114 0,000 0,000 April -0,085 0,029 0,000 0,000 Maj -0,217 0,000 0,000 0,000 Junij 0,000 0,000 0,000 0,000 Julij 0,000 0,000 0,000 0,000 Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000 September 0,000 0,000 0,000 0,000 Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000 Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m 2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah. PROZORNE KONSTRUKCIJE Konstrukcija F fr U U max Ustreza W/m 2 K W/m 2 K PVC okna 0,30 2,20 1,30 NE PVC vetrolov 0,30 2,20 1,30 NE NEPROZORNA ZUNANJA VRATA Naziv U U max Ustreza Kovinska vrata v kleti 3,000 1,600 NE PVC vrata 2,500 1,600 NE Garažna vrata 3,000 2,000 NE Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

99 PODATKI O CONI - Privzeta cona Kondicionirana prostornina cone V e : 3.033,00 m 3 Neto ogrevana prostornina cone V: 2.400,50 m 3 Uporabna površina cone A k : 829,10 m 2 Dolžina cone: Širina cone: Višina etaže: 25,85 m 15,20 m 2,90 m Število etaž: 3,00 Ogrevanje: Način delovanja: cona je ogrevana Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 C Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 C Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: Način znižanja temperature ob koncu tedna: neprekinjeno delovanje 10,00 h 0 dni Mejna temperatura znižanja: 15,00 C Urna izmenjava zraka: 0,50 h -1 Površina toplotnega ovoja cone A: 1.450,60 m 2 znižanje temperature ogrevanja Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

100 SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE Toplotne izgube skozi zunanje površine Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine Neprozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube m 2 W/Km 2 W/K Zunanji zid, omet SV ,50 0,418 59,57 Zunanji zid, omet JV 90 62,70 0,418 26,21 Zunanji zid, omet JZ ,00 0,418 56,85 Zunanji zid, omet SZ 90 63,80 0,418 26,67 AB preklade SV 90 4,40 2,295 10,10 AB preklade JV 90 0,30 2,295 0,69 AB preklade JZ 90 9,10 2,295 20,88 AB preklade SZ 90 0,70 2,295 1,61 AB parapeti v čakalnicah JV 90 8,70 2,537 22,07 AB parapeti v čakalnicah SZ 90 8,70 2,537 22,07 Garažna vrata SZ 90 12,20 3,000 36,60 PVC vrata JV 90 2,10 2,500 5,25 Kovinska vrata v kleti JZ 90 2,00 3,000 6,00 Tla nad vetrolovom 0 5,60 1,921 10,76 Zunanji zid, kamnita obloga SV 90 20,40 1,266 25,83 Zunanji zid, kamnita obloga JV 90 14,40 1,266 18,23 Zunanji zid, kamnita obloga JZ 90 47,40 1,266 60,01 Zunanji zid, kamnita obloga SZ 90 17,80 1,266 22,53 Vkopan zid SV 90 24,80 1,467 36,38 Vkopan zid SZ 90 8,20 1,467 12,03 Skupaj 591,80 480,33 Prozorne površine Oznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube m 2 W/Km 2 W/K PVC okna SV 90 24,00 2,200 52,80 PVC okna JV 90 31,90 2,200 70,18 PVC okna JZ 90 41,70 2,200 91,74 PVC okna SZ 90 21,50 2,200 47,30 PVC vetrolov SV 90 9,80 2,200 21,56 Skupaj 128,90 283,58 Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S A i * U i = 763,91 W/K. Linijski toplotni mostovi Toplotni most dolžina lin.top.pr. topl.izgube m W/mK W/K AB konzole, JV 8,00 0,50 4,00 AB konzole. SV 24,10 0,50 12,05 AB konzole, JZ 51,10 0,50 25,55 AB konzole, SZ 7,60 0,50 3,80 Transmisijske toplotne izgube skozi linijske toplotne mostove znašajo 45,40 W/K. V coni ni točkovnih toplotnih mostov. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

101 Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D L D = S A i * U i + S l k * Y k + S c j = 763,91 W/K + 45,40 W/K + 0,00 W/K = 809,31 W/K Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu Tla v kleti Oznaka Ploščina U i U max Ustr. (m 2 ) (W/m 2 K) (W/m 2 K) tla na terenu - Tla na terenu 273,8 0,411 0,350 NE Toplotne izgube Oznaka topl.izgube W/K Tla na terenu 112,53 L S = 112,53 W/K. Toplotne izgube skozi neogrevane prostore Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina U i U max (m 2 ) (W/m 2 K) (W/m 2 K) Strop 339,40 7,138 0,20 Tla nad zakloniščem 72,30 1,467 0,35 Stena proti zaklonišču 14,40 1,942 0,28 Stena proti zaklonišču 30,00 1,942 0,28 Toplotne izgube Neogrevani prostor H U W/K Podstrešje 790,024 Zaklonišče 95,987 H U = 886,01 W/K. TRANSMISIJSKE IZGUBE H T = L D + L S + H U = 809,31 W/K + 112,53 W/K + 886,01 W/K = 1.807,85 W/K. TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA Neto prostornina ogrevanega dela V e = 2.400,50 m 3, urna izmenjava zraka n = 0,50 h -1. Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 408,09 W/K. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

102 KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB H = H T + H V = 1.807,85 W/K + 408,09 W/K = 2.215,94 W/K. KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA Površina ovoja ogrevanega dela A = 1.450,60 m 2 H ' = H / A = 1,246 T T W/m2 K Največji dovoljeni H' = 0,443 W/m 2 K T,max Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika. NOTRANJI DOBITKI Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m 2 na enoto neto uporabne površine. Q i = 3.316,40 W. DOBITKI SONČNEGA SEVANJA Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktor zasen. [m 2 ] [ ] PVC okna 24,00 SV 90 1,00 PVC okna 31,90 JV 90 1,00 PVC okna 41,70 JZ 90 1,00 PVC okna 21,50 SZ 90 1,00 PVC vetrolov 9,80 SV 90 1,00 Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: kwh. Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: kwh. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

103 SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe L D L D = S A i * U i + S l k * Y k + S c j = 763,91 W/K + 45,40 W/K + 0,00 W/K = 809,31 W/K TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE H = L + L + H = 809,31 W/K + 112,53 W/K + 886,01 W/K = 1.807,85 W/K. T D S U TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA Toplotne izgube zaradi prezračevanja H V = 408,09 W/K. KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE H = H + H = 1.807,85 W/K + 408,09 W/K = 2.215,94 W/K. T V KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA Površina ovoja ogrevanega dela A = 1.450,60 m 2 H ' = H / A = 1,246 W/m 2 K T T Največji dovoljeni H' = 0,421 W/m 2 K T,max Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika. NOTRANJI DOBITKI Q = 3.316,40 W. i DOBITKI SONČNEGA SEVANJA Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: kwh. Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: kwh. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

104 POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE Q H,tr Q H,ve Q H,ht Q H,sol Q H,int Q H,rev Q H,gn g H h H,gn a H,red Q NH Q em,en Mesec kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh Januar ,14 1,00 0, Februar ,18 1,00 0, Marec ,25 1,00 0, April ,35 1,00 0, Maj ,68 0,99 0, Junij ,42 0,70 0, Julij ,00 0,00 1, Avgust ,00 0,00 1, September ,74 0,98 0, Oktober ,34 1,00 0, November ,18 1,00 0, December ,14 1,00 0, Skupaj ,00 0,00 0, Za izračun je privzet poenostavljeni pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe Q NH = kwh/a. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela Q NH /V e = 18,135 kwh/m 3 a. Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela Q NH /V e, max = 7,974 kwh/m 3 a. Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika. POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE Q C,tr Q C,ve Q C,ht Q C,int Q C,sol Q C,gn g C h C,gn a C,red Q NC Mesec kwh kwh kwh kwh kwh kwh kwh Januar ,00 0,00 1,00 0 Februar ,00 0,00 1,00 0 Marec ,00 0,00 1,00 0 April ,00 0,00 1,00 0 Maj ,00 0,00 1,00 0 Junij ,47 0,47 1,00 34 Julij ,72 0,69 1, Avgust ,59 0,58 1, September ,34 0,33 1,00 2 Oktober ,00 0,00 1,00 0 November ,00 0,00 1,00 0 December ,00 0,00 1,00 0 Skupaj ,00 0,00 0,00 0 Letna potrebna energija za hlajenje Q NC = 442 kwh/a. Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

105 OGREVALNI PODSISTEM Podsistem ogrevala: Radiatorsko ogrevanje Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevala Cona: Vse cone Standardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70 Regulacija temperature prostora: P-regulator (1 K) Način vgradnje ogreval: ogrevala ob zunanji steni, razdeljena površina brez sevalne zaščite Regulacija temperature prostora: P-regulator (1 K) Nazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznana Število črpalk: 0 Nazivna moč regulatorja: 0,00 W Nazivna moč ventilatorja: 0,00 W Število ventilatorjev: 0 Dodatna električna energija: Vrnjena dodatna električna energija: Dodatne toplotne izgube: V ogrevala vnesena toplota: Potrebna toplotna oddaja ogreval: W h,em = 0,00 kwh Q rhh,em = 0,00 kwh Q h,em,l = ,85 kwh Q h,em,in = ,20 kwh Q h,em,in = ,35 kwh RAZSVETLJAVA Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe. Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba sijalk Potrebna energija za razsvetljavo: Q f,l = 3.109,13 kwh RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA Razvodni sistem: Razvodni sistem Ogrevalni sistem: Radiatorsko ogrevanje Način delovanja: neprekinjeno delovanje Vrsta razvodnega sistema: dvocevni sistem Tlačni padec: 0,00 Hidravlična uravnoteženst: hidravlično neuravnotežen sistem Dodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kpa Regulacija črpalke: delta p je konstanten Moč črpalke: 370,00 W Namestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenah Izolacija razvodnih cevi: cevi niso izolirane Namestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoru Izolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunaj Cone, po katerih poteka razvod: Privzeta cona Dolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost: Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 70,47 m 0,000 W/mK Cona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mK Cona Ls - cevi v notranji steni 85,46 m 0,000 m Cona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mK Cona Lsl 648,32 m 0,000 W/mK Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Vrnjene toplotne izgube: Nevrnjene toplotne izgube: Toplotne izgube razvodnega sistema: V razvodni sistem vrnjena toplota: V okolico koristno vrnjena toplota: V razvodni sistem vnesena toplota: W h,d,e = 142,79 kwh Q h,d,rhh = ,72 kwh Q h,d,uhh = 0,00 kwh Q h,d = ,72 kwh Q d,rhh = 35,70 kwh Q rhh,d = ,42 kwh Q h,in,d = ,51 kwh Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

106 KURILNE NAPRAVE Način priklučitve generatorjev: Kurilna naprava: Energent: Priprava tople vode: SPTE naprava: Regulacija kurilne naprave: Namestitev kurilne naprave: Regulacija kotla: Vrsta kotla: vzporedna Kotel na ELKO ekstra lahko kurilno olje kurilna naprava nima funkcije priprave tople vode kurilna naprava ni SPTE sistem v odvisnosti od notranje temperature v kotlovnici konstantna temperatura standardni kotel Nazivna moč kotla: 105,00 kw Nazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 31,50 kw Izkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,89 Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,87 Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,93 kwh Toplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 0,00 kwh Nazivni volumen akumulatorja: 0,00 l Razvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem Skupne toplotne izgube: Pomožna električna energija: Vrnjena električna energija: Toplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Skupne vrnjene izgube: V kotel z gorivom vnesena toplota: Toplotne izgube akumulatorja toplote: Vrnjene izgube akumulatorja toplote: Potrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Q h,g,l = ,08 kwh W h,g,aux = 0,00 kwh Q h,g,rhh,aux = 0,00 kwh Q h,g,rhh,env = 714,56 kwh Q rhh,g = 714,56 kwh Q h,in,g = ,10 kwh Q h,s,l = 0,00 kwh Q h,s,rhh = 0,00 kwh Q h,s,aux = 0,00 kwh PRIPRAVA TOPLE VODE Opis: Priprava tople vode Energent: električna energija Cirkulacija: sistem za toplo vodo s cirkulacijo Število dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00 Vrsta stavbe: bolnišnica Površina sob s posteljo: 171,00 m 2 Namestitev priključnega voda: standardni Izolacija razvoda: razvod ni izoliran Izolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunaj Cone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta cona Dolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost: Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 56,61 m 0,000 W/mK Cona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mK Cona Ls - cevi v notranji steni 256,38 m 0,000 W/mK Cona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mK Cona Lsl 88,41 m 0,000 W/mK Namestitev hranilnika: Tip hranilnika: Dnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: Namestitev črpalke: Regulacija črpalke: Moč črpalke: grelnik in hranilnik sta v istem prostoru posredno ogrevani 0,80 kwh črpalka je nameščena v ogrevanem prostoru črpalka ima regulacijo 59,00 W Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

107 Potrebna toplota za pripravo tople vode: Potrebna toplota grelnika za toplo vodo: Vrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Skupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Skupne vrnjene toplotne izgube: Q w = ,54 kwh Q w,out,g = ,06 kwh Q rww = 1.452,54 kwh Q tw = 3.142,06 kwh Q w,reg = 2.343,18 kwh TOPLOTNA ČRPALKA Opis: Energent: Vrsta toplotne črpalke: Tehnologija izdelave: Namen uporabe toplotne črpalke: Način delovanja: Toplotna moč TČ: Toplotna črpalka električna energija TČ zrak / voda sodobna TČ za pripravo tople vode monovalentno 2,15 kw Toplotna moč za pripravo tople vode in COP pri nazivni obremenitvi 35 C 50 C Z.temp. -7 C 2 C 7 C 20 C -7 C 2 C 7 C 20 C COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5 moč 1,55 1,89 2,24 2,92 1,46 1,81 2,15 2,77 Dnevno število ur delovanje toplotne črpalke: 21,00 h Najvišja temperatura delovanja TČ: 60,00 C Spodnja temperaturna meja izklopa delovanja TČ: 0,00 C Bivalentna točka: 3,00 C Potrebni čas mirovanja TČ med vklopi v 1 dnevu: 3,00 h Korekcijski faktor delovanja TČ v simultanem načinu: 1,00 Električna moč na primarnem krogu: 0,00 W Električna moč na sekundarnem krogu: 0,00 W Akumulator toplote: toplotna črpalka ima akumulator toplote Temperatura prostora, v katerem je akumulator toplote: 20,00 C Temperaturna razlika pri pogojih preizkušanja: 40,00 K Toplotne izgube akumulatorja v stanju obratovalne pripravljenosti: 0,00 kwh/d Nazivni volumen hranilnika: 300,00 l Toplotne izgube hranilnika v stanju obratovalne pripravljenosti: 300,00 kwh/d Temperatura tople vode: 60,00 C Temperatura hladne vode: 25,00 C Proizvedena toplota toplotne črpalke: Q TC = ,90 kwh Dodatna energija za delovanje toplotne črpalke: W TC,aux = 0,00 kwh Toplotne izgube sistema toplotne črpalke: Q TC,l = 104,83 kwh Skupna potrebna električna energija: E TC = ,00 kwh Faktor učinkovitosti toplotne črpalke: SPF = 2,33 Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

108 POTREBNA TOPLOTA Toplotni dobitki pri ogrevanju Transmisijske izgube pri ogrevanju Potrebna toplota za ogrevanje Toplotni dobitki pri hlajenju Transmisijske izgube pri hlajenju Potrebna toplota za hlajenje Potrebna toplota za pripravo tople vode Q H,gn = ,88 kwh Q = ,33 kwh H,ht Q = ,35 kwh H,nd Q = ,49 kwh C,gn Q = ,33 kwh C,ht Q = 442,12 kwh C,nd Q = ,06 kwh W,nd Potrebna toplota na neto uporabno površino Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine Potreben hlad na neto uporabno površino Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine Q /A = 66,34 kwh/m 2 a NH u Q /V = 18,14 kwh/m 3 a NH e Q /A = 0,53 kwh/m 2 a NC u Q /V = 0,15 kwh/m 3 a NC e DOVEDENA ENERGIJA Dovedena energija za ogrevanje Dovedena energija za hlajenje Dovedena energija za prezračevanje Dovedena energija za ovlaževanje Dovedena energija za pripravo tople vode Dovedena energija za razsvetljavo Dovedena energija fotonapetostnega sistema Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Dovedena energija za delovanje stavbe Q = ,92 kwh f,h,skupni Q = 0,00 kwh f,c,skupni Q = 0,00 kwh f,v Q = 0,00 kwh f,st Q = ,06 kwh f,w Q = 3.109,13 kwh f,l Q = 0,00 kwh f,pv Q = 2.744,39 kwh f,aux Q = ,50 kwh f OBNOVLJIVI VIRI toplota okolja ,89 kwh PRIMARNA ENERGIJA ekstra lahko kurilno olje električna energija ,61 kwh ,31 kwh Letna raba primarne energije Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Q p = ,91 kwh Q p /A u = 149,288 kwh/m 2 a Q p /V e = 40,809 kwh/m 3 a Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

109 EMISIJA CO 2 ekstra lahko kurilno olje električna energija ,05 kg 8.893,68 kg Letna emisija CO 2 Letna emisija CO 2 na neto uporabno površino Letna emisija CO 2 na enoto ogrevane prostornine ,73 kg 34,502 kg/m 2 a 9,431 kg/m 3 a ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporabo Vir: Topl.oko. 14 % obnovljivih virov Skupaj: 14 % NE najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 18 % NE letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 227 % NE POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO C1 C2 C3 C4 C5 Ogrevanje Hlajenje Topla voda Občutena Latentna Občutena Latentna toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.) L1 Toplotni dobitki in in vrnjene toplotne izgube L2 Prehod toplote L3 Toplotne potrebe SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA C1 C2 C3 C4 C5 Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava L4 Električna energija L5 Toplotne izgube L6 Vrnjene toplotne izgube L7 V razvodni sistem oddana toplota Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

110 EMISIJA CO 2 C1 C2 C3 PROIZVEDENA ENERGIJA C1 C2 Vrsta generatorja TČ - topla voda Kotel na ELKO Sistem oskrbe topla voda ogrevanje L8 Toplotna oddaja L9 Pomožna energija 0 0 L10 Toplotne izgube L11 Vrnjena toplota L12 Vnesena energija L13 Prozvedena elektrika 0 0 L14 Energent električna energija ekstra lahko kurilno olje PORABA PRIMARNE ENERGIJE C1 C2 C3 Dovedena energija ekstra lahko kurilno olje električna energija Skupaj L1 Dovedena energija L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5 L3 Obtežena vrednost Oddana energija električna energija toplotna energija L4 Oddana energija 0 L5 Faktor pretvorbe 2,5 L6 Obtežena vrednost 0 0 L7 Iznos Dovedena energija ekstra lahko kurilno olje električna energija Skupaj L1 Dovedena energija L2 Faktor pretvorbe 0,27 0,53 L3 Emisija CO Oddana energija električna energija toplotna energija L4 Oddana energija 0 L5 Faktor pretvorbe 0,53 L6 Emisija CO L7 Iznos Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

111 SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO 2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred (brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina) Q H,nd = Q HW,ls,nd = E elko = SE P,del,i = Q H,hum,nd = 0 Q C,ls,nd = 0 E elek = Sm CO2,exp,i = Q W,nd = El. energija = Q C,nd = 442 W HW = Q C,dhum,nd = 0 W C = 0 E L = E V = 0 Oddana energija (neobteženi energenti) Q T,exp = 0 SE P,exp,i = 0 E el,exp = 0 Sm CO2,exp,i = 0 Proizvedena obnovljiva energija Q H,gen,out = E el,gen,out = 0 E P = m CO2 = Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA

112 Številka: / Datum: Naslovnik : OBČINA HRPELJE - KOZINA HRPELJE, REŠKA CESTA KOZINA LOKACIJSKA INFORMACIJA za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih 1. VRSTA GRADNJE OZIROMA DRUGIH DEL IN VRSTA OBJEKTA: - *vrsta gradnje oziroma drugih del: vzdrževalna dela - **vrsta objekta glede na namen in funkcijo: - stavba: - - gradbeno inženirski objekt: - - enostavni, nezahtevni objekt: - 2. PODATKI O ZEMLJIŠKI PARCELI / PARCELAH, ZA KATERE SE IZDAJA LOKACIJSKO INFORMACIJO - zemljiška parcela: katastrska občina št. parc. HRPELJE 254/81, 3222/5 - vrste zgrajenih objektov na zemljišču: otroški vrtec in zdravstvena postaja 3. PROSTORSKI AKTI, KI VELJAJO NA OBMOČJU ZEMLJIŠKE PARCELE / PARCEL - *Prostorske sestavine planskih aktov občine: Dolgoročni plan občine Sežana za obdobje in srednjeročni plan občine Sežana za obdobje za območje občine Hrpelje Kozina, s spremembami in dopolnitvami leta 1989, 1992, 1993, 1996, 1998, 1999, 2004, 2009 (Uradni list SRS št. 14/88, Uradni list RS, št. 37/96, 45/98, 40/99 in 93/04, 92/09 Uradne objave št. 4/89, 37/89, 5/92). - *Prostorski ureditveni pogoji: Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Sežana s spremembami in dopolnitvami ureditvenih pogojev za območje občine Hrpelje Kozina (Uradne objave št. 28/91, Uradni list RS, št. 22/95, 102/05; v nadaljevanju: Odlok) Obvezna razlaga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v občini Hrpelje Kozina (Uradne objave št. 28/91, Uradni list RS, št. 22/95, 102/05) (Uradni list RS, št. 18/2012) (v nadaljevanju: Obvezna razlaga odloka) - **Prostorski izvedbeni načrt: - Prostorski red občine: - Občinski lokacijski načrt: - Državni lokacijski načrt: 1

113 Oznaka prostorske enote: 4. PODATKI O NAMENSKI RABI PROSTORA - osnovna namenska raba: zemljišče k.o. HRPELJE parc. št. 254/81, 3222/5 (del) k.o. HRPELJE parc. št. 3222/5 (del) - podrobnejša namenska raba: / Zazidljivo zemljišče Poselitveno območje Namenska raba 5. PODATKI O OBMOČJIH VAROVANJ IN OMEJITEV - vrsta varovanja oziroma omejitve: območje varstva naravne dediščine (Kraški regijski park - predlog), širše vodovarstveno območje»vvo III«za vodno telo vodonosnikov Rižane 6. VRSTE DOPUSTNIH DEJAVNOSTI, VRSTE DOPUSTNIH GRADENJ IN DRUGIH DEL TER VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV GLEDE NA NAMEN 6.1. Vrste dopustnih dejavnosti: / 6.2. Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del: 6. člen Odloka V vseh tipih naselij je gradnja dovoljena znotraj poselitvenih območij. Znotraj poselitvenih območij naselij se nova pozidava usmerja v predele, ki so že začeti s pozidavo Vrste dopustnih objektov glede na namen: / 7. MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV OBJEKTOV IN IZVEDBO DRUGIH DEL 7.1. Funkcionalna in oblikovna merila in pogoji: tipologija zazidave: tipologija zazidave: 2. člen Odloka NASELJE TIP B (Hrpelje, Kozina): pomembnejše lokalno središče; prevladuje urbana nad agrarno vlogo; funkcija oskrbnega središča z gravitacijskim zaledjem do 4000 prebivalcev; prevladuje urbana stanovanjska funkcija; pomembnejša skrb za načrtovani prostorsko urbanistični razvoj. 1. člen Obvezne razlage odloka Sprejme se obvezna razlaga 5. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Hrpelje-Kozina. Omenjeni člen govori o tipologiji naselij. Razlaga tipologije naselja B: Tip naselja B v katerega sodita Hrpelje in Kozina gre razumeti kot središče občinskega pomena. Po ustanovitvi novih občin se je na največja naselja v posameznih občinah, ki so nastale iz nekdanje občine Sežana prenesla funkcija občinskih središč. Prevladovanje urbane funkcije nad agrarno ter funkcije oskrbnega središča z gravitacijskim zaledjem do 4000 prebivalcev pa je potrebno razumeti tako, da je v teh tipih naselij dovoljena gradnja vseh tipov nestanovanjskih objektov. To je logično sklepanje saj je v posameznih občinski središčih sedež občine, zdravstveni dom, šola, vrtec, lekarna, pošta in drugi tipi nestanovanjskih objektov, ki so bili poleg števila prebivalstva pogoj za ustanovitev občine. Vsi ti objekti so se zgradili z veljavnim prostorskim načrtom, kateri je predmet razlage in seveda služijo oskrbi zaledja. Pri gradnji novih objektov se tako razume, da je na območju naselij Hrpelje in Kozina dovoljena gradnja vseh tipov nestanovanjskih stavb opredeljenih v Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS št. 33/03, 78/2005, 25/2010). - velikost in zmogljivost objekta: / - oblikovanje zunanje podobe objekta: 2

114 13. člen Odloka Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje določenega območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo: - velikost gradbene parcele - lego objektov - oblikovanje objektov - novogradnje - nadomestne gradnje - dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, in vzdrževalna dela - pomožne objekte - začasne objekte - rušitve in odstranitve objektov - urejanje okolice - urejanje kmetijskih površin - urejanje gozdnih površin, 16. člen Odloka Pri oblikovanju objektov se mora upoštevati: reliefne danosti makro in mikro klimatske razmere značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva gabarite sosednjih stavb dostopnost smeri kvalitetnih vedut ekološke razmere, druge danosti, odvisne od posameznega primera. 17. člen Odloka Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v obravnavanem prostoru, tako glede gabaritov, volumskih razmerij kot tudi detajlov, materialov in barv. Izhodišče v oblikovanju strešin mora biti tradicionalna kraška dvokapnica praviloma krita s kritino opečne barve v naklonu 18 o - 25 o. Okenske odprtine naj bodo praviloma pokončni pravokotniki s polkni. Fasade morajo biti slikane v svetlih tonih. Gospodarski objekti morajo biti praviloma pravokotnega tlorisa, velikost objektov je odvisna od njegove funkcije. Po višini smejo obsegati največ dve (2) etaži, pri čemer višine venca praviloma ne sme biti večja od 8 m nad koto okoliškega terena. Streha je simetrična dvokapnica, naklona 18-25, praviloma krita z kritino opečnate barve. - lega objekta na zemljišču: 15. člen Odloka Novi objekti morajo biti odmaknjeni, od parcelne meje najmanj 4 m. Za odmik manjši od 4 m si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel do oddaljenosti 4 m. Stanovanjski in proizvodni objekti se morajo (glede na dane možnosti) locirati v severovzhodni vogal stavbne parcele s čimer pridobimo večje zaveterne in sončne površine na jugozahodni strani objektov. Pomožni objekti morajo biti locirani tako, da skupaj s primarnimi objekti tvorijo dvorišče. - ureditev okolice objekta: 25. člen Odloka Oblikovanje okolice objekta mora biti v skladu z oblikovalnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru. Ograje ob parcelni meji se izvedejo kot: - kamniti zidovi do višine 2m razen vhoda, - kamniti zidovi z montažno leseno ali kovinsko ograjo ali posajeno z živo mejo, - živa meja. V primerih ko ograja moti preglednost v cestnem prometu lahko pristojni upravni organ odrediti,da se ta zniža oziroma odstrani. Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku treh let po izvršeni 4. gradbeni fazi. - stopnja izkoriščenosti zemljišča: / 3

115 - velikost in oblika gradbene parcele: 14. člen Odloka Gradbena parcela se določa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti, z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja. Za stanovanjske objekte mora biti širina gradbena parcele, okrog stavbe (odmik objekta od parcelne meje). minimalno 4 m. V strnjeni pozidavi vaških naselij se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje objekte. Vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine najmanj 2,50 m. Na gradbeni parceli mora biti za vsako stanovanjsko enoto predvideno potrebno število parkirnih mest, 2 PM na stanovanjsko enoto in najmanj 2 PM na stanovanjsko hišo. V vsakem projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti narisana gradbena parcela in izmerjena njena velikost. 2. člen Obvezne razlage Odloka Sam pojem gradbene parcele je bil razveljavljen s spremembo zakona o graditvi objektov. Gradbeno parcelo gre razumeti kot parcelo, ki jo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določi v skladu z določili tega člena projektant, katera se lahko tudi razlikuje od katastrske parcele. - druga merila in pogoji: in 19. člen Odloka Dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo se lahko vse vrst stavb. Dograjuje, nadgrajuje, rekonstruira, prenavlja ter spreminja namembnost se lahko vsem vrstam stavb. Dograditev, spremembe namembnosti in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov določenih v 15. členu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih. Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. Dograjevanje, in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanje kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica. Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente. Pri večstanovanjskih objektih se morajo lastniki dogovoriti o enotnem izgledu fasade (zasteklitev balkonov, menjava oken, barve okenskih okvirjev, tip žaluzij ali polken, itd.). Ta obveznost velja za investitorja in izvajalca Merila in pogoji za gradnjo infrastrukturnih objektov in obveznost priključevanja na objekte in omrežja javne infrastrukture: - komunalna infrastruktura: VODOOSKRBA Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem, kakor tudi na območjih, kjer je njihova izgradnja predvidena v ustreznih planskih aktih, se morajo priključiti vsi obstoječi in novozgrajeni objekti na to omrežje. Gradbeno dovoljenje mora upoštevati pridobljene pogoje upravljavca vodovodnega omrežja. Priključevanje na javno vodovodno omrežje se podreja določilom Odloka o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Sežana (Ur, objave, št. 20/91). Na območjih kjer ni javnega vodovodnega omrežja si morajo investitorji izvesti ustrezno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami). Upravljalec vodovodnega omrežja: KRAŠKI VODOVOD d.o.o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana KANALIZACIJA Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi eventuelni novi objekti in objekti, ki so situirani znotraj meje ureditvenega območja ter objekti, ki se nahajajo v kompleksih, za katere se predvideva izgradnja fekalne kanalizacije; se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave. V naseljih, kjer le-te ni, so po veljavnih zakonih (ZVO) in predpisih (Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode UL RS 105/02, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju 4

116 odpadnih voda iz virov onesnaževanja UL RS 35/96, Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja UL RS 21/03) za odvod sanitarnih odpadnih vod obvezne neprepustne in nepretočne greznice ali male čistilne naprave. Vsebino nepretočnih greznic mora prazniti pooblaščena organizacija in jo odvažati na komunalno čistilno napravo. Do izgradnje male čistilne naprave ali javne kanalizacije je dovoljeno odvajati komunalne odpadne vode neposredno v vodo ali s ponikanjem v tla, če se te očistijo v pretočni greznici in letna obremenitev v naselju ni večja od 10 PE. Odvodnjavanje meteorne strešne vode mora biti speljana preko posebej izdelanih peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev, garaž in podobnih površin se morajo speljati preko za to posebej dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v ponikovalnico. Upravljalec gospodarske javne službe za urejanje s komunalnimi vodami: KRAŠKI VODOVOD d.o.o., Bazoviška cesta 6, 6210 Sežana KOMUNALNI ODPADKI Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov je določeno z Odlokom o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (UL RS 136/04). V naseljih mora pristojna organizacija za odvoz gospodinjskih odpadkov in smeti skupaj s predstavniki KS in občani ter pristojni upravni organ določiti mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev in poskrbeti za njihov redni odvoz na centralno odlagališče komunalnih odpadkov. Upravljalec gospodarske javne službe za urejanje z odpadki: KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE d.d. SEŽANA, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana - prometna infrastruktura: Z Zakonom o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 odl. US in 46/15) so določeni varovalni pasovi državnih cest, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znašajo: pri avtocestah 40 metrov, pri hitrih cestah 35 metrov, pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. Z Odlokom o občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 48/15) so določeni varovalni pasovi občinskih cest, ki se merijo od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znašajo največ: pri lokalnih cestah 6 metrov, pri javnih poteh 5 metrov, pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra, pri nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet 2 metra. Posegi v varovalni pas javne ceste so možni samo s soglasjem upravljavca ceste. Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov se mora težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in javne poti. Če to ni mogoče, si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika dovozne poti za služnostni dovoz. Pri postavitvi ali prenovi ograje mora biti izvoz na javno cesto oblikovan tako, da je omogočena preglednost, ko stoji vozilo še na zasebnem zemljišču. Če to na obstoječih izvozih iz zasebnih parcel na javno cesto ni mogoče, so si lastniki zasebnih parcel dolžni na lastne stroške zagotoviti tehnično ustrezno rešitev (ogledalo, znižanje ograje, razširitev uvoza, itd.). Merila in pogoji za urejanje mirujočega prometa: Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah zagotoviti možnost parkiranja. 5

117 Za stanovanjske objekte se upošteva Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stavb in stanovanj (UL RS 125/03), za avtoprevoznike se upošteva Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (UL RS 63/02). Če se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno prišteti potrebna parkirna mesta tudi za konkretno dejavnost. Pri izračunu potrebnih parkirnih mest za ostale dejavnosti mora načrtovalec upoštevati Tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, FAGG, 1991). Pri objektih različnih dejavnosti je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na gradbeni parceli investitorja glede na vrsto dejavnosti, neto površino objekta, število zaposlenih ali obiskovalcev: - poslovni prostori: 1PM/30 m 2 neto površine - upravni prostori s št. obiskom 1PM/20 m 2 neto površine - zdravstveni domovi 1PM/20 m 2 neto površine - trgovski prostori: 1PM/30 m 2 neto prodajne površine - proizvodni prostori: 1PM/50 m 2 neto proizvodne površine - meh. delavnice: 6PM/ popravljalno mesto - avtomatske avtopralnice: 5PM/ pralno napravo - samopostrežne avtopralnice: 3PM/ pralno mesto - skladiščni prostori: 1PM/100m 2 neto skladiščne površine - razstavni prostori: 1PM/80 m 2 neto razstavne površine - prodajni sejmi: 1PM/10 m 2 neto prodajne površine - večnamenske dvorane: 1PM/5 sedežev - cerkve - večje, pomembnejše: 1PM/15 sedežev - cerkve - manjše: 1PM/25 sedežev - knjižnice: 1PM/50 m 2 neto površine - šport. dvorane (z gledalci): 1PM/50 m 2 +1PM/10 obiskovalcev - šport. stadioni (z gledalci): 1PM/250 m 2 +1PM/10 obiskovalcev - tenis igrišča (z gledalci): 4PM/igrišče+1PM/10 obiskovalcev - tenis igrišča (brez gledalcev): 4PM/igrišče - kegljišča 4PM/stezo - pokrita javna kopališča (brez gledalcev): 1PM/5 gard. omar - gostilne: 1PM/4 sedežev - hoteli, penzioni: 1PM/4 postelj+1pm/4 sedežev - osnovne šole: 1PM/30 učencev - vrtci: 1PM/20 otrok, min 2PM - pokopališča: 1PM/2000 m 2 površine, min 10 PM V kolikor investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč v okviru gradbene parcele objekta, si mora zagotoviti možnost parkiranja v proporcionalnem delu na javnem parkirišču v radiju 200 m. To zlasti velja za posege v strnjeni pozidavi zgodovinskih jeder naselij. - energetska infrastruktura: ELEKTRO OMREŽJE Vsi objekti razen pomožnih objektov, morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogojem, ki jih upravljalec določi v elektro-energetskim soglasju. Upravljalec elektro omrežja: ELEKTRO PRIMORSKA d.d., DE SEŽANA, Partizanska cesta 47, 6210 Sežana - telekomunikacijska infrastruktura: TELEFONSKO OMREŽJE Priklopna telefonsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi upravljalec telefonskega omrežja; TELEKOM SLOVENIJE d.d., Kolodvorska 9, 6000 Koper - druga infrastruktura: / 7.3. Druga merila in pogoji: - merila in pogoji za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin: VARSTVO ZRAKA 6

118 Zaradi varstva zraka se mora dosledno spoštovati ustrezne odmike proizvodnih objektov ob obstoječe in predvidene poselitve. VARSTVO PRED HRUPOM Zaradi varstva pred hrupom morajo biti objekti, ki povzročajo prekomeren hrup, ustrezno odmaknjeni od obstoječe in predvidene urbanizacije. Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da hrup ne bo presegal dovoljenih koncentracij na območje v katerem se objekt nahaja. VARSTVO TAL Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izlitje v podtalje. - merila in pogoji v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov: - druga merila in pogoji: MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE Pri izvajanju posegov v prostor se mora upoštevati: - Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju Občine Sežana (Primorske novice, Uradne objave št. 13/92) - prostorski plan občine Sežana, za območje občine Hrpelje Kozina, - Smernice in soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ti posegi so: - izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom morajo potekati pod nadzorstvom pristojne varstvene službe, - na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je možno prekvalificirati dediščino v višjo ali nižjo stopnjo varovanja kar opravi, pristojna spomeniška služba. Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine: - gradnja novih stavb-v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna, pri gradnji nadomestnih in novih stavb se mora v vaških jedrih upoštevati ulično linijo, - z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lega stavb z ozirom na ulico, trg, itd.), - območje s karakterističnimi pogledi na naselje, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe), - novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja. Na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane se upošteva določila Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13). Varstvo predlaganega zavarovanega območje predlagani Kraški regijski park: posege in dejavnosti se izvaja tako, da se ne ogroža lastnosti, zaradi katerih je bilo območje predlagano za zavarovanje. Na območjih, ki so predlagana za širša zavarovana območja, se pazljivo izvaja dejavnosti, navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega programa varstva okolja. 8. PROSTORSKI UKREPI 8.1. Vrste prostorskih ukrepov: - zakonita predkupna pravica občine: Odlok o predkupni pravici Občine Hrpelje Kozina (Ur. l. RS, št. 17/2010) - začasni ukrepi za zavarovanje: - komasacija: 8.2. Vrsta prepovedi iz prostorskega ukrepa - prepoved parcelacije zemljišč - prepoved prometa z zemljišči 7

119 - prepoved urejanja trajnih nasadov - prepoved spreminjanja prostorskih aktov - prepoved izvajanja gradenj 9. PODATKI O VAROVANJU IN OMEJITVAH PO POSEBNIH PREDPISIH 9.1. Območja, ki so s posebnim aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljena kot varovana območja: - vrsta varovanega območja: širše vodovarstveno območje»vvo III«za vodno telo vodonosnikov Rižane predpis oziroma akt o zavarovanju: Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12, 69/13) 9.2. Varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture, v katerih se nahaja zemljišče: - vrsta varovalnega pasu: varovalni pas državne ceste G1-7 (s širino 25 m), varovalni pas občinske ceste JP (C G1-7) s širino 5 m, varovalni pas občinske ceste JP (SLAVNIŠLA-JP) s širino 5 m, varovalni pas občinske ceste JP (ODCEP G1-7 -CERKEV) s širino 5 m 10. OPOZORILO GLEDE VELJAVNOSTI LOKACIJSKE INFORMACIJE: Lokacijska informacija velja do uveljavitve sprememb prostorskega akta. 11. PODATKI V ZVEZI S SPREMEMBAMI IN DOPOLNITVAMI OZIROMA PRIPRAVO NOVIH PROSTORSKIH AKTOV *program priprave prostorskega akta: Sklep o pričetku postopka sprejemanja OPN **faza priprave/ predviden rok sprejema: predlog OPN morebitni drugi podatki glede priprave prostorskih aktov: 12. PRILOGA LOKACIJSKE INFORMACIJE: - kopija kartografskega dela prostorskega akta: KOZINA PLAČILO UPRAVNE TAKSE: Takse prosto na podlagi 23. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 in 14/15 ZUUJFO). Žig: Alenka Pečar višja svetovalka III 8

120 OBČINA HRPELJE - KOZINA IZSEK IZ SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE SEŽANA ZA ZA OBDOBJE IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE SEŽANA ZA OBDOBJE ZA OBMOČJE OBČINE HRPELJE - KOZINA, DOPOLNITEV 2004 V MERILU 1:5.000 (Ur. l. SRS 14/88, Ur. l. RS 37/96, 45/98, 40/99 in 93/04, Uradne objave št. 4/89, 37/89 in 5/92) Datum: List: Številka: Kopija je identična izvirniku. Pripravil: Aleksander Batič