AKTUALNO VPRAŠANJE Zaključnim računom erospodarskih organizacij doslej ljudski odbori niso Posvečali prevelike pozornosti. Formalno so si>er vedno skl

Transkripcija

1 AKTUALNO VPRAŠANJE Zaključnim računom erospodarskih organizacij doslej ljudski odbori niso Posečali preelike pozornosti. Formalno so si>er edno sklepali o njih potrditi. Najpogosteje pa je pri tem»udi ostalo. Inšpekcijski onrani so sicer soja delo redu opraljali. Ni doma, da kar se le da natančno popraili 8 0 y se morebitne napake, ki so se zaključnih računih posameznih gospodarskih organizacij pojaile. Toda to ni doolj. Zaključnim računom bi bilo potrebno dati tudi tisto družbeno logo, ki jo oni imajo. Zaključni računi namreč niso le skupek eč ali manj nerazumljio razporejenih šteilk, mareč so odraz gospodarjenja kolektiu, politike podjetja pogleda inestiranja naporo za poečanje delone storilnosti, zaposleanja, cen itd. Ljudski odbori predsem občinski bi morali zato resneje razpraljati o zaključnih računih pra tako kot razpraljajo o sakoletnih družbenih planih. Letos bo temu problemu posetila del sojega časa tudi Zezna ljudska skupščina. Le-la bo obranaala nekaj zaključnih računo naječjih gospodarskih organizacij. Tudi republiške skupščine bodo razpraljale o posloanju nekaterih podjetij letu Okrajni ljudski odbor, še posebej pa občinske ljudske odbore, čakajo torej glede tega bližnji prihodnosti odgoorne in aktualne naloge. -ik AKTUALNO VPKA'ANIJfr L t M S I L O S O C I A L I S T I Č N E ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO E TO XII., ST. 9 CENA DIN 10. KRANJ, 2. FEBRUARJA 1959 Z občnega zbora Občinskega sfndikalneca sneta Tržč andard Odnos med gospodarskimi in negospodarskimi iftesticitpmi se bo letos delno izboljstil korist negospodorskih inesticij - Delicit socalnega zaaroanja - 40 m'anh plenuma ObSS Bo ali ne bo? Tako že es mesec modrujejo smučarji, otroci in sploh si ljubitelji zimskega športa, se ozirajo nebo, mažejo smučke, pripraljajo sanke, snega pa ni in ni. Starčki modrujejo o atomski bombi in poletih esolje, češ da je to zrok nenaadni zimi. Vremenosloci napoedujejo zdaj sneg, zdaj sončno reme, reme pa, izgleda, se po teh napoedih noče in noče ranati.»v zhodni Sloeniji oblačno, sicer pa sončno reme!«tako je še soboto popoldne napoedoal ljubljanski radio. Včeraj zjutraj pa je pričelo snežiti. Brez napoedi remenosloce, brez pričakoan] otrok, ki imajo samo še nekaj dni počitnic pred sabo.»zima in gosposka ne prizaneseta.«tako so modroali ljudje, pa so se bržkone nekoliko zmotili. Sneg je namreč kmalu ponehal. Toliko pa ga je 1«padlo, da bodo otroci prišli na soj račun in da deklicama na naši sliki ne bo eč treba hoditi na Kraec, če se bosta hoteli male poigrati upamo, da nam ne bosta zamerili s snežnim možem. Občni zbori SZDL Tržič, 31. januarja. Današnjega občnega zbora Občinskega sindikalnega seta Tržiču so se razen šteilnih delegato udeležili tudi nekateri gostje. Med njimi smo ideli sekretarja OO ZKS Kranj Franca Popita, predsednika ObLO Tržič Lora Cerarja, sekretarja OK LMS Viktorja Kralja in druge. 10,6 % za komunalno dejanost. Razen tega bodo podjetja letos tudi sama gradila stanoanja in nekatere komunalne objekte, za kar predideajo 89, dinarje ali 45 %. Skupno bodo torej podjetja inestirala za družbeni standard 112, dinarje ali 55,6 Po uodnih formalnostih je predsednik ObSS Tržič Slako Zalokar podal poročilo o delu preteklem letu. Poudaril Je, odstotko ostanka čistega dohodka. da se letošnji občni zbor rši času najžiahnejše politične in gospodarske dejanosti, ko je središču pozornosti seh Občinski sindikalni set Tržiču meni, da se bo odnos med sred družbenih in političnih organizacij borba za boljše žiljenske In delone pogoje delace, borba za ečjo produktinost ln sti, ki jih inestirajo podjetja sama, in med.sredsti, ki so name *a no sistem nagrajeanja. V letu, ki je pred nami, bo pra to osnona gospodarska in politična naloga sindikalnih organizacijnjena občini, moral spremeniti korist ljudskega odbora, ker sicer ne bo mogoče zgraditi noe šole, zdrastenega doma in še nekaterih drugih objekto. Po sklepu y tržiški občini je posebno pe- tržiški občini zahtea za sojo realizacijo ^ C e prašanje inesticij za druž- 420 milijono dinarje ^ n i standard. Manjka jim celo robjekto, sredste. Po nepopolnih podatkih od stanoanj, šole, bodo podjetja občini Tržič usta- Okrajnega zbora proizajalce, da stenega doma, kulturno pro- rila 202, din ostanka čistega naj bi namreč podjetja saj tretjino dra finega doma in sodobno ureje- dohodka in to po odbitku rednih sredste, namenjenih za in 9 a in turističnim zahteam odgo plač, deh plač nad tarifnimi poesticije družbenega standarda, * skla- jajočegn gostinskega obrata do stakami in ododa obezne s dala ljudskemu odboru, bi Tržiču P a Ušča, odooda itd. de. Od tega bodo podjetja prispeto znašalo približno 17,5 % in ne ^rspektini načrt inesticij ala občini 22, dinarje ali današnjih 10,6 / S SEJE ObLO ŠKOFJA LOKA V četrtek, 29. januarja popoldne je bila Škofji Loki seja Občinskega ljudskega odbora. Na skupni seji sta zbora najprej obranaala okrajni družbeni načrt in proračun, razpraljala pa sta še o predlogu za določite ožjega gradbenega okoliša in o zadnjih zborih olice. Izmenjala sta tudi nekatere člane seto in odborniških komisij. primerjai z ostalimi občinami na Gorenjskem, relatino precej padli. Predsednik ObLO Jože Nastran je (Nadaljeanje na 2. strani) Predsednik ObSS je referatu tudi poudaril, da bo razmerje med gospodarskimi inesticijami, ki so lani znašale 296, dinarje, in negospodarskimi inesticijami, ki so znašale lani samo 52, dinarje, treba spremeniti. Za leto 1959 planirajo podjetja 439 milijono dinarje za gospodarske in 169, dinarje za negospodarske inesticije. Tu je že ideti delen porast negospodarskih inesticij, ni pa to zadnja možna meja. V razprai, ki ni bila najbolj žiahna, so najprej goorili o nekaterih težaah socialnega zaaroanja, ki je imelo lani Tržiču precejšen deficit. Ugotoili so, da delaci tržiški občini precej eč bolujejo kot drugih krajih na Gorenjskem. Vzroko za to je eč. Med njimi ni na zadnjem mestu dejsto, da tržiška industrija zaposluje pretežno žensko delono silo. Predsednik ObK LMS Tržič je poudaril, da se bodo morale sindikalne podružnice prihodnje se bolj opreti na mlade in jim nuditi zadostno možnost za politično in strokono izobražeanje. Da sindikati Tržiču mladih ne podcenjujejo, je ideti iz tega, da ie bilo dosedanjem plenumu ObSS 40 mladih delace in delak. * r edlog družbenega načrta je ob- jetij, posebno industrijskih, prekol? zl žil podpredsednik OLO Seto račila plan šteila zaposlenih za JV^l. ki je zlasti podčrtal pred- leto 1961, kar je primer tudi j'^eno inesticijsko politiko tem Skofji Loki. Razen tega je omenil > Inesticije za potrebe družbe- še nesorazmerje naraščanju naetu. 6 9 a standarda bo mogoče uresni- rodnega dohodka, kar kaže na zi- 'e ob doslednem izpolnjeanju seanje materialnih stroško. U i s^ e r nic družbenega načrta. Sred- V razprai so odborniki predla- J^a okrajnega inesticijskega gali, naj bi prid razporejanja in- <U bodo uporabljena predsem esticijskih sredste upošteali po- Kla * Potrebe trgoine, obrti ter go- trebe gospodarsko bolj zaostalih a in turizma. Del teh sred- kraje; že letos bi bilo treba iz- n s l *? Pa bodo uporabili za soude- delati okirni program razoja teh Pri posojilih in splošnega in- področij. Menijo namreč, da bo e z b o cijskega sklada za podobne moč samo na tej osnoi sredsta esti iniene. Posebej se je zadržal pri načrtno razporejati. Predidenih inesticijah občini Posebno žiahna razpraa se je T 0f ja Loka in pri tem opozoril na razila ob obranaanju okrajnega ^žnost modernizacije ceste Kranj proračuna. Odborniki so bili mne- T^kofja L o k a, c e s t e poijansk nja, da je razdelite proračunskih Pospešiti bo treba tudi pri- dohodko, ki jo je predidel OLO, a e z a zgradite opekarne sicer prailna, ker prikrat jemlje 0 f j ji Loki. Podpredsednik Kobai za osnoo objektini kriterij, po j 9ooril tudi o zaposloanju deb doseženem narodnem dohodku na Q Vrie s i, e ' čemur poseča načr' prebialca. Ker pa se je občini Skofja Loka, po združiti z občino s&bno pozornost. Šteilo zapos.e Gorenja as, narodni dohodek na k Q tem letu nikakor ne sme pre prebialca občutno znižal, bodo je telcl^' 1 S t a r ' ^ a o b e 3a leta, ker z a k ljučku že ečina P r e pod- proračunski dohodki te občine, S PRVE TEKME MED JESENICAMI IN LJUBLJANO (poročilo na 5. stranil) A. T. ob odrejanju inesticij za komunalne gradnje Kranju - Noi Kranj na Zlatem polju - Zakaj Partizanska in ne Stara cesta? - Naječ za zdrastene objekte - Mladina bo gradila odood Se nepopolni predlog letošnjih komunalnih gradenj Kranju predidea približno milijardo in 200 milijono dinarje inesticij. Tako je na občnem zboru SZDL za Kranjcenter poedal sekretar obč. komiteta to. Baldomir Bizjak. Naječ, in sicer kakih 138 milijono dinarje je predideno za gradnje in opremo zdrastenih objekto. V pri rsti je zdrasteni dom, noa zobna ambulanta in tudi porodnišnica, ki naj bi jo zgradili ob Zdrastenem domu. Tudi za šolsto je predidenih 135 milijono dinarje. Gradili naj bi noo poslopje osemletke na Planini, rlec Stražišču in druga potrebna poslopja. Zelo je nazoče iznenadila est, da bodo letos mladinske delone brigade gradile no odood za Kranj, s katerim bi se izboljšala preskrba z odo. Predidene so tudi ečje gradnje kot prejšnja leta za potrebe telesno-zgojne in športne dejanosti, za izboljšanje trgoinske mreže in podobno. Gospodarske organizacije bodo pri- speale kakih 500 milijono dinarje za te nujne potrebe mesta. Med podjetji in občino so že tek«razgoori o tem. Stanoanjska gradnja pa bo leto«osredotočena na Zlatem polju. Tam naj bi prihodnjih letih zrasel noi del mesta Kranja z isokimi stanoanjskimi in drugimi poslopju Samo letos predideajo, da bi tam zgradili noih 400 stanoanj, prihodnje leto pa še 200. S tako koncentrirano gradnjo upajo dokaj prispeati tudi k poceniti gradbenih del. Cl ani SZDL so na občnem zbor«dokaj žiahno pretresali ta predlog in dali nekatere pripombe, ki naj bi jih upošteali. Pra pripomba je bila, naj bi ne urejeali otroškega igrišča na rt«pri Vajenskem domu ob bišem Gasilskem trgu, ker je tam že take preeč ajence, šola itd. Menili so, da bi bilo treba zato poiskati drugi primernejši prostor za otroke. Pra tako je nekdo pripomnil, naj bi preskrbeli sredsta za uredite mlekarne. Za prailno oskrbe mesta Kranja pa tudi drugih kraje, je nujno ložiti tam nekaj sredste. Predlog pa tega ni seboal. Pra tako so na občnem zbor«omenjali, da je končno treba urediti nekatere pločnike središč«mesla, urediti jano stranišče, omogočiti lažji prehod kolesarjem po Saskem bregu, kjer so zdaj stopnice itd. Najbolj pa so goorili o urediti oziroma asfaltiranju Partizanske is drugih cest. Predlog predidea uredite Partizanske ceste. Nazoči pa so to grajali, češ da je potrebnejša uredite Stare ceste. Po razprai o prašanjih komunalnih gradenj so končno sprejeli predlog, naj bi izedli med prebialstom anketo. Prebialci, koristniki, ki so hkrati tudi ustarjalci teh sredste, naj bi sobodno sodeloali pri odločanju, kaj na> bi gradili in še zlasti, kaj je najhujše, potrebnejše in ažnejše za dig žiljenjske rani. Tudi drugih krajih so bili ah pa še bodo občni zbori SZDL. Pra je, da se ob tej priliki pogoore o naporih za izboljšanje žiljenjskih pogoje in da usmerjajo občinske organe k temu cilju. K. M.

2 G Mreni tok* KRANJ, 2. FEBRUARJA 1959 It PABERKI PO SVETU I TIROLSKA, SAAR IN KOROŠKA Astrija ima posebnega isokega držanega funkcionarja za prašanje Južne Tirolske, pokrajine Italiji, kateri pa je naseljenih eliko Astrijce. Ta čloek je dr. Franz Gschnitzer. O Južni Tirolski pride često do sporo med Dunajem in Rimom. Dr. Gschnitzer je pred nedanim imel predaanje»južna Tirolska s politično-geografskega gledišča«, katerem je Južno Tirolsko primerjal s pokrajino Saar.»Pra tako kot s saarskimi oblastmi bi tudi rešite prašanja z Južno Tilolsko koristila eropski skupnosti,«je rekel dr. Gschnitzer. Pozabil pa je omeniti še en aktualen primer odnosa do nacionalnih manjšin: odnos Dunaja do Koroških Sloence... DDT IN NACIONALNI ZNAK Amerikanci imajo sojem grbu orla. Na seh službenih žigih je ideti podobo te ponosne ptice, ki jo smatrajo za simbol Združenih drža Amerike. Včasih je bilo na ameriškem kontinentu doolj teh ptic. Zdaj pa jih je doletela nesreča: orli, ki jih je samo še nekaj sto, postajajo sterilni. Ugotoili so, da je temu zrok prašek DDT, s katerim posipaajo barja in reke, ker se je dobro izkazal borbi proti malariji. Ameriški orli se pretežno hranijo z ribami, ribe pa so polne DDT. Tako je ta sicer koristen prašek deloal na orle tako, da jim ogroža plodnost. Zastopniki tradicije zahteajo, da je treba prenehati s posipaanjem praška DDT, pa čepra bi potem kraljeala malarija. Praijo namreč, da bi bila sramota, da bi Amerika nekega dne ostala brez sojega simbola. ENA ZVEZDA: DOLARJEV Aljaska je po dolgih in zakulisnih borbah kuloarih ameriškega Kongresa in Senata končno izojeala priilegij, da postane 49. zezna držaa ZDA. Proti sprejetju so se glanem bojeale nekatere elike industrijske družbe, ki so izračunale, da bodo morali zaradi zeznih predpiso in zakono, ki se bodo razširili tudi na Aljasko, plačati precej ečje dake. Pa še ena družba je finančno prizadeta.»trans World Airlines«, letal,ska družba, katere letala letajo po sem setu, je izračunala, da bo samo sprememba zasta na njenih 149 potniških letalih stala dolarje: saki zastai bo treba namreč dodati še eno zezdo. Na prihodnjem zasedanju Kongresa bo med drugim na dnenem redu tudi sprejem Haaje, ki imajo zdaj položaj teritorija pod uprao ZDA. To bi bila 50. federalna držaa ZDA. Koliko bo se ameriške letalske družbe stala še ena zezda!? MALENKOST Mojstri statistike Amerikanci,so izračunali tudi tole: Alkoholizem stane ameriško industrijo letno 35 milijono delonih dni, kar je našem denarju okoli 245 milijard dinarje. IZDAJA ČP»GORENJSKI TISK«/ UREJUJB UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGO VORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 UPRAVE ST. 475 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU / IZHAJA OB PONEDELJ KIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DI NARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV Snežne padaine, ki so čeraj iznenadile,so Sloenijo, bodo prenehale. Ta teden bo preladoalo sončno reme, ob koncu tedna pa je pričakoati ponoen padec temperature s snežnimi padainami. LJUDJE IM SOSEDJE V Padec italijanske lade je že dlje isel zraku. Bilo je potrebno samo še nekaj zaostrite, kot je bil odstop socialnodemokratskega ministra Vigorellija, in na polurni seji kabineta je bila zapečatena usoda Fanfanijee lade. Amintore Fanfani, generalni tajnik demokristjanske stranke, se je lotil sestaljanja lade takoj po lanskih majskih olitah. Iz njih je demokritstjanska lada izšla okrepljena, hkrati pa se je tudi celotno olilno razpoloženje olice nagnilo na leo. Takšno nagnjenje olilnih množic je moral npošteati tudi Fanfani kot noi ministrski predsednik. Toda njego program milejših socialnih reform in krepite loge držae gospodarstu, ki ga je skušal izpeljati skupaj s Saragatoimi socialnimi demokrati, je naletel na srdite napade ne samo desničarskih strank, mareč tudi predstaniko desnega krila lastne demokristjanske stranke. Čedalje pogosteje se Je zgodilo, da so nekateri desničarsko usmerjeni demokristjanski poslanci kršili strankarsko disciplino in glasoali proti lastni ladi. V takih razmerah in spričo položaja parlamentu, kjer je bila lada naezana na podporo drugih skupin, je postalo jasno, da Fanfanijeemu kabinetu ni sojeno dolgo žiljenje. DOGODKI Končni udarec mu je prazapra zadal kongres Nennijeih socialisto. To je na pri pogled ideti nerazumljio, saj so socialisti že es čas opoziciji. Toda na neapeljskem kongresu so socialisti začrtali nekatere izredno ažne smernice sojemu programu, ki so jim na široko odprle pot med italijanske množice. To je pozročilo prao renje med Saragatoimi socialnimi demokrati in leem krilu demokristjano. Lea struja socialnodemokratske stranke je postaila zahteo odstu stranke, naj tako) stori potrebne korake za združite z Nennijeimi socialisti, socialnodemokratski minister za delo Fanfanijei ladi pa je pra zato izstopil iz lade. 2e tako slaba lada je dožiela udarec, ki ga ni eč mogla preboleti; Fanfani je kapituliral. Drugega mu tudi ni preostalo, saj z razcepljenimi socialnimi demokrati in z elikimi nasprotji lastni stranki ni eč mogel držati ajeti sojih rokah. Položaj po padcu lade pa ni nič kaj rožnat, še manj pa jasen. Medtem ko skušajo socialni demokrati na izrednem zasedanju razčistiti medsebojna nesoglasja, so ta postala demokristjanski stranki še ostrejša. Fanfani je pred nearnostjo razcepa lastni stranki odstopil tudi kot generalni tajnik demokristjanske stranke. Očitno n e d e I j o smo OBČNI ZBOR ZVEZE BORCEV KRANJ OSREDNJA PROSLAVA NA JAMNIKU Na današnjem občnem zboru ZB občine Kranj je bilo razidno, da je bila ta organizacija lani dokaj delana. Skupno so rešili 320 prošenj in sicer naječ o ugotaljanju službenih let. Veliko skrb posečajo tudi otrokom padlih borce in žrtam fašističnega terorja. Takih otrok je še 299. Za njihoe štipendije plačujejo mesečno dinarje. 162 otrok so lani poslali razne kolonije ob morju. V načrtu za nadaljnje delo je predidena še ečja dejanost izenarmadni zgoji, urejeanju grobo padlih berce itd. Komisija za spomenike je okiru 40. obletnice KPJ zasnoala dokaj poster program. Odkritje spominskih plošč pripraljajo Besnici in Pšeem. V načrtu je tudi primerno obeležje zgodoinskih kraje Naklem, Ccgelnici, Goricah (Letcnce), Kokri, Predosljah in drugod. V Kranju, kjer je bila atobusna postaja, pa bodo s pomočjo okrajnih organizacij postaili ečji spomenik. Ko so goorili o stanju posameznih otrok padlih borce, o nekaterih mamicah oziroma starših padlih borce, je delegat iz Nakla poedal, kako so tam ob nooletnih praznikih obiskali nekdanje partizanske družine. Prinesli so jim darila in se z njimi lepo pogoorili. Nekaj podobnega je poedal tudi delegat iz Zabnice. Tam so organizirali za starše padlih borce in druge partizanske družine skupni izlet Primorje in drugam, kjer so se njihoi sinoi borili in umirali. Letošnji krajeni prazniki, kot so poudarili na zboru, naj bi k'jučili čimeč ljudi. Dali naj bi širši pomen dogodkom NOB in tako dostojneje proslaili obletnico KPJ. Predlagali so, naj bi sodeloanju z radoljiško občino pripraili osrednjo občinsko proslao na Jamniku. Na dan staje, 22. julija naj bi tam skupno proslaljali 15- letnico požiga te asi. K. M. PROMETNA VZGOJA GLAVNA NALOGA ŠOFERJEV Sinoči je bila dorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj pra redna letna skupščina Združenja šoferje in atomehaniko okraja Kranj. Poleg šteilnih delegato se MALO ŠALE JE TREBA»Oo, dobro jo poznamo. Doli na soli stanuje, kar doli jo boste dobili, če je doma.«tako so odgoarjali Olšeku, kajti Lojzko Hrastnikoo tam poznajo si, si iz OlŠeka, Hotemož in okolice.»vi ste pra med Prešernoimi nagrajenci, ki jih je nagradil Občinski ljudski odbor Kranju za zasluge Ijudsko-prosetni dejanosti, pa bi radi, da kaj poeste...«očiidno je bila malo iznenađena. Vendar je začela zbrano pripoedoati o dramski sekciji, o peskem zboru, o recitatorjih... Razgoor jc kar nehote zašel celo na dejanost Rdečega križa, Socialistične zeze, na... Ni konca! Posod je Lojzka kot oditelj. Menda ni tam organizacije, kjer ne bi ona sodeloala, saj kot tajnica. Ni proslae, sečanosti, zboroanja, kjer ne bi Lojzka imela glano besedo. Vsaj pri organizaciji.»tudi prirejam sama za oder. Saj este, izbira dramskih, lažjih del za naše možnosti ni elika. Tako sem uprizorila Kosmače»Pomladni dan«in druge. Menda sem lani poročilu imela napisanih 48 del, ki sem jih sama 10 letih priredila za oder.«tako je pojasnjeala dejanost dramske sekcije. Potem je pripoedoala o peski in drugih. Le prostora ni. Naječ 120 gledalce lahko pride učilnico, kjer imajo predstae. Toda na Visokem je lepa dorana. V glanem nastopajo tam. Tam je prostora za 600 ljudi. Prišli bodo tudi na festial Kranj 5. februarja z dramsko, a morda tudi s pesko sekcijo.»koliko mladine je ašem društu?veliko. Prazapra samo mladina. V peskem zboru so sama dekleta. Osemnajst jih je. Tudi dramski sekciji je izmed 24 člano samo nekaj starejših za primerne loge. Ostali sama mladina.kako, da pri as mladina tako sodeluje teh dejanostih? Marsikje se pritožujejo, da današnja mladina nima eselja za petje, igranje itd. Praijo, da današnji set motorje in kabojskih filmo prilačuje mladino drugam kot čitalniški dobi.ne em. Pri nas imajo eselje za to. Seeda je treba prilagoditi delo željam mladine. Zlasti aje ne smejo biti puste. Posod mora biti prilačno, zabano. No ja, saj este, kako je z mladimi malo šale je treba.«potem se je razgoor ustail. Pokrajina s kozolci in lesenimi skednji je bila tiha, malone pusta in dolgočasna. Toda Lojzka je že pred 10 leti prišla Olšeek z bogatimi izkušnjami Ijudsko-prosetnega dela, ki si jih je pridobila Poljanski dolini. Tudi tam je mož učiteljeal, a ona... Brez zaposlite je edno imela še eč dela. Zdaj pa je mož pred upokojitijo. Ko je Lojzka to praila, je zaupala tudi tiho željo; da bi se preselila kam bliže mestu, kam Kranj.»Saj tako ni misliti na nek počitek. 5e zmeraj bi delala. Saj este, da drugače ne bi niti zdržala. Toda hkrati bi imela priložnost tudi za užianje. Včasih sem šla na sako priredite. Pa tudi zaradi otrok...«2e smo si dali roke, ko je nenadoma zkliknila:»knjižnico, knjižnico še niste ideli!«odprla je 3 elike omare. Nad 800 zezko raznega čtia sebujejo. Razkazoala je kartoteko, zbirke klasiko in druge police z elikim ponosom in zadoščenjem. Zakaj ne bi. Tudi to je njeno, malone zgolj njeno delo.»kako si predstaljate so to dejanost V' Olšeku, če bi i šli Kranj, kot ste rekli?«njen obraz se je zresnil:»večkrat sem se že zamisli. Hudo mi je. Za knjižničarja že imam predidenega čloeka, ki mu lahko zaupam. Veste, saka knjiga me spominja na nekaj. S tako težao, kot smo to spraljali skupaj. Za druge stari me bolj skrbi. Vsi radi sodelujejo, pomagajo, toda... Upam, da bom posod dobila in usposobila namestnike.«čestitali smo ji k uspehu in priznanju. ŠKRIPCIH K. M. je, da je Italija zašla hudo krizo, iz katere zlepa ni ideti rešilnega izhoda. Nič čudnega torej, če rimski časopil»popolo«že zdaj namiguje na možnost razpisa noih, izrednih olite, londonski»dall Telegraph«pa odkrito meni, da je to edina starna rešite. Mnogi si želijo, da bi zapleteni položaj razozlal neki italijanski De Gaulle. Drugi pa pristaljajo, da je še prašanje, če jim bo De Gaulle zares kos Franciji, in če že, kje potem najti takšnega močnega moža, ki bi se lahko Italiji meril s francoskim predsednikom republike? Čudno pa je, da meščanskih krogih ne idijo rešite, ki so jo nakazale same olite: namreč, da bi bilo treba pri sestaljanju lade upošteati leičarske in dejansko napredne stranke. Sodeloanje z Nennijeimi socialisti (četudi odštejemo močno KP Italije) bi lahko že ustarilo trdno lado, ki bi bila sposobna rešiti tudi marsikatere kričeče socialne probleme današnje Italije. Mnenja, priporočila in predlogi se še edno zelo razhajajo, enem pa so si malone si edini: namreč, da je sedanja kriza bržkone najtežja in utegne biti tudi najdaljša, kar jih je dožiela poojna Italija. MARTIN TOMAZlČ zabel ežili je skupščine udeležil tudi predsednik republiškega odbora Združenja šoferje in atomehaniko toariš Rudi Cerar. Po enoletnem delu je ta organizacija zabeležila že lepe uspehe pri zgoji šteilnega člansta, saj šteje danes preko 600 aktinih člano. Pod njegoim okriljem delajo na Gorenjskem štiri podružnice (Kranj, Jesenice, Škofja Loka in Tržič). Namen Združenja šoferje in atomehaniko je predsem tem, da skrbi za strokono in prometno zgojo sojega člansta, kajti pra s sistematično zgojo bodo lahko preprečili šteilne prometne nesreče na naših cestah. V razprai so goorili o sodeloanju z ostalimi organizacijami, ki ga doslej ni bilo. Borijo se tudi s precejšnjimi finančnimi težaami. Nekateri so razprai grajali malomaren odnos nekaterih organizacij do Združenja šoferje. Od 22 poabljenih gosto se namreč ni nihče odzal abilu. Ob koncu so nagradili tudi nekatere soje najzaslužnejše člane. Nas kupščini so sprejeli rsto ažnih sklepo. Organizirali bodo seminar za predaateljski kad?r, tesno bodo sodeloali z organi prometne arnosti, z uprao za ceste in z semi ato-moto društi na Gorenjskem. M. 2. ZAKLJUČEK SANITETNEGA TEČAJA V KRANJU Sinoči je bil Dijaškem domu na Zlatem polju zaključen štiridneni tečaj gasilske sanitete Gorenjske, ki ga je pripraila Okrajna gasilska zeza Kranj. 32 udeležence se je seznanilo z osnonimi zdrasteno-sanitetnimi predpisi pri požarih, elementarnih nezgodah in nesrečah. Ob zaključku tečaja so udeleženci naredili tudi strokone izpite. Tečaj je odil pomočnik poeljnika OGZ za Gorenjsko Janko Štefe. I. V. RAZPRAVA O OKRAJNEM DRUŽBENEM PLANU (Nadaljeanje s 1. ptrani) poudaril, da se bodo proračunski dohodki po tem kriteriju napram lanskemu letu poečali samo za 3 milijone dinarje, medtem ko se bodo izdatki, brez upošteanja komunalnih potreb, negospodarskih inesticij in dotacij skladom ter organizacijam in društom, poečali za 27 milijono dinarje. Narasli bodo zaradi ključite biše nižje gimnazije občinski proračun in pa zaradi osebnih izdatko za Uprao za gozdarsto, ki so bili prejšnja leta zajeti okrajnem proračunu. Hkrati bo Občinski ljudski odbor predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru, naj še enkrat naprai izračun narodnega dohodka na prebialca tej občini. Ker niso upošteali toarne»motor«, ki ni ključena okrajni načrt, razen tega so izpustili tudi nekatera druga podjetja, so sedanji podatki netočni. M. C. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNEGA SVETA BLED SKUPNA SREDSTVA VEČJI UČINEK V Blejski občini bodo letos dali kakih 16 milijono dinarje za inesticije družbenega standarda. Ko so na občnem zboru občinskega sindikalnega seta soboto, 31. januarja goorili o tem, so menili, da bi bilo bolje, če bi združili čimeč teh sredste občinskem skladu, ter jih tako smoterneje uporabili za skupne koristi. Predstaniki ObLO in drugih organo so že obiskali sa ečja podjetja občini in goorili o sredstih, ki bi jih lahko namenili za družbeni standard. Nekaj nad 10 milijono dinarje nameraajo porabiti sama podjetja za inesticije korist žiljenske rani. Nekaj nad 5 milijono pa so že ob prih razgoorih obljubili odstopiti občini skupni sklad za komunalne in druge gradnje. Toda na občnem zboru so izrazili misel, naj bi podjetja eč prispeala skupni sklad, da bi bil namreč učinek lahko ečji. Iz skupnega sklada naj bi prispeali zlasti za gradnjo zdrastenega doma, zobnega pailjona in druge objekte, ki so prebialstu na Bledu hudo potrebni. Ob tej priliki so goorili tudi o inesticijah podjetju»vezenine«. Tam nameraajo letos porabiti sa razpoložljia sredsta, 10 milijono dinarje, kar sekakor ni skladu s splošnimi napori. Sklenili so naj bi nujnost oziroma smotrnost teh inesticij podrobneie pretresali ob sodeloanju samega kolektia. -1. c. 45 JIH ZELI VSTOPITI V ZK Kranj, 1. februarja. Včeraj popoldne so Dijaškem domu na Zlatem polju zaključili seminar za mladince in mladinke, ki ga je organiziral Okrajni komite LMS Kranj skupno z odborom ZB Kranj. Na Okrajnim zaključku, ki sta se ga udeležila tudi člana OK LMS Kranj Štefan Kadoič in Andrej Strniša, je na prašanje udeležence odgoarjal član CK LMS Ljubljana Marjan Rožič, nato pa so 11 mladince, ki še niso bili člani, sprejeli mladinsko organizacijo. Seminarja se je udeležilo 61 mladince in mladink različnih poklice in iz različnih kraje. Iz ankete, na katero so odgoorili si udeleženci, je ideti, da sta samo da člana ZK, 45 pa se jih je izrazilo, da to želijo postati. ŽELEZARNA JESENICE DOBILA NOVE KVALIFICIRANE DELAVCE V sredo, četrtek in petek je polagalo 24 jeseniških železarje izpite za kalificirane delace pred izpitno komisijo okraja Kranj, ki ima soj sedež na Jesenicah. Vsi kandidati, ki so starejši in imajo doolj prakse, so bili oproščeni teoretičnega dela izpita ter so položili praktični izpit poprečno s pra dobrim uspehom. V ponedeljek bo pred izpitno komisijo zaključeno polaganje izpito. S tem bo dobila Železarna 50 noih kalificiranih in isokokalificiranih delace. DELO JESENIŠKIH ŠTUDENTOV U. Decembra lani je preteklo leto dni, odkar so študentje jeseniške občine ustanoili akademski klub. Priredili so eč namiznoteniških!n strelskih doboje, naječji uspeh pa so dosegli odbojkaši, ki so se urstili rh sloenskega odbojkarskega športa. Z delom, ki sicer lani ni bilo najboljše, bodo letos nadaljeali. V februarju bodo že drugič imeli akademski ples, ki bo pod pokroiteljstom Železarne,- okiru prosla ob 90-letnici njenega obstoja. Lanska priredite je dobro uspela. Tudi letos bodo na tradicionalen in sloesen način sprejeli»zelene«bruce družbo»starih bajt«in»mladih krokarje«. Ta droben dogodek iz študentskega žiljenja bo ostal sakomur lepem spominu. J. B.

3 KRANJ, 2. FEBRUARJA 1959 Glas Gorenjske 3 Pre težae ob pripraah za noe tarifne prailnike ZGODBICA O PREVARANIH ZIDARJIH \razdeljujejo mdelaci»v časopisu sem bral, da po- dneno. Skupina je bila SOTaztrebuje Kranjsko gradbeno pod- merno dobro plačana, le o najini Poloica delonih mest izen normi Kako stimulirati mojstre? Kaj z onimi, ki ne dosegajo norm? Odšel je registrirat račun... Razgoori o letošnjem in bodočem nagrajeanju sploh, so se od seh normiranih mest. Naj- Dragoša Knežič in Knežiča pri temi pogoji, kot pooblaščeni žile prenesli iz raznih konferenc in posetoanj delone kolek- bolj pereče pa je tkalnici, ki Šibeniku.«Sredi decembra lani darski mojster, ne more spreietie. Tudi toarni IBI (Industrija bombažnih izdelko) Kranju je že tako ozko grlo podjetja. S sem se odprail na pot. Kaj naj mati sojo skupino noih d ze razpraljajo o tem. tem je kolekti kot celota hudo bi sicer počel doma siromašni lace. Izgoarjal se je, da sme nom ni bilo od nikoder. Kdo nam oškodoan. Na predlog delaske- obmorski asi. Za soj načrt sem sprejeti na delo naječ pet ljudi, bo izplačal zaslužek? Za enomesečno delo dolguje samo meni Načela, kot praijo, so sem ber; delaci se medsebojno ga seta so se pred kratkim za- pridobil še soseda Mirka Knežiča. Kaj sa hotela? Da bi se zaslužčeli podrobneje zanimati za Vse je šlo po sreči. Prispela sa ku zaoljo tega odrekla? Ne, dinarje.«šeč in se z njimi strinjajo.-edi- kritično ocenjujejo in hkrati n o imajo pripombe na nekatere iščejo ter odstranjujejo razne zroke. Posebna komisija razgo- Kranj in se zglasila uprai tega nisa mogla storiti. Sicer Prearam zidar je utihnil. t čke sporazumo, ki, kot pra- slabosti, da bi dosegli ečji arja z zainteresiranimi dela- Kranjskega gradbenega podjetja, sa bila pa z Mirkom sorazmerno ^1. preeč posegajo odreja- uspeh. Kaj pa zaslužki ostalih? kami in raziskuje okolnosti, da Od tam so naju napotili na dobro plačana. Jaz sem imel g 0 r n G i meje prejemko. Ta- p 0 ugotoitah komisije bodo Trem delacem ni izplačal niti bi ugotoili prae zroke, zakaj gradbišče Zdrasteni dom; na- 65 dinarje od poršinskega me J a P sestl r» ] prebite pare, ostalim je odrinil Lt r a h. z d a J t u d! m J s t r e s t i m u " ne dosegajo norm. Predideajo, ročili so nama, naj se zglasia tra ometane pošine, Mirko pa kil'»?. razpra Y ljal le nekaj malega. 17-letnemu delacu Dragu Sučku iz Varaždina,? r ' I«inejse nagrajeali. Doslej so da bodo, če se bo pakazalo za p r i zidarskem mojstru Kotor- nekaj manj. Z delom smo kon- 6 4 k a z e č i m P r e z a č e t 1, J _ b _ Ue z a n j l h porođajne zgolj uro. potrebno, organizirali posebno s k e m, k l b o poskrbel za najino čali sredi januarja in se nadejali ki je prišel k skupini nekaj dni n o c m Ena glanih teža za uresni-, P r a ilniku Pa hočejo tečaje za praktično in strokono zaposlite. 18. decembra sa plačila. Kotorski je obračunal pozneje, dolguje Kotorski okrog č e n t u d l n j l h ie sedanjega načela, ki pred- ključiti norme, in usposabljanje delak. začela delati; jaz sem ometaal delo naše skupine in sestail raidea nagrajeanje po učinku, ^ l c e r p o kupnem uspehu oddel dinarje, Mirku Knežiču T a k e m podobne probleme raz- stene in strop, medtem ko je čun, ki bi ga moral predložiti , Steu Skupjaku iz Varaždina dinarje. Se eč: ko ^e to > da imajo skoraj poloico k a o z i r ma skupine, ki jim jo iakujejo in rešujejo še preden Mirko skrbel za transport malto, izplačilo Kranjskemu grodbenodc-1 ace, ki no dolajo po normi. zaupana bodo pristopili k izdelai noih V skupini Kotorskega so razen mu podjetju. Ker pa račun ni je delaec Nikica Crjan zaprosil To so delona mesta, kjer še niso Precej ugibajo tudi o praša- tarifnih prailniko in predlo- naju delali še štirje delaci. Tr- eljaen prej, preden ni registri sojega delodajalca Kotorskega, hašli otipljiih prijemo za nor- n Ju onih delak, ki ne dosegajo go o noem načinu nagrajea- do smo morali prijeti za delo. ran od občinske uprae za do- naj mu izplača ostanek zaslužka, V glanem so to delaci norm. Teh jo kakih 20 odstotko nja. -1. c. Pogosto smo delali tudi 16 ur hodke, je Kotorski četrtek, le-ta o tem ni hotel ničesar slišati. delanicah, prometu, skladišču «1 na drugih zunanjih delih. Bilo Kdo je Josip Kotorski? J že eliko goora o tem, kako Pripombe OhLO K^anj k predloqu okraineaa d^isenega načrta 1 tudi te delace praičnejšo O preejanem delodajalcu je "i'grajeali po njihoem delu, le malo podatko. Na Kranjskem a u doslej še niso našli oblike. gradbenem podjetju edo poedati le to, da je po naiodnesti s icer p a so že lani, kot pra-močneje upošteati osnona načela Hrat, star okrog 35 let in da Je Vl i«. dokaj poečali sklad za napade i n pooblaščeni zidarski mojster. premije. S tem so skupili ueljaljati princip nagraje- NAMESTO DOTACIJ KREDITE pripomnila, da ni pra, če se Tudi on se je zglasll na uprai Viln Ja po učinku. Imeli pa so sredsta iz sklada za stanoanjsko gradnjo uporabljajo za me- Kranjskega gradbenega podjetja Glana točka dnenega reda na načela letošnjih inesticij inesticij na oglas časopisu. Dejal jo, ^ n go. teža z nagrajeanjem, na seji ObLO Kranj, k± je bila Vse preelike so namreč šteil- K < >. izacijo gradbenih podjetij. da ima sojo skupino delace prani odbor je imel dolge, četrtek, 29. januarja, je bila ke inesticij za industrijo, če- ^, a n i potrebe in koristnosti ter znoa Ce so tam sredsta potrebna, n i j in da jc oljan sprejeti primerno učne seje. Potem so prepustili razpraa o predlogu letošnjega pra so morda upraičene. Kljub pretresati te iedalke. Predsednik ObLO Franc Puhar pa je to kalifikacije, je upraa Kranj bi jih zeli iz drugih iro pred- delo. Ker je imel Kotorski se plite nagrad samim oddelkom, okrajnega družbenega načrta in temu, da so odborniki dobili CJ U IL- J P P Poračuna. V imenu OLO je od- predlog načrta prepozno, da bi SO n a e č r i š U š t e ^ o n m z a gospoaarske inesum i s e l g e d o p o l n i l mišljenjem, skega gradbenega podjetja sklenila z njim pranoeljano po j 0 1 k i, kjer normiranje ni uelja- bornikom obrazložil glane zna- ga lahko prebrali in o njem raz- C l j e ' da bi tudi gozdarstu kazalo i^\o. p 0 pregledu splošnega čilnosti predsednik OLO Vinko mislili, so endar tudi drugi od- Tudi o inesticijah za gozdar- preiti od dotiranja k stimulatiso P H h a p o d J e t J a o z i r o r n a oddelka Hafner. V razprai se je oglasilo borniki omenjali Lsti tis, da je sto je bilo goora. Pri je to nejšemu načinu, to je kreditiranji Zdrastenega doma. godbo za zidarska dela pri graddoločili išino nagrad posa- eč odborniko in tudi poslanec namreč razmerje med inestici- omenil to. Košmelj, češ da je nju. Ce bi se ta sredsta dajala <nim oddelkom. Medsebojno Miran Košmelj. Omenil je, da jami za gospodarske in negospo- za to dejanost sorazmerju z obliki kredito (se prai, da bi Q? r ^zdelite teh nagrad pa so zno- predlog okrajnega načrta kljub darske potrebe morda le moč še drugimi endarle predidenih jih inestitor moral račati) bi J oddelka opraili sami dela- močnim premikom endarle no premakniti - korist slednjih. preeč inesticij. Menil je, da bi po njegoem mnenju zainteresia Tak način se je pokazal do- upoštea zadostni meri osno- Odbornica Pepca Jež je tudi se tu moralo znoa pregledati rani ljudje preidneje računali z milijoni. To načelo so ključil: r ~~~ *" "~ ~~ ~~ "X tudi končne pripombe. m V na oneunem R8DI1 KOMUNAH NACIONALIZACIJA V seh občinah na Gorenjsk?m Zadnjih dneh razpraljajo naječ o predlogu okrajnega družbenega pla ta, ki bo sprejet 3. februarja. Druga najaktualnejša star, ki je tudi teh dneh na dnenem redu seh sej občinskih ljudskih odboro kranjskega okraja, pa je izajanje nacionalizacije gradbenih zemljišč in najemnih zgradb. Že decembru so bile seh občinah formirane komisijo za izajanje nacionalizacije, ki so skupaj z urbanisti in skladu z odlokom, ki ga je na osnoi zeznega zakona izdal Izršni set LRS o krajih, ki pridejo pošte za nacionalizacijo stabnih poršin, takoj začelo pripraljati soje predloge. Dela zezi s sestaljanjem predlogo zazidalnih poršin so glanem s2h občinah na Gorenjskem že končana (gradbeni okoliš za mesto Kranj smo že objaili zadnji šteilki»glasu Gorenjske-) in bo začetku februarja o tem že razpraljal Okrajni ljudski odbor Kranj. Bolj počasi pa napreduje delo za sestaljanje predlogo o nacionalizaciji stanoanjskih in poslonih zgradb. Zezna ljudska skupščina jo namreč sprejela zakon, da se nacionalizirajo se hiše z eč kot dema ečjima oziroma tremi manjšimi stanoanji. Tu bodo erjetno nastopile rste teža, ki jih ne bo rano najlaže premostili. Občinske komisije za nacionalizacijo stanoanjskih in poslonih stab so se prič sestale že 14. februarja. Da bi 22. januarja odpotoal na Hratsko. Izgoarjal se jc, da sme jetje Kranju eč gradbenih zahtei po socialnem zaaroadelace,«račun potrditi le občina, ka je raztrganih sta- nju, Kotorski ni hotel ničesar teri je priglašen kot pooblaščeni kih pripoedoal 18-letni zidar slišati. Izgoarjal se je, da pod zidarski mojster. Dan ali da pozneje bi se moral že rniti. Čakali smo in minil je teden. Kotorskega z registriranim raču zedeli, kako zdaj, ko so predlogi za nacionalizacijo zemljišč glanem že sestaljeni, napreduje delo za nacionalizacijo stab, smo zarteli nekaj telefonskih šteilk in prašali, kakšno je trenutno stanje na Gorenjskem. V Radoljici imajo predlog za zazidalni okoliš že pripraljen, zdaj pa zbirajo podatke za predlog o nacionalizaciji najemnih stab. Poedali so nam, da pri njih pridejo pošte za nacionalizacijo samo lokali, nimajo pa še zbranih seh podatko. V blejski občini so že popisali se objekte, ki jih bo zajel noi zakon. Vprašali smo jih, če predideajo morebitne adaptacije ali rekonstrukcije nacionaliziranih lokalo in stab, s čemer bi bilo možno precej izboljšati trgosko mrežo tem turističnem središču Gorenjske. Doslej so namreč priatni interesi take posege časih krepko zairali. Poedali pa so nam, da o tem še niso goorili. Na Jesenicah sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora na zadnji seji razpraljala o ožjem gradbenem okolišu, na prihodnji seji, 6. februarja, pa bodo o tem dokončno sklepali. Posebna strokona komisija pripralja predlog o nacionalizaciji stanoanjskih in poslonih stab, ki ga bo predložila občinska komisija za nacionalizacijo. Na seji so pra tako izražali pomisleke o združeanju sredste izen industrijskih gospodarskih dejanostih merilu OLO. Okrajni predlog namreč predidea združeanje sredste, da bi tako lažje rešeali posamezno komunalne in druge probleme, ki so korist širši skupnosti. Odborniki so niso izrazili proti temu, mareč so menili le, da izenindustrijskih dejanostih :obrti, trgoini, gostinstu itd., ne bi to koristilo. Menili.so. da so potrebe občine teh de Hrast iz Olšcka, Gašper Puhar A. T. in Saša Kump. Štirinajstim pa \^ J so izrekli pohale. ^ ^ Šolska komisija je na Koroš- - r u že eč kot teden dni in ond ar še nihče ne e, kaj počne. Pismo s Koroške Nezaželena spremljaa Ugibanja okrog doloa«ja šolske komisije - Nacionalisti se boje in opozarjajo na prookacije Potem ko je skupina z delom končala, je Kotorski sestail obračun: račun, ki bi ga moralo plačati Kranjsko gradbeno podjetje, je znašal dinarje. Prod tem pa je Kotorski prejel od podjetja dinarje akontacijo, kjer je tudi računana prehrana omenjenih delace menzi podjetja. Ostanek bi Kotorski moral dobiti pozneje, potem ko bi predložil registrirani račun. Toda Kotorski je z računom izginil neznano kam. Kaj edo še poedati ljudje? Kotorski si jo topel glao precej razsipno žiljenje. V eseljačenju in popianju je bil precej iznajdlji. Tudi soje zunanjosti ni zanemarjal. Preden je izginil, si je nakupil za 60 tisoč dinarje oblek. janostih tako elike, da bi pogoji, ki jih omenja okrajni načrt, S tem, da je ogoljufal delace, lahko samo oirali sedanjo napore. Hkrati so izrazili pomislek, dooljil. K tem šestim žrtam se pa Kotorski očiidno ni za če ne bi morda zbiranje sredste lahko prišteamo še nekaj drugih lahkoerneže, ki so nič hu merilu okraja dostimulatino plialo na sama podjetja. To. dega sluteč nasedali njegoi Hafner in drugi pa so menili, da zaupanje zbujajoči osebnosti. je taka bojazen odeč. In teh ni malo. Na isti seji so odborniki obeh si je izposodil okrog dinarje. Tudi delaci so mu služili zboro potrdili tudi predlog ožjega zazidalnega okoliša za mesto kot neizčrpen ir dohodko; tudi Kranj. Na predlog Seta za proseto in kulturo pa so odobrili pri njih si je namreč pogosto izposojal, ne da bi račal. odlikoanja in nagrade najpožrtoalnejšim delacem na pod Kaj je Kotorskemu še preostalo, potem ko je do ratu zabredel dolgoe? ročju ljudskoprosetnega dela V občini. Nagrajeni so: Lojzka Posprail je zaslužek sojih Pri družini, kjer se je hranil, delace in»odšel registrirat račun«. S. S. nekaj dni pred prihodom komisije Celoec. Najbolj nesramno potarjanje dejste pa je bil»senzacionalni«članek»karntner Nachrichten«pod nasloom»sloenski ma 9 0 kakšni metodi inspicira osno fl e. šole na dojezičnem jeziku, k akš 5 ne so direktie, po katerih se neri za aranje komisije«. List haj rana. Niti tega nihče ne i ' katere asi bo obiskala in naja in iz Celoca. Razen tega Astrijska»ljudska štetja«misija na to odgoorila, ni znano; pouka. Kot se kaže, skuša zdaj je poročal, da se je Ziljski dolini pojaila skupina dajsetih J tgr e šole si bo ogledala. V pridejo otroci domo in seeda zadnjih desetletjih teh krajih sekakor kakega posebnega uspeha niso mogli doseči, ker so dez, kakor da grozi nemški manj mladeniče, ki hodijo od asi nacionalistični tisk ustariti i boških sloenskih krogih prea pripoedujejo o nenaadnem dogodku. Najmanj je še mogočo ce eč. Vendar pa se je asi člani komisije takoj posedli šini»nearnost pononega pri do asi in prookatorsko prepe niso ugotaljala nobenih Sloen duj e tis, da se ljudje na ^tojnem mestu z semi silami zedeti od učitelje ti imajo Štefan na prašanje, koliko otrok atomobile in se odpeljali. silnega pouka sloenščine«in ajo sloenske pesmi, z namenom, da dokažejo komisiji nekaj, k 0 ' d a i n a zočnost in delo strog ukaz, da ne dajejo nobenih razume sloensko, dignilo nad V Vodiči asi pripoedujejo kakor da nameraa komisija delati Sloencem usluge. Tako so česar ni«, namreč, da žie Misije prikrili pred janostjo, informacij; seeda pa tudi ti ne de tretjini otrok. Kako je bilo otroci naslednjo ljubko epizodo, u ly pa pred tistim delom pre' alsta, za katerega interese morejo dolgo molčati. Pra ničesar pa ni mogoče zedeti od poudarja, da njegoi šob' ni koroških šolah. Na omenjeni bili zastopniki Sloence poab pa so učenci podraeljske kme pri tem aškem učitelju, ki edno ki pa je značilna za položaj na na eliko objaili est, da so Ziljski dolini Sloenci. V resnici Pri rsti gre pred sloenčlano komisije same. Ti so se nobenih sloenskih otrok, ni zn.'- šoli se samo štirje otroci niso odjaili od sloenskega pouka. Ko lade in bili natančno obeščeni den enodneni izlet Loško doljeni k podpredsedniku astrijske tijske šole napraili prejšnji te ' hianjšino. Ob takem»skrajno celo na zelo' neljuden in neprimeren način otresli noinarje, odjaili od sloenskega pouka je eden izmed člano komisij.: o namenu komisije resnici lino in na laku prepeali kar no. Vsekakor so se tej šoli j ^ijiem početju«, kot poudari. /"Sloenski estnik«, se siu ki so jih poskušali spremljati na pra gotoo tudi po»zaslugi-«tem štirim otrokom zapoedal. pa je šlo za obisk, ki so ga Sloenci že zdanaj zahteali in hlapcem ni šlo račun. pa seeda bišim Hitlerjeim Je mnenje, da morajo biti njihoi poti. učitelja. naj zapoje jo kako sloensko pesem, je na njegoo pra gotoo med katerim so zgolj protestirali To so običajne nezaželene 0 ju določeni nameni, ki pa 2e kaj kmalu je bilo jasno, da V Gorjah, kraju, kjer je pred eliko presenečenje es razred proti šolski uredbi z dne 22. septembra. Podpredsednik lade jim spremljae, ki koroškim Sloencem niso nič noega, saj se mo n k niso popolnoma redu, se bo komisija gibala smeri od sto leti deloal Matija Majar potegnil ja njimi! Primer, ki bo, tr ^ ^ ^ drugače ne bi bilo zahoda proti zhodu. Najprej so Ziljski in sojem zanosu dal upajmo, komisiji in prosetnemu ni poedal drugega, kot da se bo rajo iz dnea dan boriti, da ne e t e a skriati pre tistimi, za kažiljenjske interese gre. in nekaterih gorskih aseh na ski napis cirilici:»v tem zna koalicijskimi razgoori, ki se bo bili Ziljski dolini, nato Rožu klesati cerkeni zid sloen ministru dal misliti... to prašanje dokončno rešilo med bi popolnoma zadušile njihoega Šoinističnim krogom je prisotnost komisije z Dunaja sekaale tudi na dunajsko komisijo, glasu. Upati je, da ne bodo pli Vendar je pa mogoče saj nakhad no nekatere stari ugotoiti, rah, torej celoškem okraju, pred šolo»delegacija«najbolj dalje trde»karntner Nachrich- obronkih Karaank, nato Gu menju boš zmagal«, se je zbrala do začeli baje že januarja. Nakor trn peti. Sicer teh od katere koroški Sloenci kljub, 2 katerih je sklepati saj to, na koncu pa se bodo, kot se netih šoinisto. Ko je komisija prišla iz šole, jih je ta dele polnacistični listi, da so bili o ten«,»neue Front«in podobni krogih»nihče ne pričakuje«, da semu pričakujejo, da bo prosetnemu ministru objektino S J Jo komisija idela in kaj do- kaže, podali elikoški okraj, bi kakršna koli komisija lahko ' ela. Elegantna Mercedesa s torej Podjuno. gacija nagoorila. Kasneje se je prihodu komisije obeščeni samo pozročila spremembo sedanjega poročala to, kar je zares idela t e ilkama»k 14«in K 16«se- Naječje presenečenje je ko zedelomisijo pra gotoo čakalo tam, protestirali proti sloenski uči je zedela za ta prihod šele iz da so zbrani šoinisti Sloenci,»koroška janost«pa stanja, endar pa se hujskači in spoznala, namreč, da lada,^*a ne ostaneta neopažena, endarle boje, da bi Dunaj ne koroškem šolstu danes popolna d a j r se pripeljeta pred aško kjer ni bilo pričakoati»nobenih teljici, ki da»sloenizira«njihoe otroke in ki da je sploh pa je astrijska noinarska agen sloenskih časopiso resnici zedel kaj eč o njihoi gonji zmeda in da je rešite problema r. in iz njiju izstopi peto- problemo«, torej zgornji Ziljski dolini, okolici Smohorja. slaba učiteljica. Kaj jim je kocija APA to est sporočila že in o razmerah, katerih se je ponona uedba dojezičnosti. «isokih gospodo«z Du ršilo odjaljanje od sloenskega Tež Malej

4 4 Cias Gorenjske KRANJ, 2. FEBRUARJA 1939 V SENCI (HOH Zmračilo se je že, ko sem 5e1 po skoraj prazni uilci. Ker pa je bilo hladno, sem zaihal oratnik suknje, se zgrbančil, in tako še tistih nekaj ljudi nisem idel. Nenadoma me je nekdo rahlo potegnil za suknjo. Moram priznati, da sem se skoraj prestrašil, če zaradi drugega ne škoda bi bilo suknje, če som jo kam nataknil. Toda... Bil je deček šestih ali sedmih let, tako sem sklepal prem trenutku. Trepetal je, ker ga je zeblo. Na nogah je imel le razcefrane teloadne copate; in bil je brez plašča. S solzami očeh me je milo zaprosil:»gospod, dajte mi prosim dajset dinarje, si bom kupil kruh.«njego gla.s je bil šibak in proseče je zajokal. Mali deček ni upal domo. Qč< je prišel pijan domo Ln močni; sta se sprla z mamo. V kredenci ni bilo nobenega krožnika eč; oče jih je že spremenil črepinje, ki so bile raztresene posod kuhinji, ko se je deček es preplašen zmuznil med rati na. cesto. Lačen je bil in lačen je bil že dlje, kajti oče je običajno pustil es soj zaslužek gostilnah. Mati pa je le s sojo pridnostjo zaslužila sem pa tja kakšen dinar, da je lahko prežiljala dečka in njegoega mlajšega bratca in še mlajšo sestrico. Vsemu temu je bil kri alkohol. Prazapra oče, ki se mu je pustil zasužnjiti. OTROK IN OCE V TRŽIŠKI BISTRICI Komaj teden dni je minilo, ko sta Podljubelju pri Tržiču nehali utripati srci deh žiljenj. V družini so bili že ečkrat prepiri zaradi alkohola. Pred tragičnim dogodkom je oče nenehno posedal po gostilnah in uničeal soje zdraje z žganjem ter delal družino z dnea dan bolj nesrečno. Zahrbtnost alkohola je očeta spremenila morilca. Popil je še pol litra žganja, zel doma osem mesece starega sinčka in... Nekaj trenutko za tem je prenehalo biti srce nedolžnega dojenčka strugi Tržiške Bistrice. Nekaj sekund za tem, pa je prenehalo tudi žiljenje očeta. Sam je skočil strugo Bistrice. Samomor! PRED KONCEM ŠE EN DECILITER Pred dnei se je z alkoholom zastrupil bližini Kranja obrtnik. Le-ta je bil že notoričen pijanec. Zaradi alkohola ni hiralo le njegoo žiljenje, temeč tudi njegoa obrt. Večkrat je pijanosti razgrajal in se tudi pretepal in bil zaradi tega ečkrat kaznoan. Pred kratkim je bil kaznoan s tremi meseci zapora. Toda kazen ga ni pra nič izučila. Sobota zečer je bila. Kot po- Izgubljeni milijoni zaradi alkohola - Zakaj sadni sladkor spreminjamo strup? Pretepi tožarienie. družinske tragedi e. samomori Naječ nesreč pri delu ponedeljkih - Soražnik prometa VINJENA JIM JE V ZABAVO V enem najbolj prometnih turističnih mest Gorenjske, so si moški doolili že ečkrat nenaadno zabao. Neka ženska je bolj ali manj podržena pliu alkohola. Vendar pa bi erjetno Skoraj sakdanji gostilniški prizori, o katerih bi morali bolj resno razmišljali naadi, se je tudi tokrat zatekel gostilno. Popil je že liter žganja... Doma so bili skrbeh. Očeta od nikoder. Minila je tudi nedelja. Očeta ni! Tudi ponedeljek popoldne, ko je običajno končal z delom, ga še ni bilo domo. Končno so ga ponedeljek domači našli gostilni. Sin mu je prišel pomagat, da bi sploh lahko prišel domo. Toda oče si je pred odhodom prioščil Še šilce žganja. Doma so mu pomagali posteljo. In zjutraj... Nič eč se ni ganil. Njegoo telo je bilo hladno. Zdranikoa ugotoite: zašilce žganja. Moč alkohola ga je»objela«sama lahko premagala sojo slabost, če bi ji kdo pomagal. Toda drugi ji raje ečkrat pomagajo pri opijanju. Nekateri moški jo zabijo gostilno, seeda tisti, ki jo poznajo in ki bolj ali manj tudi sami radi pijejo. Dajejo ji pijače kolikor se ji zahoče. Nato pa se naslajajo ob tem, ko opazujejo kako alhohol deluje na žensko in kako spreminja njeno čloeško podobo. Da, ko je pijana, se celo radi»poigrajo«z njo. To je zaibaa, ki se nadaljuje tudi na cesti. Otroci jo gledajo! Starejši pametni ljudje se zgražajo, Alkohol je uničil ponos ženske! ZADNJI GROS ZA PIJACO Kdo bi si mislil, da se mirni dolini, eni izmed najlepših na Gorenjskem, lahko zaradi alkohola zgodijo tudi najbolj tragični dogodki. Oče treh otrok ne more zdržati brez alkohola. Sicer je dokaj miren čloek in nobenemu okolici nič noče, je pa zato naječji strah soje družine. Ko pride pijan domo, fizično obračunaa z ženo, razbije kar mu pride pod roke, skratka, alkohol ga prezame tako, da sjjloh ne e kaj počne. In seeda za tolikšno užianje alkohola kaj hitro poide tudi denar. Toda brez alkohola ne gre in ne gre. Izhod sili: saka malenkost, ki je še doma, je dobra. Majhna kupčija in spet je denar za da»deci«. ŠTEVILKE GOVORIJO Zaradi alkohola se z dnea dan rste tragični primeri, prepiri in pretepi in zaradi to<-<a imajo sodišča tudi polne roke dela. Prijae zaradi kaljenja nočnega miru in janega reda prihajajo druga za drugo. V letu 1953 je bilo zaradi raznih disciplinskih prekrško 2900 prijaljenih oseb. od tega pa 90 % zaradi alkohola oseb pa se je moralo zagoarjati pred sodnikom /a prekrške! Akohol ima res čudoito moč! Sedaj se pa praša ime. ali so temu krii res samo užialci alkohola? Preprost odgoor Je:»Ne«! nič manj niso krii tisti, ki dajejo tolikšne količine alkohola. In kdo so ti? Gostilničarji: Kljub temu. da je prepoedano gostinskih lokalih točenje alkohola mladoletnikom in injenim osebam, se gostilničarji naječkrat tega odloka ne drže. Gostilničarji bi morali biti zaradi kršite tega odloka odločno kaznoani! Toda šteilke nam tega ne pokažejo! 1880 oseb je moralo zaradi alkohola pred sodnika za prekrške, medtem ko se je moralo zagoarjati le 13 gostilničarje od 24 prijaljenih! Je lahko še kakšno drugo dejsto, ki hi bolj zgoorno pričalo, kako se borimo proti alkoholu? Najbolj boleče pri tem pa je da se zaradi injenosti češče zagoarjajo mladi ljudje med 20 in 30 letom. 10 SMRTNIH PROMETNIH NESREČ Vsekakor pa je alkohol naječje zlo cestnem prometu. V minulem letu je bilo 3(57 prometnih nesreč od tega 53 zaradi alkohola. To razmerje še ni tako zaprepaščujoče,toda bilo je 17 smrtnih nesreč in od tega deset zaradi alkohola. Razen tega se je moralo zaradi upraljanja motornega ozila injenosti zagoarjati 108 oseb, od katerih jih je bilo 48 kaznoanih s tem, da jim je bilo za določen čas odzeto ozniško dooljenje. KJE SO BREZALKOHOLNE PIJACE Kolikšno zlo pozroča alkohol, ni treba eč poudarjati. Vprašanje pa je, kako se boriti proti alkoholizmu. Ali si lahko pomagamo le z brezalkoholnimi pijačami? Ne! Vsekakor pa so lete lahko eno prih orožij bojo proti popianju. Zal pa brezalkoholnih pijač praktično pri nas še nimamo. V Ameriki izdelujejo na primer nad 100 najrazličnejših brezalkoholnih pijač iz mleka. V Šici še tako majhnem naselju delajo iz sadja ristne brezalkoholne pijače. ko Kako pa je pri nas? Sadni sladkor predelujemo najbolj uničujoči alkohol žganje! Tudi in imamo seh mogočih rst in kalitet. Alkoholne pijače so tudi obdačene. S kakšnim namenom? Sredsta, ki jih dobimo pri točenju alkoholnih pijač bi morali sekakor uporabiti za borbo proti alkoholu. Za mlečne restaracije in za stroje, ki so potrebni za predelao sadja brezalkoholne pijače. Na Gorenjskem bi bilo potrebnih le 30 milijono dinarje in že bi lahko zadostili 70 / u potreb po brezalkoholnih pijačah. Toda teh sredste ni! Nasprotno pa lahko omenimo, da se je ino pred nekaj meseci na Jesenicah pocenilo za 40 dinarje, medtem ko se je skoraj istem času mleko podražilo za 3 dinarje. Občina bi lahko resneje razmislila o tem. Znižeanje cen je sekakor naša želja. Pra gotoo pa bi bilo bolje, če bi ino sploh ne pocenili, namesto njega pa bi pocenili mleko saj za dinar. Družba bi imela od tega ečjo korist. Kaže pa, da se nekateri še edno ne zaedajo doolj, kakšno zlo je alkohol. Precej primero bi lahko našteli, ko delaec na delo pride injen in nihče ne misli na to,- koliko je njegoo delo redno. Mar alkohol res ne more plia f i na produktinost? Le kako bi ne! Alkohol pozroča tudi dojno zlo za naše gospodarsto. Tisti, ki se ne more odreči alkoholu, In kaj pokaže statistika? Naječ nesreč pri delu je ob ponedeljkih. Zakaj? Posledice alkohola! O tem bi morale eč razpraljati saj sindikalne organizacij?- ima stroške, ki pa jih mu družba»mora«dojno plačati. -~ Zdraljenje njega samega in pomoč, ki jo mora dobiti družina, ker je zaradi očeta, podrženega alkoholu, socialno ogrožena. Torej, borba proti alkoholu, naječjemu zlu čloešta, bo lahko uspešna le, če se bomo proti temu strupu borili s skupnimi močmi. Imamo primere, k so nekateri ljudje, podrženi alkoholu, pripraljeni zdraiti se, toda mi jih odračamo od tega. Bil je primer, ko se je nekdo odločil za zdraljenje na dispanzerju Kranju. Zdraljenje J«bilo uspešno. Več mesece mož ni niti pokusil alkohola. Družini je bila nadse srečna. Toda P 1 ' nekaj mesecih je mož prišel med soje toariše. Le-ti so ga zbadali, češ da je copata, ker sfi pusti ženi tako»komandirati' Prič je mož takšnemu izzianju kljuboal. Toda drugič. Pokusil je požirek ina, nato srknil kozarec, zrnil liter in. spet je bilo se pri starem. Kdo je bil kri, da je čloek postal suženj alkohola, čepra se m'- 1 je bil pripraljen upreti? Druščina! In če je odslej zaradi moža nesrečna družina, je mar kri mož? Ne! Sam je hotel žieti kot se spodobi, toda toai"^1 so ga ponono spraili na slabo pot. Tako se ne moremo boriti proti alkoholu. Tiste, ki so krii noe tragedije, bi morali najstrožje kaznoati. B. Fajon Kdo je kri? Voznik? Ne! Mož, ki se je pustil zasužnjiti alkoholu VIHAR POD TRIGLAVOM Riše Milan Batista Smrt na Okroglem 65 Nemci so hod otlino z seh strani zasuli s točo iz seh orožij. Toda nad otlino je bil preis, hod anjo pa so ščitile še kamnite stene, tako da nemške krogle niso mogle partizanom do žiega, če so se le držali doolj daleč od hoda. Tudi bi oni zlahka odbili sakogar, ki bi poskusil priti otlino skozi hod, kot tista da policista. 66 Jaka je nataknil na puškino ce menažko in se splazil bliže k izhodu. Počasi je potisnil puško s posodo skozi izhod, da je bilo od zunaj ideti, kot da se hoče nekdo splaziti iz otline. Posoda še ni dobro pogledala iz otline, ko se je oglasilo eč pušk in strojnic hkrati. Jaka je potegnil puško nazaj otlino. Posoda na njej je bila prerešetana. 67 "iolče so gledali razbito posodo.»takšen bi bil, Če bi hotel uiti skozi izhod,«je počasi dejal nekdo. Medtem streljanje zunaj ni prenehalo, čepra je bil Jaka posodo že umaknil. Nemci so nabijali s strojnicami in puškami, mes pa še metali bombe upanju, da bo mogoče katera krogla ali bomba le zašla skozi hod otlino. Toda tudi to jim ni uspelo. 68 Najbrž so uideli, da je obstreljeanje brezuspešno, zato so Nemci naposled prekinili ogenj. Nekaj časa so borci otlini čuli samo šumenje Sae pod skalami, potem pa se je oglasil nekdo polomljeni sloenščini:»predajte se, če hočete ostati žii! Saj idite, da ste ujeti!«spogledali so se. Spet isti glas:»sam general Rbsener am jamči za žiljenja!«

5 MALI 06LAŠI Štedilnik z bakrenim kotličkom, desni, zidlji, na 2 plošči poceni Prodam. Naslo oglasnem oddelku Prodam prazno njio (7.300 m :! ) * a Visokem pri Kranju, možna pomladanska sete lucerne. Poize.se Y Olšeku št Kupi m obdeloalno zemljo oko- *' c ' Kranja. Ponudbe pošljite u Prao lista pod šifro»zazidlji- V a « Kupim hišo z nekaj zemlje, lahko ^di nedograjeno ali popraila posebno. Ponudbe oddati oglasni ddelek Prodam sinjo, brejo 12 mesec «. Poize se Predoslje Prodam emajliran»tobl«štedil- Jp na 3 odprtine, Kranj, Zl. polje, Krožna Prodam žensko kolo»puch«, no- Naslo oglasnem oddelku Prodam šialni stroj dobrem RADIO LJUBLJANA Poročila poslušajte sak dan ob 5 5, 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17., in uri ter radijski dneob uri. Ob nedeljah pa 6,05, 7., 13., 22. in uri ** r radijski dnenik ob uri. PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA ' 05 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. ' 00 Pisani zoki z Draskega po- l j a o - 40 Igra Ljubljanski jazz ansambel Za šolarje I. Dolničar: Dobri pomorščaki Valčki Johana Straussa. 1*.00 Marko Tajčeič: Iz ruske lirike Kmetijski naseti ing. Mirko Leskošek: Ali se da suša na traniku premagati z gnojenjem Poje Ženski okalni kartet. '3.30 Nastopajo Logarski fantje. H-05 Oddaja za šolarje Brzoja skozi Mato Grosso. ".40 Listi iz domače knjiženosti Miodrag Bulatoič: Volk in zonec. '8.00 V setu opernih melodij Popeka tega tedna. ' &0 Radijska unierza dr. Mirosla Zej: Nastanek žiljenja in razoj čloeka II. ' 8-30 Športni tednik. /0-00 P is an spored zabanih melo TOREK, 3. FEBRUARJA «.05 Zboroske skladbe srbskih skladatelje. «.40 Potopisi in spomini Rodoljub Čolakoič: Hiša solza I Z junaki iz oper Giuseppa Verdi ja.».40 Igra Kmečka godba Iz sloenske solistične glasbe Za dom in žene. U.oo S popekami po Eropi. H.30 Oddaja za otroke a) Maria Haštoa: Iz stare gozdarske hišice, b) Otroške skladbe Emila Adamiča, Karla Kmečka unierza ing. Lojze Hrček: Uajanje noih pridobite inogradništu..25 Zabana ruleta Odlomki iz Cilejee opere»adriana Lecoureur«.»4.15 Zanimiosti iz znanosti in tehnike. Humoreska tega tedna Alberto Moraia: Kaj boš tuhtal. Za glasbene ljubitelje. Družinski pogoori. Domače aktualnosti. Skladbe Antona Lajoica izajata zbor in orkester Sloenske filharmonije p.. Jožeta Hanca. Lepe melodije z zabanim orkestrom Hans Carste. SREDA, 4. FEBRUARJA 9.00 Jezikoni pogoori Duet Kozlečar-Lesjak poje narodne pesmi Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Skladbe za flato Znani peci znane popeke. H.15 Pesmi raznih narodo poje Ljubljanski komorni zbor P-. Milka škoberneta Belokranjski folklorni zapiski. plesne aje. Poučuje to. Maer iz Kranja. Mladinke in mladinci ljudno abljeni! 2427 Dam hrano in stanoanje enemu ali dema dekletoma. Ostalo po dogooru. Naslo oglasnem oddelku Sprejmem na stanoanje ženo in moža. Ostalo po dogooru. Naslo oglasnem oddelku Kupim suhe mecesnoe in smrekoe deske 25 mm, poleg tega tudi nekaj 50 mm. Krelj, mizar, Kranj, Stara cesta Izgubila sem očala od kina»storžič«do ogala Gorenjskega tiska, dne 31. januarja 1959 okoli ure. Prosim poštenega najditelja, da očala rne na uprao lista. OBVESTILO Obeščamo se člane Kluba gospodarsteniko, da bo sredo, dne 4. februarja 1959 ob klubskih prostorih Kranj, Prešernoa >ju in kupim žensko kolo. Našlo ulica 11/1 predaanje: 8tar oglasnem oddelku EVROPSKA GOSPODARSKA Akti LMS Podnartu prireja SKUPNOST IN JUGOSLAVIJA *«ko nedeljo ob 16. uri popoldne Predaal bo to. Potočnik Drago, T Kmetijski naseti ing. Milan Hafner: Naloge mlekarkarsta Pojeta Lola Noakoič in Io Robič Emil Adamič: Tri turkestanske ljubezenske pesmi Igra tamburaški orkester prosetnega društa»valentin Vodnik«iz Doline pri Trstu p.. Iana Prašlja Iz zbirke samospeo Noost na knjižni polici Janez Trdina: Zbrano delo XI Koncert po željah Sestanek ob petih Kulturna kronika Razgoori o mednarodnih prašanjih W. A. Mozart: Don Juan, I. dejanje. ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 8.40 Potopisi in spomini Rodoljub Coiakoič: Hiša solza II Odlomki iz oper Smetane, Moniuszka in Janačka V domačem tonu Za ljubitelje popek Oddaja za cicibane a) Nekaj zgodbic za naše male, b) Vesele pesmice o zimi Kmečka unierza Jože Kregar: Napori za zgodnje prideloanje rtnin pri nas in drugod Iz partitur francoskih opernih skladatelje Pesmi sloenskih atorje poje Mariborski komorni zbor p.. Rajka Sikoška Turistična oddaja Iz albuma priljubljenih ritmo in popek Četrtkoa reportaža Četrtko ečer domačin pesmi in napeo Iz Haydnoe komorne takladnice. PETEK, 6. FEBRUARJA 8.05 Operne uerture in arije Zabana glasba na tekočen traku Za dom in žene Od polke do calypsa Kmetijski naseti Dr. Nežka Snoj: Bolezni čebel I Poje Jo Stafford Pozdra iz Slaonije Radijska šola za nižjo stopnjo»stric, fig stric, fig!«16.00 Petkoo glasbeno popoldne Melodije od tu in od tam Iz naših kolektio Tedenski zunanjepolitični pregled Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 7. FEBRUARJA 8.05 Mladina poje Melodije in popeke, ki jih radi poslušate Iz opernega seta Domače popeke Pionirski tednik Kmečka unierza Ing. Tone Marolt: O proizodnji kmetijskih stroje pri nas Ritmična harmonika Prikupne solistične skladbe Športna reportaža, S knjižnega trga Sloenska pesem od romantike do danes Drobne skladbe elikih mojstro Jezikoni pogoori Okno set Kako žii francoska družina Zabani zoki Pokaži kaj znaš. sodelaec Ekonomske fakultete Ljubljani. Vabimo se zainteresirane, da se udeležijo predaanja. Upraa Kluba RAZPIS Komisija za sklepanje in odpoedoanje delonih razmerij pri Podjetju za zdržeanje prog Jesenice razpisuje naslednja delona mesta: 1 kalificiranega ključaničarja za delanico Hrušica I isokokalificiranoga črkoslikarja - pleskarja za delanico Hrušica in eč kalificiranih zidarje z delonimi mesti Kranju, Lescah in Hrušici. Plača po tarifnem prailniku. Prošnje pošljite do 15. februarja 1959 na naslo PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROG JESENICE.»RADIO«, Jesenice: 4. do 6. februarja amer. bar. film»pušča VA 21VI«.»PLAV2«, Jesenice: 5. in 6. februarja amer. bar. film»čarov NIK IZ OZA«. Žironica: 4. februarja angl. film»jaz SEM KAMERA«in jugoslo. cinem. film»zemlja«. Doje - Mojstrana: 4. februarja amer. bar. film»čarovnik IZ OZA«. Bled: 3. do 5. februarja ital. film»sto LET LJUBEZNI«. Predstaa torek in četrtek ob 20. uri, sredo pa ob 17. in 20. uri. Radoljica: Samo 2. februarja ob in 20. uri amer. bar. cinem. film» MILJ POD MORJEM«. 3. in 4. februarja amer. bar. film»yenkee NA DVORU KRALJA ARTURJA«. Predstaa torek ob 20. uri, sredo pa ob in 20. uri. Duplica pri Kamniku: 4. in 5. februarja amer. bar. film»sanje MALE MEI«. Predstaa sak dan ob 19. uri. GLEDALIŠČE. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Dne 5. februarja ob 20. uri izen Rei j a peskih zboro obč. Kranj. Prireja Obč. Set Sobod in proset. društe. Dne 6. februarja ob 20. uri izen Reija instrumentalne glasbe obč. Kranj. Prireja Obč. Set Sobod in prosetnih društe. Dne 8. februarja ob 16. in 20. uri izen in za podeželje William Shakespeare:»Ukročena trmoglaka«počastite Prešernoe smrti Uprizori SNG -Irama Ljubljana«r zii - stili konei Jesenice : Ljubljana 7:4 (5:2, 2:0, 0:2) Jesenice, 1. februarja. Nad 5000 gledalce se je zbra Ilšča pod Mežakljo, kjer je bila žano prensto med Ljubljano in Dužani prak Jesenice je tudi to manjšim rezultatom kot ob prem niče Valentar 3, Čebulj 3 in Brun škoič, Zupančič in Cucek po ene in Božič z Jesenic. Jeseničani so si že pri tretjini zagotoili zmago. Vseskozi so gospodarili na igrišču in že 6 minuti poedli z 1:0. V drugi poloici pre tretjine pa je moral nezanesljii ratar Babnik kar 4-krat po puck mrežo. V tem delu so Jeseničani prejeli da gola in sicer sta bila za Ljubljano uspešna Prosinc in Boškoič. Zadnji gol je ratar Jeseničano Noak prejel zato, ker je bil osetljen z reflek- BRANIK NAJBOLJŠI Na kegljišču Triglaa so čeraj in danes igrali pro kolo moških republiških ekip kegljanju. Pri dan je bil najboljši Branik z dobrim rezultatom 6482 keglje, medtem ko so kegljači Rudarja podrli 6259 keglje. Najboljši posamezniki so bili: pri Braniku Podkrižnik 859, Mlakar 841, Gomolj 837, pri Rudarju pa Koče 830. Danes sta nastopila Maribor in Noa Gorica, ki pas ta igrala precej slabše. Kegljači Maribora so podrli 6178 keglje (najboljši Murko 800), kegljači Noe Gorice pa 6124 kegljem (najboljši Bon 808). L. S. GI8ANJE PREBIVALSTVA NA JESENICAH Poročila sta se: Janez Zenik, električar in Katarina Kutnjak, bolničarka. Umrli so: Ana Noč, roj, Rekelj, druž. upokojenka; Miroslaa Robič, otrok; Stanko Hace, osebni upokojenec; Ciril Kopitar, uslužbenec; Marija Mulej, skrboanka; Helena Mežek roj. t-risto, zasebnica. Ste že naročnik»glasu Gorenjske«? Če še niste, pohitite! Še imate čas, da se lahko udeležite našega tradicionalnega nagradnega žrebanja nc-očniko. Vplačajte saj polletno naročnino 300 dinarje in če se am nasmeje sreča pri žrebanju, lahko dobite eno izmed bogatih nagrad. Na sliki: nagrade, ki sta jih dala»tiskanina«iz Kranja ter»oen«kranj. Toarna tiskanega blaga»tiskanina«je že dlje širom po domoini in inozemstu poznana s sojimi kalitetnimi proizodi, nič manj pa tudi»oen«kranj, ki izdeluje Oen terpentinoo in naadno milo, milni prašek, detergente Veto in Belin itd.! Upraa Držani zaaroalni zaod, podružnica Radoljica, nas je soboto obestil, da je spet izplačal dema našima naročnikoma odškodnino za nezgodi, in sicer: Stanku Razingerju dinarje za 15 odstotno trajno nesposobnost pri delu, dinarje pa družini Andreja Fojkarja, ker se je mož smrtno ponesrečil. Vse bralce»glasu Gorenjske«opozarjamo, da so naročniki najbolj branega časopisa na Gorenjskem nezgodno zaaroani. lo sinoči na tribuni umetnega drsaodigrana poratna tekma za drdržanim prakom Jesenicami, pot premagal Ljubljano, toda z srečanju. Strelci so bili: za Jese- 1. Za Ljubljano pa Prosinc, Boga. Sodila sta Lombar iz Ljubljane tor ji in nt idel ploščice, ki je zdrsnila mimo njega mrežo. Tekmo je namreč posnelo ljubljansko filmsko podjetje»viba-film«za kratkometražni film o najboljših sloenskih športnikih - amaterjih. Tudi drugi tretjini so Jeseničani preladoali na ledeni ploski. Naječ so igrali pred rati Ljubljane, kljub temu pa je puck skozi gosto obrambo Ljubljančano le dakrat našel pot mrežo. V rstah gosto je tej tekmi nezanesljiega Babnika uspešno zamenja! rezerni ratar Cerar. Tretja tretjina je prinesla spremembo igri. Jeseničani, ki so bili utrujeni zaradi napornih tekem Bolgariji (med tednom so igrali de tekmi in so zadnji imeli ce- SIRU SIVO DOBER USPEH STRELK KRANJSKE OBČINE Danes dopoldne je bilo Zadružnem domu na Primskoem zaključeno letošnje občinsko strelsko prensto z zračno puško za člane, mladince, članice in pionirje. Udeležilo se ga je nad 300 strelce in strelk. Vrstni red je naslednji: Člani ekipno: Tiskanina 2267, Visoko 2102, Partizan Kranj 2065, od 3000 možnih. Člani posamezno: Lado Brejc, Iskra 263, Franc Rezek, Tiskanina 260, Franc Čeme, Iskra 251, od 300 možnih itd. Mladinci ekipno: Huje 1214, Preddor 1194, Saa Kranj 1175, od 1500 možnih. Mladinci posamezno: Jože Lombar, Preddor 270, Franc Oblak, Huje 262 in Franc Ranik, Huje 257. Pionirji ekipno: Primskoo 1077, Cirče 765, Huje 725 krogo. Posamezno: Pael Žagar, Primskoo 157, Janez Zupančič, Čirče 147 in Stanko Seražin iz Primskoega 137. Članice ekipno: Mrak Franc, Predoslje 684, Tiskanina 658, Saa Kranj 563, od 1000 možnih itd. Posamezno: Grozdana Draksler, Predoslje 162, Vika Meded, Saa Kranj 161, Marinka Rakoec, Tiskanina 158 krogo, od 200 možnih. -an NOGOMET V KAMNIKU NAPREDUJE Na občnem zboru nogometnega kluba Kamnik smo z zadooljstom poslušali poročila, da je nogomet Kamniku zadnje leto močno napredoal. Kamničani so lani spomladi osojili prensto drugem razredu in se kalificirali za pri razred LNP. V jesenskem delu prensta so dosegli 5 zmag, da neodločna rezultata in da poraza ter z 12 točkami osojili drugo mesto za Ilirijo in pred Duplico, ki ima le eno točko manj. Med mladimi mošti je Kamnik ostal sredi tabele, pionirjem pa,so posečali premalo pozornosti in so ostali na zadnjem mestu. Nogometne tekme Kamniku priabljajo čedalje ečji krog gledalce, endar pa stopnina ne more kriti stroško, zato se klub bori s finančnimi težaami in zasluži izdatnejšo podporo. V njegoih rstah je članjena predsem mladina iz toarn in šol, šteje pa 57 člano, 29 mladince in 47 pionirje. Da se je klub pozpel tako isoko na prensteni tabeli, je predsem zasluga požrtoalnega trenerja Boža Pileja. Pri ocenah igralce po točkah sta na prem mestu branilec Miro Vapetič tn ratar Franc Košir, med strelci pa odita Božo Urh in Zone Rostan z 19 goli. lo 4 težko poškodoane igralce) in so zaradi dolgega potoanja, močno popustili. Ljubljančani so tem delu diktirali precej oster tempo. Igra je postajala precej suroa. Pri tem so popustili nekaterim igralcem žici. Na suroo izzianje Zupančiča je jeseniški igralec Trebušak nešportno reagiral in sodnik ga je postail»na hladno«. Z igralcem eč so Ljubljančani zlahka odločili tretjino r sojo korist. Prišlo je celo do tega, ko so Jeseničani igrali s 3 igralci proti 4 oziroma celo 5 Ljubljančanom. Po prikazani igri pri in drugi tretjini so Jeseničani zasluženo znoa premagali sojega riala Ljubljano.»PAPIRNlCAR«: CELJE 7:4 (1:1, 3:2, 3:1) Jesenice, 1. februarja. Sinoči je bila pod Mežakljo prenstena tekma zn sloensko ligo hokeju na ledu med hokejskim klubom»papirnicam iz Več in hokejskim klubom iz Celja. Čepra sta bili mošti enakoredni, so zmagali Večani s 7:4 (1:1, 3:2, 3:1). CELJE : MARIBOR 10:6 (3:1, 3:4, 4:1) Jesenice, 1. februarja. V prensteni tekmi za sloensko ligo hokeju na ledu, ki je bila odigrana danes popoldne na jeseniškem umetnem drsališču med hokejskim klubom Celje in hokejskim klubom iz Maribora so zmagali Celjani z rezultatom 10:6 (3:1, 3:4, 4:1). Sodila sta Medja in Kozjek. NAUIZMIIEMIS EKIPNO PRVENSTVO GORENJSKE V NAMIZNEM TENISU»MLADOST«PRVAK Namiznoteniški klub»mladost«iz Kranja je danes priredil Kranju člansko ekipno prensto Gorenjske namiznem tenisu. Nastopilo je šest mošte. Naslo praka so si priborili mladi igralci Mladosti iz Kranja. Rezultati: Mladost : Šk. Loka 5:2, Mladost : Radoljica 5:0, Mladost : Golnik 5:0, Mladost : Jesenice II. 5:0, Mladost : Trigla II. 5:3, Jesenice : Škofja Loka 2:5, Trigla II. : Jesenice 5:0, Jesenic«: Radoljica 5:2, Jesenice : Golnik 5:2, Trigla II. : Škofja Loka 5:4, Škofja Loka : Radoljica 5:2, Škofja Loka : Golnik 5:2, Trigla II. : Radoljica 5:0, Trigla II. : Golnik 5:0, Radoljica : Golnik 5:0. Končni rstni reo prensta: Mladost 5 točk, Trigla II. 4 točke, Škofja Loka 3 točke, Jeserrice II. 2 točke, Radoljica 1 točka in Golnik brez točke. J. J. SMUK NA VELIKI PLANINI Ker dolini ni snega, so se kamniški smučarji podali na Veliko planino, kjer je Partizan organiziral smučarski tečaj. Snežne razmere so bile še kar pooljne. Radioamaterski klub Kamnik je bil s sojim UKV oddajnikom stalno zezi z udeleženci tečaja. Na sakodnenih razgoorih so se tečajniki na planini in domači dolini medsebojno obeščali. Tako /ezo nameraajo obdržati tudi prihodnje. USPEŠEN ZAČETEK LJUBLJANA B : TRIGLAV 21:23 Judoisti kranjskega Triglaa so danes postai Molan, Trefalt, Kačič, Boben, Sifkoič, Hostnik, Cerniec, Rajgelj, Subic, Stare, Božič in Pačič premagali drugi ekipo judoisto iz Ljubljane. Srečanje si je ogledalo okoli 100 gledalce.

6 VORI?LOT in energije na Mesecu Pri ljudje, ki se bodo izkrcali na Mesecu, bodo erjel no pod hladno skorjo tega pustega planeta brez atmosfere odkrili izore toplote in energije. Tako tezo zastopa sojetski znanstenik PREMIČNA KRILA NAVPIČEN VZLET E9PVKM Ameriška Hiller Aircraft Corporation lz Palo Alta Kaliforniji je izdelala transportno letalo X-18, ki ga idite na sliki. X-18 šteje rsto VTOL letal, torej takšnih, ki lahko zletajo napično nazgor. V tem primeru so rešili konstruktorji problem takšnega zletanja tako, da so krila letala, na katerih sta nameščena motorja, premaknjena za 90 nazgor. Tako delujejo propelerji ali kot rotorji helikopterja ali kot letalske elise. X-18 je samo polskusna izedba takšnega letala. ZA RAZVEDRILO PREVIDNOST PA TAKA! dr. Nikolaj Kozire z astrofizičnega obseratorija na Krimu astronomskem časopisu Haradskega obseratorija. Zaključki dr. Kozirea potrjujejo ugotoite drugih sojetskih znansteniko, ki so lani noembru obestili janost, da so na mesecu zabeležili ulkanske erupcije nekega setlega plina. Raziskoanja dr. Kozirea, ki so objaljena časopisu Haardskega obseratorija, so zasnoana na fotografijah spektra centralnega rha Mesečeega žrela»alfons«, ki meri premeru 110 kilometro in se nahaja blizu središča idljie mesečee poršine. Spektrogram tega žrela, ki je bil osetljen 30 minut, kaže nenaadne eksplozije. Ker sak element spektru pozroči ka Znansteniki se že dalj časa prašujejo, kaj narediti z radioaktinimi odpadki s tistim materialom, ki ostane atomskih reaktorjih in baterijah po razpadanju atomo urana in plutonija. Pomen teh odpadko pustaja se ečji, posebno če upošteamo napredek naporo, ki bodo sčasoma priedla do množičnega izkoriščanja atomske energije miroljubne namene. Predlagali so, naj se ti nearni odpadki zapro beton in spustijo globine oceano. Najnoejša odkritja o globinskih tokoih pa to možnost izključujejo. Potem so se znansteniki jeli sprašeati, ali se ti ostanki ne bi mogli na nek način praktično izkoristiti. Ameriški znanstenik in prof. Hartock meni, da bi bilo radioaktine odpadke možno predelati umetna gnojila za potrebe poljedelsta. Ce namreč izzoemo prosto kroženje zraka atomski r Mesto Celoec je po statističnih podatkih ob koncu leta 1957 štelo prebialce, med temi Je moških in žensk. Za leto 1958 statistika še ni sestaljena. Po tej ugotoiti pride na 1000 moških 120 žensk. Leta 1957 je bilo Celocu rojenih 927 otrok domačino. V primeri z letom poprej Je šteilo rojste nazadoalo za 56. Na 1000 prebialce je prišlo 13,5 rojste. Porok so leta 1957 sklenili 668, med temi Je bilo 589 domačih paro, 79 pa lz drugih kraje. V Istem letu je umrlo Celocu 949 domačino.... rakteristične črte, so ugotoili, da setlikanje tem spektrogramu pozroča plin, katerem je naječ ogljika. To pa odgoarja ulkanskim erupcijam na Zemlji. Drugi spektrogram, ki je bil posnet takoj za prim, ni pokazal nobene specialne radiacije iz centralnega žrela. Ostale radiacije na obeh spektrogramih pa so pozročili sončni žarki, ki so padali na stene žrela. Dr. Luiggi Jacchia s Harardske unierze, ki je preedel in komentiral članek dr. Kozirea, prai, da odkritje tega sojetskega znanstenika od pir J široke perspektie za bodoča semirska raziskoanja. Po njegoih besedah bodo pri potniki našli na Mesecu izor toplote in energije, če bodo kopali pod poršino. S kopanjem na ečjih poršinah bodo morda dobili celo doolj toplote za pogon generatorje. Tudi ameriški znanstenik dr. Alter s Kalifornijske unierze,/ kateremu jc dr. Kozire tudi poslal zanimie spektrograme, soglaša z zaključki sojetskega znanstenika, da Mesec ni popolnoma ohlajen in mrte. Dr. Alter meni, da je žrelo»-alfans«ulkanski kratek, ki je zelo star, morda polnih 100 milijono let, njem pa je ostalo še nekaj plino. Po mnenju dr. Altera je naječji pomen odkritja sojetskega znanstenika tem, da je dokazal, da so nekatere oblike na Masec.i ulkanskega porekla. bateriji, dobimo oksid azota, ki se uporablja za proizodnjo nitrato. Na ta način dobljeno umetno gnojilo je le maio radioaktino in se lahko hrani in uporablja brez kakršnih koli nearnosti za tistega, ki z njimi dela. To odkritje je za gospodarsto elikega pomena, ker se zaloge prirodnih izoro teh gnojil naglo črpajo. Noa teorija o Rimski cesli V referatu, ki je bil prebran na sestanku Ameriškega fizičnega društa, sta da ameriška znanstenika, dr. Biermann in dr. Leerett Daiš, razložila rezultate sojih enoletnih raziskoanj na inštitutu Max Planck Goettingenu Nemčiji. Ta da znanstenika zastopata popolnoma noo teorijo poreklu kozmičnega izžareanja, kar predstalja eno od elikih in še nerešenih problemo znanosti. Po tej teoriji je Rimska cesta resnici samo zelo elika krogla, kateri naidezno prazne prostore izpolnjujejo kozmične meglice, ki so nastale pred eč kot 5 milijardami let. Te meglice bodo potoale po tej krogli Rimski cesti 'se dotlej, dokler bo ona obstojala. Velik del kozmičnih meglic, če ne celo se, so, kot prai ta teorija, nastale že takrat kot Rimska cesta sama ali neposredno za tem, nekaj pa jih je nastalo kasneje. Deet desetin teh meglic je bilo medtem semirju že na neki način uničenih ali pa so se njem izgubile. yfriv&oislettki naš noi taman mm MALENŠKOVE:»VIGEM«II. DEL OSEMDESETLETNI PUSCAVNIK V neki pečini Gran Saša, najišja gore Apeninskega polotoka, so pred nedanim odkrili 80-letnega starčka. Prai, da je že dano tega, ko te e zatekel sem. V sem tem času je žiel skrajno primitino. Hranil se je s trao in koreninami. Ker Je bil že zelo slab, so ga takoj prenesli bližnjo bolnišnico. NENAVADNA RAZVEZA ZAKONA Laburistični poslanec Robinson je pred dnei zahteal spremembo britanskega zakona o razezah zakonskih zez. Namreč, kako bi se mogel zakon razezati primeru, če eden od zakonce spremeni spol. Zahteo je postail zato, ker je neko sodišče pred nedanim odklonilo razezo zakona takšni situaciji. NAJBOLJŠI SAHIST ŠTIRI IN POL LETNI DEČEK Kitajski časopisi pišejo o najboljšem šahistu mestu Kanton, o dečku Ceng Ci Heju, ki je star štiri leta in pol. Premagal je namreč že poznane mojstre tem mestu, ki ga pogosto naziajo»mesto šaha-«. Toda deček ima zdaj nearnega nasprotnika nekem 10-Ietnem sorstniku. MIŠJE GNEZDO V KOSU SIRA Milojko Dabić iz okolice Zrenjanina je za satbo sojega edinca priprail hleb sira, ki je imel meter in pol premera. Ko ga je na dan poroke ponosen prinesel pred goste, je presenečen ugotoil, da je hleb že načet: njem je bilo namreč gnezdo mladih miši. Vsi, ki ste z zanimanjem sledili zgodbi o zponu Zgončeega Dominika, ogorenjskiob koncu prejšnjega stoletja, še posebej pa o kroparskih koačih in njihoih usodah, boste II. delu tega romana zedeli o Zgončeem zatonu, o noib poteh, ki so jih ubirali kroparski koači itd. J Ni Parizu Nekaj podobnega kot Parižani so hoteli imeti tudi Tokiu, glanem mestu Japonske. Stolp, ki so ga dogradili preteklega decembra, je resnici močno podoben sloitemu Eiffeloemu stolpu. Visok je 363 m, na rhu ima teleizijske antene, preko katerih bo oddajalo programe pet TV postaj, pod rhom Je razgledna ploščad (355 m isoko), pod njo pa še restaracija. Posnetek Je bil narejen ob priliki otorite stolpa, ko Je bil slanostno razsetljen. LJUBEZEN Mesec dni bo tega. Mrak. Megle so se lačile preko kranjskega mosta. Pločniki mastni od nanošenega cestnega blata. Ljudje so preidno stopali po spolzkem asfaltu in ideti je bilo, kot da neslišno drsijo po tekočem traku. Silhueta Kranja je trepetala neonski Zail sem saski breg. Za seboj sem zaslišal sunkoito dihanje.»prekleto, kot da je z mastjo polito,«se je oglasilo za mojim hrbtom. Spoznal sem glas. Mlad ekonomist je bil. Fant s širokim srcetn. V katerikoli družbo je prišel, posod so ga sprejeli z odprtimi rokami. Dekleta so ga rada idela in poglede so spremljale skrite želje. Bil je dobre olje, to sem spoznal po glasu.»miloš! Kaj pa preklinjaš,«sem ga ustail.»o, glej ga no! Ti tudi brozgaš po tem maslu?dobre olje si ideti.res je. Veš, kar pra, da sem te srečal. Nekaj dobre kapljice imam želodcu, pa skrito misel sr\u.kar na dan z sem!«sem ga bodril.»to pa ne! Vino naj ostane tam, kjer je srčno misel bom pa na»sitlo djal«. Veš, nekaj čudoitega! Tri sobe, kopalnica, angleške stranišče.«na kratko jc zajel sapo in ponoil:»angleško stranišče in tri sobe... da, pa kopalnica tudi...«osupnil sem; na misel mi jc prišlo:»meša se mu... Misel na stanoanje, ki ga nima, mu prepreda možgane in zdaj... trisobno stanoanje. Siromak...«Prijel sem ga za roko:»miloš, ali ti ni dobro? Pojdi, grea slaščičarno na»turško«. Odleglo ti bo.«luči.»odlična misel! Toda dragi Stane, pomisli: kopalnica, angleško stranišče, tri sobe..., No, kaj praiš?«resno sem ga pogledal.»ti, daj no, poej, kaj je s teboj?«sem ga prosil.»goori tako, da te bom razumel!«zadržal je korak in zkliknil:»to je tombola! Tri sobe, stranišče in kopalnica... In ona! No, da res je starejša od mene ima pa se rline.«prijel me je za roko in šepnil:»vdoa je... mlada doa; eš, prai ogenj, da ne rečem: hudiča ima sebi.«na ft^elzkainfl Počasi se mi je začelo sitati.»tudi ti imaš hudiča sebi,«sem dejal.»daj, poej kot se spodobi: Mladi doa ti ponuja tri sobe, angleško stranišče in kopalnico, če se z njo oženim. Ni tako?«objestno,e zamahnil z roko in me objel čez ramo.»čudoito si poedal. Da, tako je! Ce se oženim, dobim se, kar si naštel. Da, da... in žiljenje je tako kratko, mar ne?za. nekatere je, za druge ni,«sem pribil.»že idim, neoščlji si. Razumem. Toda, ti si moj prijatelj. Veš kaj? Ko se oženim, te poabim k sebi. Videl boš, da je se res, kar ti pripoedujem. Tri sobe boš idel...»in angleško stranišče,«sem zbodel.»da in kopalnico,«je dodal.»lahko se boš kopal, šel na stranišče... angleško! Moj dragi, sprehajal se boš lahko po treh sobah...predober si!zato, ker sa prijatelja,«je ginjen dodal. Prišla sa do zloglasnih stopnic. Odeč so mu bile, zato jih je oblajal različnih jezikih. Edino petelin na rhu odnjaka mu je bil po godu. Zamaknjen je strmel anj. Nato mi je nežno roko na ramo.»ti,«je dejal in me krepko stresel.»ali si moj prijatelj?«molčal sem. *Si ali nisi...?«je preteče dregnil.»saj eš da sem.potem me poslušaj! Boš poslušal?bom.torej, dekle imam. Kako bi rekel? Rad jo imam.no, in...«položil»čedno dekle, ti praim, ampak, saj poznaš pregoor: Piki pakl, prazen žakelj! Ona ima negatini saldo financah in jat tudi. Oprosti, da goorim z jezikom gospodarsteniko. Pred poroko je to ažno! Kljub temu sa kreditno sposobna.«gromko se je zasmejal in nadaljeal:»ali ni ta dobra: kreditno sposobna poročenca, kaj! Še Ježek bi )e ne iztuhtal! Ha ha!si končal?ne; ti, ki si mi prijatelj, setuj: ali naj poročim prazen žakelj, tli pa tri sobe z angleškim straniščem in kopalnico? Goori!«Rahlo me je odrinil in čakal.»pusti taka prašanja, Miloš! Sam razmisli! Deni srce na tehtnico, nato pa stori...«nisem še končal, ko mi je jezno zabrusil:»glej, in ti praiš, da si moj prijatelj? Neoščlji si, da es. Kaj morem jaz zato, če imaš ti samo eno sobo in kuhinjo. Pač nisi imel priložnosti... pa si zel prazen,žakelj'...ne žali...!«sem ga ostro zarnil.»čepra si pijan...pusti to,«je padel.»ne grem s teboj na»turško«. Ne, in stokrat ne! Ti pa nisi eč moj prijatelj, da eš! Pa poabil te tudi ne bom...«odšel je megleni zimski ečer, se na oglu obrnil in ginjen dejal:»zapomni si: Oženil bom tri sobe, angleško stranišče in kopalnico...«bb