Slovenija: Zaključna izjava misije v letu 2017 skladno s IV. členom* 28. marec 2017 Zaključna izjava opisuje predhodne ugotovitve strokovnjakov MDS ob
|
|
- Luka Bizjak
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Slovenija: Zaključna izjava misije v letu 2017 skladno s IV. členom* 28. marec 2017 Zaključna izjava opisuje predhodne ugotovitve strokovnjakov MDS ob zaključku uradnega obiska strokovnjakov (ali»misije«), v večini primerov v državi članici. Misije potekajo v okviru rednih (navadno letnih) posvetovanj v skladu s IV. členom Statuta MDS, v zvezi s prošnjo za uporabo sredstev MDS (izposojo sredstev MDS), v okviru razprav o programih, ki jih nadzirajo strokovnjaki MDS, ali v okviru drugih ukrepov, s katerimi strokovnjaki MDS spremljajo gospodarska gibanja. Oblasti soglašajo z objavo te izjave. V izjavi so izražena stališča strokovnjakov MDS, ki ne izražajo nujno stališč izvršilnega odbora MDS. Na podlagi predhodnih ugotovitev te misije bodo strokovnjaki MDS pripravili poročilo, ki bo po odobritvi vodstva predstavljeno izvršilnemu odboru MDS v razpravo in odločanje. Gospodarska rast v Sloveniji se vztrajno krepi že četrto leto zapored, zaradi česar so se zvišale plače in zaposlovanje se je povečalo. Tudi finančna stabilnost se je izboljšala in zunanji položaj Slovenije se je okrepil, toda izzivi ostajajo. Javni dolg ne dosega več svoje najvišje ravni, vendar ostaja visok, bančne bilance so se okrepile, toda obseg slabih posojil MSP je še vedno velik in potencialna stopnja gospodarske rasti je nizka. Te izzive lahko odpravi sklop politik, ki bi se vzajemno podpirale: kredibilna javnofinančna strategija, ki temelji na reformah, bi znižala javni dolg, nadaljnje nadzorno in regulatorno spremljanje bi pomagalo ohranjati finančno stabilnost, nadaljnje reforme na trgu dela in privatizacija pa bi podprle večjo rast. 1. Sloveniji se obrestujejo vztrajna prizadevanja za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti in zasledovanje preudarnih makroekonomskih politik. V letih se je realni BDP kumulativno povečal za 8,1 odstotka, zaposlovanje za 2,9 odstotka in realne plače za več kot 4 odstotke. [1] Rast je v zadnjem času bolj uravnotežena. Zasebna potrošnja se je v letu 2016 povečala ob podpori izboljšanega razpoloženja ter vzdržne rasti plač in zaposlovanja. Čeprav se je obseg javnih investicij skoraj prepolovil, kar je pokazatelj manjšega črpanja sredstev EU, so močne zasebne investicije predvsem v izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih izravnale del tega upada. V okolju močnega povpraševanja trgovinskih partneric, tesnejšega vključevanja v regionalne dobavne verige in izboljšane konkurenčnosti je izvoz še naprej največ prispeval k rasti. Brezposelnost se je še zmanjšala, čeprav je bila s 7,9 odstotka še vedno visoka. 2. V letu 2017 je mogoče pričakovati nadaljnjo izrazito rast, čeprav so srednjeročni obeti manj ugodni. Za leto 2017 je napovedana 3-odstotna rast BDP, ki naj bi zapolnila proizvodno vrzel. Zasebna potrošnja bo ostala močna, k čemur bo pripomogla nadaljnja rast zaposlovanja in plač. Zasebne investicije bi se morale po okrevanju v letu 2015 še povečati ob izkoriščenosti zmogljivosti blizu rekordnih ravni, veliki dobičkonosnosti in ugodnih pogojih financiranja. Tudi javne investicije bi morale močno narasti, če se bo črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU obnovilo po pričakovanjih. Pospešena rast izvoza bi se morala nadaljevati ob podpori naraščajočega povpraševanja v trgovinskih partnericah, ne glede na zunanja tveganja. Zaradi vztrajne gospodarske aktivnosti in vse višjih cen primarnih surovin se bo rast inflacije približala 1¾ 2 odstotkoma, kar bo razpršilo tveganja deflacije. Dinamika rasti v srednjeročnem obdobju je manj ugodna; njene letne stopnje se približujejo ocenjeni potencialni stopnji rasti 1¾ 2 odstotka. To nizko potencialno stopnjo rasti omejujejo neugodna demografska gibanja in šibka rast skupne faktorske produktivnosti.
2 3. Finančna stabilnost in zunanji položaj Slovenije sta se bistveno izboljšala. Kapitalski položaj bank je močan in likvidnost obsežna. Upad bančnih kreditov je dosegel najnižjo raven, čeprav posojila gospodinjstvom vztrajno naraščajo. Postopno zmanjševanje deležev slabih posojil je okrepilo bančne bilance, ustrezna sprostitev rezervacij pa je povečala dobičkonosnost bank. Pri zunanjih se je presežek tekočega računa v letu 2016 povečal na 6,8 odstotka BDP, kar je prispevalo k izboljšanju neto pozicije stanja mednarodnih naložb (IIP) za 4 odstotke BDP. 4. Kljub tem uspehom vseeno ostajajo pomembni izzivi. BDP in zaposlovanje v Sloveniji sta še vedno nižja od svojih predkriznih ravni. Zaradi dokapitalizacij bank in dveh recesij od leta 2008 se je javni dolg do leta 2015 povečal skoraj za štirikrat. Fiskalna konsolidacija od leta 2011 je temeljila na mešanici strukturnih reform in enkratnih ukrepov, s tem da so se slednji zdaj izničili. Popravljanje bančnih bilanc je po mednarodnih standardih potekalo hitro, toda obseg slabih posojil MSP je še vedno velik, zato zadolžena, čeprav trdna MSP ne morejo najemati posojil. Poleg tega so poslovni modeli bank pod pritiskom. Pomembni prednostni nalogi zato ostajata izboljšanje delovanja trga dela in pospeševanje privatizacije. 5. Sklop politik, ki bi se vzajemno podpirale, lahko pripomore k zmanjšanju preostale javnofinančne in finančne ranljivosti ter povečanju potencialne rasti gospodarstva: sprejeti kredibilno javnofinančno strategijo, ki temelji na reformah, za zmanjšanje visokih stopenj zadolženosti, zagotoviti ustrezen prostor za preprečevanje negativnih šokov ter odpraviti pereče zviševanje odhodkov, ki je povezano z demografskimi razmerami; dokončati popravljanje bančnih bilanc in bilanc podjetij z reševanjem slabih posojil MSP ter spodbujati uspešne poslovne modele bank za zaščito srednjeročne finančne stabilnosti; pospešiti strukturne reforme: izboljšati delovanje trga dela in pospešiti privatizacijo. Javnofinančna strategija, ki temelji na reformah, za ponovno vzpostavitev blažilnikov in ohranjanje vzdržnosti 6. Oblasti so določile primeren srednjeročni cilj konsolidacije. Njihov cilj, da se strukturni proračunski primanjkljaj odpravi do leta 2020 in da se ta raven pozneje ohranja, bo znižal zadolženost na 60 odstotkov BDP do leta Z vzpostavitvijo fiskalnih blažilnikov bi se povečal prostor za proticiklični odziv na šoke, ki vplivajo na rast, stroški zadolževanja bi se dolgoročno ohranjali na nizki ravni in zmanjšala bi se ranljivost na zunanje šoke. Poleg tega bi ta politika dolgoročno, ko bi se prebivalstvo staralo, brzdala zadolževanje in bi če se odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, glede na BDP s svežnjem reform v naslednjih nekaj letih zmanjšajo omogočila delno prilagajanje na demografski šok, ko bi stanje postalo resno. Novoodobreni fiskalni svet lahko ima pomembno vlogo pri spremljanju in ocenjevanju učinkovitosti javnih financ. 7. Toda nadaljnja konsolidacija zahteva večje dodatne reforme. Po našem mnenju je za uresničitev cilja oblasti potrebna dodatna strukturna prilagoditev do leta 2020 za 1,8 odstotka BDP več, kot bi dosegla sedanja politika. Oblasti se zavedajo te spremembe in delujejo na več področjih. V zvezi s pokojninskimi reformami so objavile belo knjigo in v njej sklop možnih reform, med katerimi bi nekatere zvišale osnovo za pokojninske prispevke, postopoma zaostrile merila za upokojitev in po dolgem prehodnem obdobju ugodnosti indeksirale samo z inflacijo. V zdravstvu bi osnutek zakonodaje zvišal osnovo za prispevke za zdravstveno zavarovanje, poenotil osnovne prispevne
3 stopnje za vse zavarovance ter omejil trajanje in višino boleznin. Ti predlogi so koraki v pravo smer, vendar priporočamo dodatne strukturne reforme za trajno izboljšanje proračuna: oblikovanje vzdržnega plačnega sistema v javnem sektorju, ki spodbuja zaposlene, nagrajuje uspešno delo, namesto da zagotavlja samodejno, starostno pogojeno zviševanje plač, in zmanjšuje maso plač glede na BDP. V ta namen bo potreben večletni okvir za prejemke, ki bo določal posebne limite za število zaposlenih in zviševanje mase plač po posameznih proračunskih sektorjih; izvajanje nadaljnjih pokojninskih reform. Predlogi iz bele knjige, da se upokojitvena starost zviša na 67 let in da se ta samodejno prilagaja demografskim gibanjem ter da se zgodnje upokojevanje še dodatno omeji, bi bili pomembni koraki, če bi bila bela knjiga sprejeta. Dodatne prilagoditve lahko vključujejo: (i) hiter prehod na indeksacijo pokojnin samo z inflacijo; (ii) opustitev pokojninskega dodatka, ki izhaja še iz 80. let prejšnjega stoletja, ter (iii) odpravo ugodnejše davčne obravnave upokojencev. Upokojenci z nizkimi pokojninami bi morali prejemati podporo v okviru sistema socialne pomoči. K temu bi pripomogle tudi reforme za povečanje deleža aktivnega prebivalstva, kar bi razširilo osnovo za pokojninske prispevke; uvedbo nadaljnjih zdravstvenih in izobraževalnih reform, ki ohranjajo visoko kakovost storitev, vendar znižujejo stroške, kot sta (i) povečanje centralizirane nabave v sektorju zdravstvenega varstva, da bi lahko izkoristili večjo konkurenčnost in ekonomije obsega, ter (ii) nadaljnja optimizacija mreže šol in finančne podpore študentom na terciarni ravni, vezane na osebni prejemek. Na splošno se s tem, da se rast izdatkov upočasni bolj kot rast BDP, lahko znižajo izdatki za zdravstvo in izobraževanje glede na sposobnost gospodarstva, da te izdatke krije brez nominalnih znižanj; reforma davka na nepremičnine, da bi prinesel prihodke, enake povprečju OECD, in po potrebi prilagoditev posameznih stopenj trošarin, da se prepreči zmanjšanje prihodkov; revizija davka na kapitalske dobičke, da se poveča izterjava posameznikov, ki imajo veliko neto premoženje. Izvajanje teh reform bo olajšalo nadaljnjo vzdržno konsolidacijo in ustvarilo prostor za fiskalne politike, ki spodbujajo rast, kot je zelo potrebno povečanje javnih investicij, aktivne politike trga dela in zmanjšanje davčnih obremenitev dela. 8. V zvezi s tem je v proračunu za leto 2017 še prostor za izboljšave kljub ciljnemu zmanjšanju skupnega primanjkljaja. Ob upoštevanju izboljšane makroekonomske slike napovedujemo denarni primanjkljaj v višini 1,3 odstotka BDP v letu 2017, kar pomeni strukturno izboljšanje za 0,2 odstotne točke BDP. Ta zmerna prilagoditev je v celoti posledica obsežnega prihranka pri obrestnih stroških, medtem ko bi se strukturni primarni saldo poslabšal za 0,3 odstotne točke BDP. To je v nasprotju s potrebo po nadaljnji konsolidaciji in lahko škoduje kredibilnosti cilja oblasti glede srednjeročne prilagoditve. Zato priporočamo, da se strukturni primarni saldo za leto 2017 ohrani na ravni iz leta 2016 in da se nepričakovani prihodki, ki izhajajo iz obresti, prihranijo. To pomeni dodatno prilagoditev za 0,3 odstotne točke BDP, ki se zlahka doseže na primer tako, da se proračunske subvencije znižajo na raven iz obdobja v višini 1 odstotka BDP ter pospešijo izboljšave v izterjavi davkov s poudarkom na revizijah na podlagi tveganj. Dokončanje reševanja slabih posojil in spodbujanje uspešnih poslovnih modelov bank za zaščito srednjeročne finančne stabilnosti in spodbujanje rasti
4 9. Odločno izvajanje strategije oblasti za prestrukturiranje slabih posojil MSP je prednostna naloga. Delež slabih posojil se hitro zmanjšuje že od konca leta 2013, zato je Sloveniji uspelo rešiti veliko težavo, ki je posledica krize in še vedno obremenjuje druge evropske države. Vendar pa so slaba posojila MSP tako kot drugje 13,4 odstotkov vseh posojil MSP ob koncu leta 2016 vztrajna. Nerešena slaba posojila kljub ustreznim rezervacijam še naprej otežujejo finančno posredništvo za zadolžena, a sicer trdna podjetja. V zvezi s tem pozdravljamo izvajanje smernic za reševanje MSP, ki so jih pripravili Banka Slovenije, Svetovna banka in Združenje bank. Ta postopek vključuje oceno bančnih strategij za reševanje slabih posojil, vključno z letnimi cilji zmanjšanja obsega slabih posojil za obdobje , in pomoč bankam pri oblikovanju orodij za prestrukturiranje. Uspeh te strategije je odvisen od natančnega spremljanja, ki ga izvajajo nadzorniki, in zaščitnih ukrepov za preprečevanje»večnih«slabih posojil. 10. Neodvisna DUTB je najprimernejša za zagotovitev največjega mogočega donosa na obsežna pretekla slaba posojila. DUTB ima velike prednosti pri prestrukturiranju slabih posojil, ki vključujejo sposobnost obvladovanja težav skupnega ukrepanja, dostop do širokega nabora instrumentov za prestrukturiranje dolga (vključno z zamenjavami dolga v kapitalske deleže) in veliko manevrskega prostora pri prestrukturiranju podjetij, ki jih prevzame. V skladu s tem znova poudarjamo svoje stališče, da bi DUTB morala nadaljevati odločno prestrukturiranje in prodajo terjatev v svojem portfelju, zato ne vidimo razloga za prenos večjih terjatev na SDH. Kredibilnost DUTB je odvisna predvsem od njene neodvisnosti, zato pozdravljamo zadnji sklop sprememb zakona o DUTB, ki zagotavljajo zaščitne ukrepe pred preteklimi zaznanimi kršitvami. DUTB bi bilo treba zaščititi pred vsemi oblikami političnega vmešavanja in jo spodbujati, da v celoti izkoristi pooblastila, ki so ji dodeljena s temi spremembami. 11. V prihodnje bo treba poslovne modele bank prilagoditi, kar zahteva aktivno udejstvovanje nadzornikov. Banke ostajajo ustrezno kapitalizirane in likvidne in njihova dobičkonosnost je v zadnjih letih večja. Toda neto obrestni prihodek bank je pod pritiskom, saj (i) premoženje z visokimi obrestnimi merami zapada in ga nadomešča premoženje z nizkimi obrestnimi merami in (ii) povpraševanje po posojilih domačih bank se le zmerno povečuje, medtem ko (iii) depozitne obrestne mere znašajo že skoraj nič. Rast neobrestnih prihodkov, ki je bila do zdaj uspešna, ima svoje meje, saj je obseg novih posojil, ki ustvarjajo provizije in nadomestila, zmeren, zaradi nadomestil za depozite pa se denarna sredstva gospodinjstev lahko preselijo v alternativne oblike varčevanja. Banke se ukvarjajo tudi z vse večjo konkurenco iz nebančnega finančnega sektorja. In ne nazadnje, zmanjšanje rezervacij za tveganja vsebuje veliko enkratno komponento, ki bo izzvenela, ko se bo reševanje slabih posojil končalo. Vse to zahteva ponovno oceno poslovnih modelov bank kar verjetno zahteva nadaljnjo konsolidacijo bank, velika zmanjšanja stroškov poslovanja in iskanje novih virov prihodka. Priporočamo aktiven dialog med oblastmi in bankami o teh vprašanjih ter okrepljeno nadzorno spremljanje znakov nevzdržnih operacij. 12. Načrti privatizacije bank so spodbudni, vseeno pa ostaja nekaj zaskrbljenosti. Privatizacija obeh preostalih velikih državnih bank je ključna, da se zagotovi njuno delovanje po komercialnih načelih ter prenos tehnološkega sistema in sistema upravljanja, ki bi lahko pripomogla k njuni širitvi v nove dejavnosti in k zmanjšanju stroškov. Zato zelo pozdravljamo odločitev, da se privatizacija NLB zaključi v tem letu in da se v letu 2017 začne tudi postopek privatizacije Abanke. Kljub temu smo v zvezi z NLB še vedno zaskrbljeni zaradi načrta, da se banka privatizira ob upoštevanju omejitve, da noben zasebni vlagatelj ne more imeti večjega lastništva kot država, katere delež znaša 25 odstotkov. Če bi to omejitev opustili, bi strateški vlagatelji lahko prevzeli kontrolni delež in še dodatno izboljšali
5 poslovanje banke. Poleg tega priporočamo, da se prodaja Abanke zaključi precej pred rokom, ki je določen sredi leta 2019, kot je dogovorjeno z Evropsko komisijo. Predčasna prodaja bi omogočila umik ovir za delovanje banke, ki jih nalaga uporaba državne pomoči, ter pripomogla k njeni konkurenčnosti in dobičkonosnosti. Temeljitejša reforma trga dela in pospešena privatizacija za večjo potencialno rast 13. Naša analiza učinkov reforme trga dela iz leta 2013 je pokazala mešane rezultate. Reforma iz leta 2013 je bila pomemben korak v liberalizaciji trga dela. Reforma je s ciljem zmanjšati razširjeno dvojnost trga dela sprostila zaščito posameznih odpuščanj ter ponudila vrsto fiskalnih spodbud in kazni za povečanje relativne privlačnosti pogodb za nedoločen čas v primerjavi s tistimi za določen čas. Toda, čeprav se je ta dvojnost takoj po reformi zmanjšala, kaže, da je ta učinek sčasoma izzvenel. Hkrati se zdi, da se skupna zaposlenost in brezposelnost nista bistveno izboljšali ob upoštevanju večje gospodarske aktivnosti v obdobju Porajanje neusklajenosti ponudbe in povpraševanja po zmožnostih za zdaj upočasnjuje zmanjševanje brezposelnosti. 14. Te ugotovitve kažejo, da je potrebna večja rekalibracija politik trga dela. Prvič, gospodarska rast je dobra priložnost, da se še poveča prožnost pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, in lahko pomaga ustvariti tudi več takih delovnih mest. Drugič, več tečajev za preusposabljanje za brezposelne, ki bi jih zasnovali ob pomoči delodajalcev, bi zmanjšalo neusklajenost ponudbe in povpraševanja po zmožnostih. Dolgoročneje bi sistem vajeništva, ki bi ga razvili v sodelovanju med izobraževalnim sistemom in delodajalci (kakršne imata Nemčija in Avstrija), pomagal sistematično razvijati potrebna znanja in spretnosti. Prav tako bi si morali prizadevati, da bi v delovni sili obdržali starejše izkušene delavce, in sicer s ciljno usmerjenim usposabljanjem na področju novih tehnologij in prožnim delovnim časom. Tretjič, obdavčitev nizkih plač, vključno s prispevki za socialno varstvo, bi morala zagotoviti, da je začetna neto plača precej višja od socialne pomoči. 15. Vztrajno si je treba prizadevati za privatizacijo, da se izboljša upravljanje in poveča produktivnost gospodarstva. Ta prizadevanja bi morala vključevati precejšnje popravke strategije za upravljanje podjetij v državni lasti, sprejete leta Sedanja strategija uvršča podjetja v državni lasti, s katerimi upravlja SDH, v»strateška«(v večinski državni lasti),»pomembna«(država obdrži 25-odstotni delež, ki omogoča nadzor nad pomembnimi odločitvami) in»portfeljska«(popoln nadzor dobijo zasebni lastniki), pri čemer imajo zadnja po vrednosti le manjši delež v celotnem portfelju SDH. Priporočamo, da se število podjetij, uvrščenih med»strateška«in»pomembna«, bistveno zmanjša, zlasti v sektorjih, kot so predelovalne dejavnosti in turizem, ki jih je bolje prepustiti zasebnemu sektorju. Prav tako priporočamo, da se pospeši prodaja podjetij, ki so na seznamu za privatizacijo, vključno s 25 podjetji v državni lasti, ki so bila pripravljena za prodajo v letu 2016, in preostalih podjetij na seznamu iz leta 2013, vključno z družbo Telekom Slovenije. Pravočasne prodaje brez zahtevnih pogojev bi povečale sposobnost preživetja podjetij in davkoplačevalcem zagotovile največji prihodek. Da bi SDH svoje delo lahko opravljala čim bolj učinkovito, jo je treba razbremeniti vsakršnega vmešavanja od zunaj v njene dejavnosti. Organom oblasti se zahvaljujemo za njihovo neprekosljivo gostoljubje, odkrite in informativne pogovore ter izjemno pomoč pri delu misije. ***
6 [1] Število registriranih zaposlenih (nacionalna opredelitev) se je povečalo za 3,6 odstotka. *neuraden prevod.
2
Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5
Prikaži več(I. Splo\232ni del prora\350una)
DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614
Prikaži večPriloga_AJPES.xls
1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.2.2017 SWD(2017) 89 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Poročilo o državi Slovenija 2017 Poročilo vsebuje poglobljeni pregled o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih
Prikaži večModra zavarovalnica, d.d.
Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi
Prikaži večMakroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, marec 2013
Okvir MAKROEKONOMSKE PROJEKCIJE STROKOVNJAKOV ZA EUROOBMOČJE Strokovnjaki so na podlagi podatkov, ki so bili na voljo do 22. februarja 2013, pripravili projekcije makroekonomskih gibanj v euroobmočju.
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večSMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih
15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE
Prikaži večBILTEN JUNIJ 2019
BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje
Prikaži večDELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
Prikaži večŠtevilka:
Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00 F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si Datum: 13. 3. 2019 PREDLAGANE SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, TRGA DELA IN POKOJNINSKEGA
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večMicrosoft Word - M _mod.docm
2 M7-70--3 Prazna stran 3 M7-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor B C 2 A 3 A 2 C 2 D 22 C 32 C 3 B 3 B 23 B 33 B 4 B 4 A 24 B 34 D 5 D 5 D 25 A 35 B 6 D 6 C 26
Prikaži večPREDLOG
DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)
DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:
Prikaži večogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Pop
ogaške novice Glasilo občine Logatec, 30. marec 2007, letnik XXXVIII, št. 3/1 c Uradne objave ~ Odlok o proračunu Občine Logatec za leto 2007 (' ~ Popravek Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA LETO 2014 (realizacija proračuna) I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.883.691,42 4.009.799,45 4.009.799,45 5.155.953,00 4.333.927,00
Prikaži večLetno poročilo Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav, d.d., 2016 Finančni rezultat Skupine Triglav in Zavarovalnice Triglav Poslovno poročilo Uprav
Kazalo > 8 Finančni rezultat Skupine Triglav in Skupina Triglav je ustvarila 82,3 milijona evrov čistega dobička in dosegla 11,4-odstotno dobičkonosnost kapitala. Čisti poslovni izid je za 29 odstotkov
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava
Prikaži večVLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NACIONALNI REFORMNI PROGRAM APRIL 2014
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2014 2015 APRIL 2014 KAZALO 1 GLAVNI CILJI EKONOMSKE POLITIKE 2014 2015... 3 2 MAKROEKONOMSKI IN JAVNOFINANČNI OKVIR... 4 3 UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV
Prikaži večMicrosoft Word - odlok 2005.doc
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je
Prikaži več(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)
Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko
Prikaži večI. Splošni del proračuna
PRORAČUN OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA LETO 2015 - predlog proračuna v 2. obravnavi (23.12.2014) I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 6.149.518,72 6.190.906,72 4.009.799,45 3.586.808,39
Prikaži večv sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:
v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;
Prikaži večVELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj
VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)
Prikaži več31
Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večBilten, december 2013: Letnik XXII št. 12
BILTEN December 2013 Leto 22, štev.: 12 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT:
Prikaži večSPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
Prikaži večSPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin
SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum
Prikaži večSlide 1
SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost
Prikaži večNerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017
Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...
Prikaži večNaslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: april 2019 BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana tel.: fax:
Naslov: Izdajatelj: Gospodarska in finančna gibanja Številka: april 19 BANKA SLOVENIJE Slovenska 3 Ljubljana tel.: 1 7 19 fax: 1 1 1 e-mail: bsl@bsi.si http://www.bsi.si/ Uporaba in objava podatkov in
Prikaži večEY Slovenija Davčne novice – 10. julij 2019
10. julij 2019 EY Slovenija Davčne novice Davčne novice julij V julijski številki Davčnih novic vam pošiljamo pregled zadnjih predlogov za spremembo davčne zakonodaje in predstavljamo predlog uvedbe davka
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži več1
JUNIJ 17 Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 Ljubljana Tel.: (1) 471 9 Faks: (1) 21 16 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do sredine maja 17, razen če ni
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 0070-17/2018/7 Ljubljana, 26. 11. 2018 EVA 2018-3340-0017 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večMicrosoft Word - Zadolžitev CČN.doc
Datum: 20.05.2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: DOLGOROČNO ZADOLŽEVANJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO V LETU 2012 ZA PROJEKT»HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA IN CENTRALNA
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večPOSKRBITE ZA VAŠE CVETJE V JESENI Pokojninsko varčevanje AS - kolektivno v sodelovanju s Misli naprej Pokojninsko varčevanje
POSKRBITE ZA VAŠE CVETJE V JESENI Pokojninsko varčevanje AS - kolektivno v sodelovanju s Misli naprej Pokojninsko varčevanje www.as.si 080 11 10 Ali veste? Samo še 1,37 zaposlenega dela za enega upokojenca.
Prikaži večBILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5
BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI
Prikaži večŠtevilka:
Župančičeva ulica 3, p.p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01-369-6600 F: 01-369-6609 E: gp.mf@gov.si www.mf.gov.si Številka: 007-218/2019/5 Ljubljana, 9.4.2019 EVA 2019-1611-0032 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE
Prikaži večBANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE
BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večPriporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo
20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja
Prikaži več1
Izdajatelj: Banka Slovenije Slovenska 3 1 Ljubljana Tel.: (1) 71 9 Faks: (1) 1 1 Poročilo o finančni stabilnosti temelji na podatkih in informacijah, dostopnih do konca marca 18, razen če ni posebej navedeno
Prikaži večOSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica
OSTAJAMO VAŠA PRVA IZBIRA Vaša Delavska hranilnica Poslovanje v letu 2017 Hranilnica je v prvih štirih mesecih 2017 povečala bilančno vsoto za 59,3 mio EUR, na 1.058,5 mio EUR oziroma za 5,9 %. Stanje
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večBilanca stanja
Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večJavna objava podatkov poslovanja Abanke d.d. v prvem trimesečju leta 2018 s priloženimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi
ABANKA d.d. Slovenska 58, 1517 Ljubljana T 01 47 18 100 F 01 43 25 165 www.abanka.si JAVNA OBJAVA PODATKOV POSLOVANJA ABANKE D.D. V PRVEM TRIMESEČJU LETA 2018 S PRILOŽENIMI KONSOLIDIRANIMI RAČUNOVODSKIMI
Prikaži večLETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1
LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večECBil-dec06 clanki.indd
1/26 2/26 3/26 4/26 5/26 6/26 7/26 8/26 9/26 1/26 11/26 M E S E Č N I B I LT E N DECEMBER 26 V letu 26 bo na vseh publikacijah motiv z bankovca za 5 eurov. MESEČNI BILTEN DECEMBER 26 Evropska centralna
Prikaži večDELAVSKA HRANILNICA d
S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:
Prikaži večSklep_april_2019
S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED
Prikaži večECBil-dec05 clanki.indd
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1/25 2/25 3/25 4/25 5/25 6/25 7/25 8/25 9/25 1/25 11/25 12/25 MESEČNI BILTEN DECEMBER 25 EVROPSKA CENTRALNA BANKA MESEČNI BILTEN DECEMBER 25 V letu 25 bo na vseh publikacijah
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večJunijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje
Junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje 1 Gospodarska rast v euroobmočju bo po slabšem začetku leta od pričakovanega predvidoma vseeno ostala močna in se nadaljevala
Prikaži večFirma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: Davčna
Firma: SID Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Naslov: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: SI 82155135 Telefon (h.c.): 01/ 200 75 00
Prikaži več1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl
1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:
Prikaži več(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran
Prikaži večJavno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij
Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski
Prikaži večMicrosoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc
CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave
Prikaži večIZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA
Prikaži večZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl
Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne
Prikaži večA4x2Ex_SL.doc
PETLETNE OCENE OKVIRNIH RAZISKOVALNIH PROGRAMOV EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU 1999-2003 Povzetek Original EN POVZETEK Veljavna Pogodba o Evropski uniji opredeljuje dva temeljna strateška cilja evropskih okvirnih
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večRAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj
15. 10. 2018 RAZLIKE MED MSRP 16 IN MRS 17 Izobraževalna hiša Cilj MSRP 16 MRS 17 OPREDELITEV POJMA 'NAJEM' V skladu z MSRP 16 je najem pogodba ali del pogodbe, ki prenaša pravico do uporabe identificiranega
Prikaži večPredstavitev IPro07
REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 IZREČENI MNENJI Za izkaze (bilance) državnega proračuna smo izrekli mnenje s pridržkom. Za pravilnost izvršitve
Prikaži večPredstavitev IPro06
REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:
Prikaži večNa trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 2015
Na trdnih temeljih v nove izzive Letni nerevidirani računovodski izkazi 215 2 Ključni podatki Preglednica 1: Ključni finančni in drugi podatki za NLB Skupino in NLB d.d. Ključni podatki izkaza poslovnega
Prikaži večEvropska centralna banka (ECB)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.
Prikaži večEIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz Frankfurt Germany - Tel ; Fa
EIOPA-BoS-14/167 SL Smernice o pomožnih lastnih sredstvih EIOPA Westhafen Tower, Westhafenplatz 1-60327 Frankfurt Germany - Tel. + 49 69-951119-20; Fax. + 49 69-951119-19; email: info@eiopa.europa.eu site:
Prikaži večNASLOVNICA ČISTOPIS
MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC O D L O K O PRORAČUNU MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC ZA LETO 2011 (Uradni list RS, št. 110/ z dne 31. 12. ) MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY K A Z A L O Odlok o proračunu
Prikaži večtč. 2A
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 14781000 F: +386 14781607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ PREDLOG NUJNI POSTOPEK 2019-2611-0031 ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM
Prikaži več19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ES
19. junij 2014 EBA/GL/2014/04 Smernice o usklajenih opredelitvah in predlogah za načrte financiranja kreditnih institucij na podlagi priporočila A4 ESRB/2012/2 1 Smernice organa EBA o usklajenih opredelitvah
Prikaži večMetodologija SREP v okviru EMN v manj pomembnih institucijah
Metodologija SREP v okviru EMN v manj pomembnih institucijah izdaja 2019 Posodobitev v letu 2019 Razvoj in izvajanje metodologije v EMN Vsi pristojni nacionalni organi (PNO) od leta 2018 uvajajo metodologijo
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:
Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za
Prikaži večIzdaja:
Izdaja: 30. 09. 2009 OSNOVNI PODATKI SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka) je bila ustanovljena 22.10.1992 kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova
Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev
Prikaži večMicrosoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc
1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večMicrosoft Word - SRS A.doc
Slovenski računovodski standard 23 (2016) OBLIKE IZKAZA GIBANJA KAPITALA ZA ZUNANJE POSLOVNO POROČANJE A. Uvod Ta standard se uporablja pri sestavljanju predračunskih in obračunskih izkazov, v katerih
Prikaži večJAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de
JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Javna služba Konto Realizacija 2012* Realizacija
Prikaži večObvestilo za poročevalce z dne 10
Obvestilo za poročevalce z dne 10.04.2019 Obvezniki poročanja oddajo poročilo SFR (statistike finančnih računov) preko spletne strani AJPES (Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve),
Prikaži več30. april 2019 Številka: 3/1 Priloga 1 Vsebina: 1. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Velenje za leto 2019 žu
30. april 2019 Številka: 3/1 Priloga 1 Vsebina: 1. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Mestne občine Velenje za leto 2019 župan Mestne občine Velenje Bojan KONTIČ, l. r. 3/1 VSEBINA
Prikaži večMinistrstvo za kulturo RS
ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Ljubljanska cesta 40A 1290 GROSUPLJE PRAVILNIK O FINANČNO MATERIALNEM POSLOVANJU DRUŠTVA ROKOMETNI KLUB GROSUPLJE Občni zbor društva Rokometni klub Grosuplje je na podlagi 29.
Prikaži več