DIPLOMSKO DELO Ukrepi lovske inšpekcije in policije na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu Januar, 2013 Jernej Medik

Transkripcija

1 DIPLOMSKO DELO Ukrepi lovske inšpekcije in policije na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu Januar, 2013 Jernej Medik

2 DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo Ukrepi lovske inšpekcije in policije na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu Januar, 2013 Jernej Medik Mentor: viš. pred. mag. Srečko Felix Krope

3 Zahvala Rad bi se zahvalil svojemu mentorju mag. Srečku Felixu Kropetu za pomoč in strokovno svetovanje pri izdelavi diplomskega dela. Hvala družini, ki mi je bila v veliko oporo. Posebna zahvala moji partnerki, ki mi je ves čas stala ob strani in mi pomagala s koristnimi nasveti. 2

4 KAZALO 1 Uvod Opredelitev namena proučevanja Raziskovalne hipoteze in metode Opredelitev pojmov in pravna podlaga Lovska inšpekcija in policija Inšpekcijski nadzor Lovska inšpekcija in njene pristojnosti Organiziranost in kadrovska sestava lovske inšpekcije Policija Zakon o divjadi in lovstvu Prostovoljne organizacije Analiza in interpretacija ugotovitev Ukrepi lovske inšpekcije Ukrepi policije Ukrepi prostovoljnih organizacij Potrjevanje hipotez Predlogi za prakso Zaključek Uporabljeni viri Priloge

5 Kazalo tabel Tabela 1 Prekrškovni postopki na podlagi Zakona o prekrških (ZP, 2003) Kazalo grafov Graf 1: Število inšpekcijskih pregledov v letih Graf 2: Število ukrepov v letih

6 POVZETEK Država s sprejemanjem zakonov in drugih predpisov ureja življenje v državi. Spoštovanje zakonov in drugih predpisov je temelj urejenosti kateregakoli sistema, podjetja, inštitucije, organizacije in tudi življenja posameznika. Medtem ko za zagotavljanje spoštovanja pravnih aktov skrbi država s svojim pravnim redom, pa nadzor nad spoštovanjem zakonov izvajajo različne inšpekcijske službe na posameznih področjih. Lovska inšpekcija, ki opravlja inšpekcijski nadzor na področju lovstva, in sicer na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu, deluje v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. V okviru svojih letnih načrtov ga izvaja v obliki rednih nadzorov, kot tudi z odzivanjem na pritožbe, obvestila ali prijave. Nadzorstvena vloga ima več funkcij, med katerimi sta najpomembnejši preventiva ter zagotavljanje spoštovanja zakonov in posledično s tem tudi varstva živali. Poleg nadzora pa Zakon o divjadi in lovstvu pokriva še druga območja, kot so: upravljanje z divjadjo, ki zajema področja načrtovanja, ohranjanja kot tudi trajnostnega gospodarjenja in spremljanja stanja divjadi, nadalje podeljevanje koncesij, naloge prostovoljnih organizacij v javnem interesu ter ne nazadnje tudi navajanje ukrepov ob zaznanih kršitvah. V naši diplomski nalogi smo se osredotočili na tiste dele omenjenega zakona, ki so pomembni za nadzor in posledično tudi ukrepanje s strani pristojnih organov. Ključne besede: lovska inšpekcija, Zakon o divjadi in lovstvu, policija, lovske organizacije, lovsko-čuvajska služba 5

7 SUMMARY - THE MEASURES OF THE POLICE AND HUNTING INSPECTION AFTER THE INTRODUCTION OF THE GAME AND HUNTING LAW Life in a state is governed by adopting laws and regulations. Respecting the laws and other regulations is the foundation of any system, undertaking, institution, and organisation as well as of a life of every individual. A state ensures compliance to legislation with its legal system and with a variety of inspection services for different areas. The hunting inspection, which according to the Law on Game and Hunting performs inspection in the field of hunting, operates within the Inspectorate of the Republic of Slovenia for Agriculture, Forestry, Food and Environment. Within the scope of its annual plans, the inspection is implemented by means of regular inspections as well as responding to complaints, notices or requests. Supervisory role has several features, among which the prevention and ensuring compliance to the law and, consequently, the animal protection, are the most important ones. In addition to supervising, the Law on Game and Hunting covers other areas such as: game management, which covers the areas of planning, preservation, and sustainable management, game monitoring, granting further concessions, the tasks of voluntary organizations in the public interest and ultimately alleging measures for violations. In our thesis, we have focused on those parts of the above mentioned law that are relevant for supervision and, consequently, actions taken by the competent agencies. Key words: hunting inspection, Law on Game and Hunting, police, hunting organizations, hunting and gamekeeper service 6

8 1 Uvod 1.1 Opredelitev namena proučevanja Lov je poleg nabiralništva človekova najstarejša dejavnost. V začetku svojega razvoja je človek lovil za preživetje, skozi čas pa so se lov, orožje in načini lova spreminjali v vse bolj napredne oblike. Pomen lova v družbi se je torej skozi čas spreminjal. Medtem ko je na začetku predstavljal človeku golo preživetje, je kasneje z intenzivnim kmetovanjem, tako kmetijskih kultur kot živine, postal usmerjen tudi v varovanje pridelka. V današnjih časih tako divjad ni več pomembna zgolj z gospodarsko-ekonomskega vidika, temveč ima tudi socialno (športnorekreacijsko, turistično, izobraževalno in raziskovalno), in še posebej pomembno, ekološko funkcijo. S slednjo je mišljeno zlasti ohranjanje biotske pestrosti in naravnega ravnovesja ter trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki temelji na povečevanju raznovrstnosti avtohtonih živalskih vrst in vzpostavljanju biološkega ravnovesja. Z lovsko pravico je danes tesno povezan naravovarstveni pomen divjadi (kot je varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo divjadi), ki je s civilizacijskim razvojem postajal vse bolj pomemben v primerjavi s samo pravico lova in prisvajanjem divjadi s strani posameznika. To lahko zasledimo tudi v Etičnem kodeksu slovenskih lovcev (kodeks, 1999) in kateremu so zavezani Slovenski lovci pri izvajanju lova, in sicer pravi, da je lovčeva dolžnost divjadi zagotoviti pravico do naravnega, ohranjenega ter mirnega življenjskega prostora, katerega potrebuje za svoje življenjske potrebe, navade in za razplod. Pri nas je lovstvo urejeno z Zakonom o divjadi in lovstvu (ZDLov, 2004). Le-ta opredeljuje in navaja veliko določb, nalog in obveznosti, ki ne veljajo zgolj za lovce, temveč za vse državljane Republike Slovenije. Za nadzor nad izvajanjem zakonskih določb sta pooblaščeni tako lovska inšpekcija kot tudi policija. Obe ukrepata na podlagi določb ZDLov (2004). Kakšni so njihovi ukrepi, zoper koga ukrepajo, pa je tematika našega diplomskega dela. Namen diplomskega dela je proučiti kršitve ZDLov (2004) ter ukrepanje zoper posameznika, zoper lovske družine in drugih, ki kršijo določbe zakona. 7

9 Cilj naloge je proučiti, na kakšen način, v kolikšni meri ter zoper koga največkrat ukrepata lovska inšpekcija in policija. Ugotoviti namreč želimo, ali lovska inšpekcija in policija izvajata ukrepe zgolj zoper lovske organizacije in lovce ali ukrepata tudi zoper druge fizične osebe, ki kršijo določbe omenjenega zakona. 1.2 Raziskovalne hipoteze in metode V diplomski nalogi z naslovom»ukrepi lovske inšpekcije in policije na podlagi ZDLov (2004)«, smo si zastavili naslednje hipoteze: Hipoteza številka 1:»Največ ukrepov po ZDLov (2004) zoper kršitelje je izvedla lovska inšpekcija.«hipoteza številka 2:»Policija praviloma ne ukrepa po ZDLov (2004).«Hipoteza številka 3:»Lovska inšpekcija večinoma ukrepa zoper lovske družine, lovce in ne zoper druge fizične osebe in organizacije.«hipoteza številka 4:»Ukrepanje po določbah ZDLov (2004) bi lahko prevzeli naravovarstveni nadzorniki oziroma lovski čuvaji.«hipoteza številka 5:»Država premalo vključuje prostovoljne organizacije v nadzor nad izvajanjem določb ZDLov (2004).«Diplomsko delo bo izdelano na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj. Uporabljeni bodo statistični podatki policije in lovske inšpekcije. Metodološki pristop pri izdelavi diplomske naloge temelji na teoretičnem proučevanju določenih pravnih aktov. Uporabili smo deskriptivno metodo, torej opisovanje dejstev in odnosov brez vzročnega razlaganja. Temelji naloge bodo metoda analize in sinteze prispevkov na medmrežju, normativnih aktov ter drugih strokovnih mnenj. 8

10 2 Opredelitev pojmov in pravna podlaga 2.1 Lovska inšpekcija in policija Inšpekcijski nadzor Inšpekcijski nadzor je urejen v Zakonu o državni upravi (ZDU, 2002), na podlagi katerega je uprava zadolžena za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov, medtem ko inšpekcijski nadzor ureja še poseben zakon, to je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, 2002). V ZIN-u (2002) so opredeljena splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacija inšpekcij in pooblastila inšpektorjev ter njihov položaj, pravice in dolžnosti. Nadalje zakon določa postopek opravljanja inšpekcijskega nadzora, ukrepe inšpektorjev, odškodninsko odgovornost države ter ne nazadnje, v kazenskih določbah, tudi globe za posamezne prekrške. Inšpekcije so pomemben člen v državni zakonodajni verigi, saj zagotavljajo nadzor nad izvrševanjem sprejetega pravnega reda ter ob kršitvi le-tega tudi ustrezno ukrepajo. S sprotnim pridobivanjem povratnih informacij namreč upravi omogočajo seznanitev z učinki sprejetih predpisov, katera lahko potem oblikuje ustrezne spremembe in ukrepe. Vloga inšpektorjev oziroma inšpektoric, kot oseb s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora, je zlasti represivne narave. To se kaže v ukrepu, ki ga inšpektor v primeru neskladnosti izreče, ter v nadaljevanju poskrbi, da je izrečen ukrep tudi realiziran (Bernik in Slapnik, 2010). Inšpekcija pa deluje tudi v preventivni namen, tako da odgovarja na pisna vprašanja glede delovanja inšpekcije, postavljena s strani posameznikov, podjetij in institucij, preko medijev obvešča javnost o ugotovljenih nepravilnostih in o posledicah kršitev ter z drugimi načini ozaveščanja javnosti (ZIN, 2002). Inšpektorji torej opravljajo inšpekcijski nadzor z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb, pri čemer v okviru svojih pooblastil delujejo samostojno. Prav tako vodijo upravni postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku (ZIN, 2002). In sicer delujejo v okviru inšpekcij, 9

11 organiziranih za posamezno področje, le-te pa delujejo v inšpektoratih. Naj jih naštejemo samo nekaj (Inšpektorati in inšpekcijske službe, 2012): Inšpektorat za javno upravo (IJU); Inšpektorat RS za delo (IRSD); Inšpektorat RS za notranje zadeve (MNZ); Inšpektorat RS za šolstvo in šport (IRSŠŠ); Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), Lovska in ribiška inšpekcija tako delujeta v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje (IRSKGH), in sicer so pod njegovim okriljem še naslednje inšpekcije: Fitosanitarna; Gozdarska; Vinarska; Kmetijska; ter inšpekcije za kakovost živil, kontrolo krme ter za okolje in naravo. Leta 1999 je bil pri nas sprejet Zakon o ohranjanju narave (ZON, 1999), ki med drugim opredeljuje tudi inšpekcijski nadzor, in s katerim je bila pristojnost inšpekcijskega nadzora predana v roke različnim nadzornim organom, in sicer glede na njihovo delovno področje. Tako ločimo (Bernik in Slapnik, 2010): inšpektorje za ohranjanje narave; lovske inšpektorje; inšpektorje z drugih delovnih področij (na katera posega ZON, 1999) ter carinske organe pri uvozu, izvozu in tranzitu rastlin in živali. V skladu z omenjenim zakonom ZON (1999), ki predvideva tudi izvajanje neposrednega nadzora v naravi, katerega poleg inšpektorjev opravljajo še naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki, zagotavljajo neposredni nadzor v zavarovanih območjih njihovi upravljavci, zunaj teh območij pa ministrstvo. Naravovarstveni nadzorniki imajo poleg službenega znaka in izkaznice tudi predpisano uniformo. Pri opravljanju svojega dela so pristojni za ugotavljanje istovetnosti fizičnih oseb in lahko dokumentirajo dejansko stanje kršitve, ki je bila storjena. Za razliko od prostovoljnih nadzornikov, lahko v nekaterih, posebej določenih primerih, na mestu storitve prekrška tudi izterjajo globo. Oboji pa so torej posebej usposobljeni za izvajanje nalog neposrednega nadzora v naravi in imajo v ta 10

12 namen tudi pooblastilo ministra, ki je pristojen za ohranjanje narave. In sicer v okviru neposrednega nadzora izvajajo naslednje naloge (Neposredni nadzor v naravi, 2012): neposredno spremljanje stanja; nadzor nad izvajanjem varstvenih režimov; ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi iz ZON (1999) in njegovi podlagi sprejetih predpisov ter obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov ter opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi kaznivih ravnanj. Pri tem se zadnje tri naloge izvajajo na podlagi javnega pooblastila. V nadaljevanju si bomo tako podrobneje pogledali lovsko inšpekcijo in njene pristojnosti, ki so temeljna podlaga za izvajanje ukrepov, tudi po ZDLov (2004) Lovska inšpekcija in njene pristojnosti Kot smo že omenili, lovska in ribiška inšpekcija delujeta v okviru Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje v okviru MKO. Medtem ko lovska inšpekcija nadzira izvajanje lova, izvajanje lovskogojitvenih načrtov in poslovanje v lovskih organizacijah, je ribiška inšpekcija zadolžena za nadzor nad izvajanjem ribolova, izvajanjem ribiškogojitvenih načrtov ter poslovanjem v ribiških družinah in Zavodu za ribištvo. Lovska in ribiška inšpekcija opravlja tudi nadzor pri preparatorjih, imetnikih živali zavarovanih vrst in ukrepa ob posegih v naravni razvoj živali zavarovanih vrst (Dejavnost LRI, 2012). Delo lovske inšpekcije, pristojne za ohranjanje narave, gozdarstva in ribištva, je torej nadzorovanje izvajanja določb ZDLov (2004) ter obenem tudi predpisov, izdanih na podlagi tega zakona. Pogoji za pridobitev naziva lovski inšpektor so, poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi, še naslednji: visoka izobrazba biotehniške ali biološke smeri; lovski izpit ter najmanj 5 let delovanja na področju lovstva (ZDLov, 2004). Pooblastila in pristojnosti lovskega inšpektorja temeljijo na splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo. Tako ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni osebi, po ZIN (2007), naslednje pravice: 11

13 pregled prostorov, objektov, postrojev, naprav, delovnih sredstev, napeljav, predmetov, blaga, snovi, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov ter poslovanja in dokumentacije državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov; pregled poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov ter poslovanja in dokumentacije, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahteva po izdelavi njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko; vstop na parcele in zemljišča tako fizičnih kot tudi pravnih oseb; zaslišanje strank in prič v upravnem postopku; pregled listin, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb; brezplačna pridobitev in uporabljanje osebnih in drugih podatkov iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora; brezplačen odvzem vzorcev blaga (in opravljanje preiskav vzetih vzorcev) kot tudi vzorcev materialov ter opreme za potrebe preiskav; zasega predmetov, dokumentov in vzorcev v zavarovanje dokazov, fotografiranje ali snemanje na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz prve alineje; reproduciranje listin, avdiovizualnih zapisov in drugih dokumentov; ter opravljanje drugih dejanj, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora. Poleg pravkar naštetih, ima lovska inšpekcija še dodatna pooblastila oziroma pristojnosti, opredeljena z ZDLov (2004), in sicer: nadzorovanje izvajanja koncesijskih pogodb; predlaganje odvzema pravice upravljanja z divjadjo v lovišču in lovišču s posebnim namenom; pregledovanje načrtov upravljanja z divjadjo, poslovnih knjig in drugih listin, ki se nanašajo na divjad in lovstvo kot tudi evidence odstrela divjadi ter obsega in kakovosti opravljenih biotehničnih del; začasna ustavitev ali odreditev odstrela posamezne vrste divjadi (ki se nanaša na 42. člen tega zakona, glede posega v populacijo divjadi izven lovne dobe); ustavitev dejavnosti, ki je v nasprotju s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi; 12

14 odreditev začasnih ukrepov za preprečitev škode od divjadi in na divjadi (v nujnih primerih) ter odstranitve obor, če zanje ni bilo pridobljeno dovoljenje; zaseg (v nasprotju z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi) ulovljene ali prilaščene poginule divjadi ali njenih delov (trofeje) ali drugih nezakonito prilaščenih proizvodov iz lovišča ter sredstev in predmetov, s katerimi so bila storjena ta protipravna dejanja; pregledovanje evidenčnih knjig preparatorjev in strojarjev ter njihove prostore za shranjevanje divjadi ali njenih delov; pregledovanje, če imajo odkupovalci oziroma prodajalci divjačine predpisane dokumente; nadziranje izvajanja nalog in pooblastil lovskih čuvajev; zahtevanje pojasnil od odgovornih oseb koncesionarja (kadar je to potrebno); obveščanje pristojnih organov o opaženih nepravilnostih in zahteva po njihovi intervenciji, če sam nima te pravice. Kot lahko vidimo, imajo lovski inšpektorji v svojih rokah precej pooblastil. Vprašanje, ki se nam na tem mestu zastavlja, pa je, kako lovska inšpekcija dejansko ukrepa po določbah iz obeh, zgoraj omenjenih zakonov. Ali te pristojnosti koristijo oziroma uporabijo zgolj zoper lovske družine in lovce ali pa tudi zoper fizične osebe? Odgovor na to vprašanje bomo skušali dobiti v nadaljevanju naše diplomske naloge, in sicer v poglavju»ukrepi lovske inšpekcije« Organiziranost in kadrovska sestava lovske inšpekcije Lovska inšpekcija deluje pod okriljem IRSKGH, v okviru MKO. Simšič in Marolt (2011) v poročilu o delu lovske in ribiške inšpekcije navajata, da je od leta 2006 do 2011, poleg vodje lovske in ribiške inšpekcije, opravljalo neposredni inšpekcijski nadzor na področju lovstva 11 inšpektorjev. Od teh so le trije opravljali inšpekcijski nadzor izključno na področju lovstva, medtem ko je ostalih 7 inšpektorjev opravljalo inšpekcijski nadzor še na področju gozdarstva. Iz omenjenega poročila lahko zasledimo problematiko organizacije dela na področju lovske inšpekcije, katera še vedno temelji na zakonu, ki je urejal lovstvo, iz leta Takrat so bile tako pristojnosti kot tudi delovne obveznosti lovskih inšpektorjev še precej omejene, vendar so se slednje, najprej z novo zakonodajo iz leta 2004, 13

15 nato pa še v letu 2009, znatno povečale. V tem letu so namreč s podpisom koncesijskih pogodb upravljavci lovišč pridobili koncesijske pravice za upravljanje z lovišči. Obseg dela se tako ni povečal zgolj upravljavcem lovišč in lovskim inšpektorjem, temveč tudi gozdarskim inšpektorjem. Simšič in Marolt (2011) tako opozarjata na naključno in s tem površno opravljanje inšpekcijskega nadzora na področju lovstva in gozdarstva, kot razlog pa navajata preobremenjenost inšpektorjev, ki opravljajo nadzor na obeh omenjenih področjih. Kljub temu, da obstoječa ureditev in z njo povezana dvojna delovna pooblastila na področju gozdarske in lovske inšpekcije, dajeta sliko dobro organiziranega inšpekcijskega nadzora, pa uspe inšpektorjem le stežka opraviti svojo delovno obvezo na obeh področjih. Posledično ugotavljajo, da celovit inšpekcijski nadzor s strani vseh upravljavcev lovišč v praksi niti ni izvedljiv. Pri posameznih upravljavcih lovišč je tako možno zaslediti le delen inšpekcijski nadzor oziroma opravljanje zgolj nekaterih potrebnih nalog (npr. vodenje evidenc). Vzrok za poslabšanje stanja na terenu je, po mnenju avtorjev poročila, iskati v omejeni kadrovski sestavi na področju lovske inšpekcije. Med najbolj izpostavljena območja z izrazitim kadrovskim primanjkljajem spadata Prekmurje in Primorska, kjer uspejo ribiški in lovski inšpektorji opraviti inšpekcijske postopke zgolj na podlagi prijav inšpekciji, medtem ko se je število samostojnih pregledov občutno znižalo. Na tem mestu velja opozoriti na posledično zmanjševanje obsega prodaje živalskih vrst, ki je bila do sedaj tudi ena izmed pristojnosti lovske kot tudi ribiške inšpekcije (Simšič in Marolt, 2011) Policija Pristojnosti policije so v Republiki Sloveniji določene za Zakonom o policiji (ZPol, 2009), po katerem so naloge policije naslednje: varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi; preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov; 14

16 vzdrževanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet; varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole; opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih; varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev; varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno; izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih. Na naš dopis, naslovljen na Generalno policijsko upravo (Policijsko akademijo), glede naše prošnje za posredovanje podatkov o ukrepih policije na podlagi ZDLov (2004), smo z njihove strani prejeli odgovor, da so za nadzor nad izvajanjem določb ZDLov (2004) ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pristojni zgolj lovski inšpektorji in ne policija. Na podlagi tega smo ugotovili, da policija nima nobenih pristojnosti oziroma nobenih nalog po ZDLov-u (2004), temveč je pristojna samo za izvrševanje nalog, ki jih lahko spravimo v okvire nalog policije iz 3. Člena ZPol (2009). 2.2 Zakon o divjadi in lovstvu ZDLov (2004) ureja upravljanje z divjadjo, in sicer obsega področja načrtovanja, ohranjanja, trajnostnega gospodarjenja ter spremljanja stanja divjadi, obenem pa tudi načine njihovega izvajanja. ZDLov (2004) je nadomestil področni zakon iz leta 1976, imenovan Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, ter upravljanju lovišč (ZVGLD, 1967). Novi zakon je v večinskem delu sicer ohranil stare določbe, nekatere izmed njih je le nekoliko korigiral. Bistveno razliko med starim in novim zakonom ZDLov (2004, 2008) tako predstavlja koncesija ter z njo povezana koncesijska dajatev, katere prejšnji zakon ni poznal. Po odločbi ustavnega sodišča (2006) je bila ugotovljena skladnost veljavnega pravnega reda na področju upravljanja z divjadjo s slovensko ustavo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je tako v skladu z veljavnim pravnim redom 15

17 pripravilo uredbo o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, katero je vlada sprejela leta 2008, skupaj s še nekaterimi drugimi spremembami in dopolnitvami ZDLov (2004). Pri oblikovanju novega zakona (ZDLov, 2008) so poleg predstavnikov ministrstev sodelovale tudi strokovne institucije ter številne organizacije, kot so: Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev; Zavod za gozdove Slovenije; Lovska zveza Slovenije; Kmetijsko gozdarska zbornica; Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije; Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed; Društvo za promocijo lova z lokom; Združenje polharskih društev Slovenije; Kinološka zveza Slovenije; Združenje občin Slovenije; Skupnost občin Slovenije (Podelitev lovskih koncesij zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, 2008). Uredba podeljevanja koncesij lovskim družinam, ki je bila torej pripravljena na podlagi ZDLov (2004) in sprejeta v skladu z omenjenima odločbama Ustavnega sodišča RS, spoštuje posameznikovo lastninsko pravico. Uredba namreč v ničemer ne posega v nedotakljivost zasebnih zemljišč, saj gre za podelitev koncesij na državni lastnini, torej divjadi, ki pa je po veljavnem Zakonu o varstvu okolja (ZVO, 2004) državna lastnina in ni neposredno povezana z lastnino zemljišča. V primeru škode, povzročene zaradi divjadi na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, pa so lastniki upravičeni do povrnitve te škode (Podelitev lovskih koncesij zaradi trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, 2008). V novem zakonu je tudi nekaj novosti, povezanih s spremembo družbenega sistema, in sicer glede meja lovišč. Medtem ko je ta zakon razmejil posamezne pristojnosti nekoliko bolj podrobno, kot je to določal stari zakon, pa je slednji ohranjal dolgoletno načelo, da je vse, kar lovci pridobijo iz lovišča, potrebno tudi vrniti v lovišče. Skrajšano, to pravilo pove, da je potrebno ves denar od prihodka divjadi vračati nazaj v lovišče oziroma v naravo. Zakon je strogo ločil sredstva, ki so društvena dejavnost in sredstva, ki so gospodarska dejavnost. Pa si v nadaljevanju poglejmo še, kako je novi zakon (ZDLov, 2004) opredelil lovske družine kot društva, ki delujejo v okviru prostovoljnih društev v RS. 16

18 2.3 Prostovoljne organizacije Ureditev lovstva v Sloveniji je rezultat družbenega, zgodovinskega, kulturnega, socialnega in pravnega razvoja. Lovska društva oziroma lovske družine so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve svojih članov. Društva se razvrščajo na podlagi Navodila za razvrščanje društev v registru društev (2002). Tako so lovska društva, kot ena izmed podskupin, razvrščena v skupino društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin. Namen in cilj delovanja le-teh so: preučevanje, ohranjanje in varstvo narave oziroma okolja, vključno z ekologijo, lovom, gojitvijo prosto živečih živali in čebel ali ljubiteljska vzreja živali, preprečevanje nasilja nad živalmi ter gojitev ali nabiranje rastlin. Po ZDLov (2004) je lovska družina opredeljena kot društvo, sestavljeno iz najmanj 15 polnoletnih članov oz. članic, ki so lahko lovci ali pa zgolj posamezniki s stalnim prebivališčem v RS, katerih interes je povezan z divjadjo in lovstvom. Medtem ko pri vstopu v društvo ni potrebno plačati pristopnine in nobenih dajatev, je pogoj za ohranitev članstva, med drugim tudi opravljen lovski izpit, in sicer v treh letih od včlanitve. V Sloveniji je več kot lovcev, ki so včlanjeni v lovske družine (Članice LZS, 2012). Vse lovske družine v državi so povezane v Lovsko zvezo Slovenije, katera deluje v javnem interesu, poleg pa opravlja tudi naloge s področja lovstva, določene v svojem temeljnem aktu (ZDLov, 2004). Lovska društva v Sloveniji so sicer organizirana na podlagi Zakona o društvih (ZDru, 2006), vendar pa mora biti njihovo delovanje usklajeno tudi z ZDLov (2004). Poleg lovskih društev, ki spadajo med lovske organizacije, sem uvrščamo še naslednje (ZDLov, 2004): Lovsko zvezo Slovenije; lovišča s posebnim namenom; javne zavode (Zavod za gozdove Slovenije, Triglavski narodni park) ter območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, združenih v lovsko upravljavskem območju. Na podlagi tega zakona so omenjene organizacije zadolžene za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Ta pojem obsega ohranjanje in lov divjadi, ukrepanje v 17

19 življenjskem okolju divjadi, posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarskosanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov. ZDLov (2004) med drugim torej določa, da z lovišči upravljajo pravne osebe, ki so registrirane za dejavnost lovstva. Te pa delujejo v javnem interesu, imajo javna pooblastila in izvajajo javno službo. V okviru javnega interesa morajo tako po ZDLov (2004) lovske organizacije opravljati naslednje naloge, katere se financirajo iz dohodka od divjadi ter iz dohodka od poslovanja lovišč: izvajati načrtovane ukrepe za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepe za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad; izvajati odstrel bolne ali poškodovane divjadi; sodelovati pri izvajanju ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in dostavljati poginulo divjad v veterinarski pregled; voditi predpisane evidence o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi; zbirati podatke o divjadi in njenih odnosih z življenjskim okoljem po določeni metodologiji monitoringa; izvajati načrtovane ukrepe za preprečevanje škode od divjadi in na divjadi; ocenjevati škodo od divjadi in na divjadi; zagotavljati povračila škod od divjadi lastnikom ali uporabnikom zemljišč; skrbeti za usposabljanje lovcev; komunicirati z lastniki zemljišč in javnostjo; izvajati nadzorne naloge, ki jih opravlja lovsko čuvajska služba; sodelovati pri znanstveno raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; izvajati praktični del lovskega izpita (kadar je to potrebno); izvajati ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer vseh vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave; posegati v populacije prosto živečih vrst ptic in sesalcev v skladu s predpisi s področja varstva zavarovanih vrst in na način lova, določenega s tem zakonom. Poleg zgoraj naštetih nalog, pa morajo upravljavci v loviščih s posebnim namenom opravljati pod pogoji javne službe še naslednje naloge (ZDLov, 2004): podajati predloge in sodelovati pri izpopolnjevanju novih metod monitoringa in oblikovanju načinov sonaravnega upravljanja z divjadjo; 18

20 zagotavljati praktično usposabljanje s področja upravljanja populacij divjadi in lovstva; ponovno naseljevati iztrebljene ter dodajati redke in ogrožene avtohtone vrste divjadi ter vzpostavljati primerno življenjsko okolje zanje; sodelovati pri podajanju predlogov raziskovalnih nalog in znanstvenoraziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; sodelovati pri izdelavi strokovnih podlag za oblikovanje zavarovanih območij ter opravljati druge naloge s področja varstva narave, ki jih določi Vlada v skladu z zakonom. Tudi Lovska zveza Slovenije je zadolžena za opravljanje nalog v javnem interesu, in sicer (ZDLov, 2004): organiziranje izpitov za lovce in lovske čuvaje na podlagi skupno pripravljenih programov z Zavodom in pedagoškimi ustanovami; usposabljanje in naravovarstveno osveščanje lovcev ter komuniciranje z lastniki zemljišč in javnostjo; izdajanje strokovne literature s področja divjadi in lovstva; skrb za razvoj lovske kinologije; sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu v zvezi z divjadjo in lovstvom; izdaja lovskih izkaznic ter opravljanje drugih nalog javnega interesa s področja varstva narave, divjadi in lovstva, ki jih določa zakon. Poleg vsega naštetega, območna združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, opravljajo v javnem interesu še letne preglede odstrela in izgub za presojo pravilnosti izvedenega načrta odvzema divjadi. V Sloveniji je bilo po uveljavitvi ZDLov ustanovljenih 408 lovišč in 12 lovišč s posebnim namenom. Slednja so ustanovljena v najbolj značilnih življenjskih okoljih posameznih vrst divjadi, in sicer v tistih predelih Slovenije, ki so iz naravovarstvenega vidika posebej pomembni. Njihov namen je torej opravljanje posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja. In sicer so bila na podlagi Uredbe o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS ZDLov (2004) ustanovljena naslednja lovišča s posebnim 19

21 namenom: Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik, Kočevska reka, Žitna gora in Ljubljanski vrh. MKO je na podlagi uredbe podeljevanja koncesij lovskim družinam, sprejete leta 2008, še istega leta izvedlo javni razpis za podelitev koncesij, na katerega so se imele možnost prijaviti vse lovske družine. S tem so bili zagotovljeni pogoji za ustrezno izvajanje lovskih načrtov in trajnostno gospodarjenje z divjadjo (ZDLov, 2004). Vsaka lovska družina s sklenjeno koncesijsko pogodbo na podlagi ZDLov (2004), deluje tudi v javnem interesu. Po tem zakonu lovska družina pokriva tudi stroške plačila koncesije za upravljanje z divjadjo in svojega poslovanja, in sicer s članarinami, prispevki članov, prodajo divjačine, s prihodki od izvajanja javnih pooblastil, s prispevki sponzorjev in z drugimi viri. Po ZDLov (2008) se koncesijska dajatev plačuje letno, pri čemer se izračun le-te opravi na podlagi petletnega povprečja letnih prihodkov, pridobljenih od dejavnosti gospodarjenja z loviščem; sem pa spadajo prihodki od prodaje divjačine in lovskega turizma. Dajatev za posamezno lovišče znaša najmanj 10 odstotkov od povprečnega prihodka. Medtem ko je polovica deleža koncesijske dajatve prihodek proračuna občine, je druga polovica prihodek proračuna RS. Občina Te prihodke potem občina prispeva za namen izvajanja ukrepov varstva ter vlaganj v naravne vire (ZDLov, 2008). Lovska družina je društvo, ki deluje in preneha obstajati po predpisih ZDru (2006). In sicer lovska družina preneha obstajati v primeru (ZDLov, 2004): - če se ji zaradi kršitev koncesijske pogodbe odvzame koncesija; - če krši predpise s področja varstva narave, zaščite živali in orožja ali - v drugih (z zakonom določenih) primerih. Nadalje ta zakon tudi določa, da se v primeru, da lovska družina preneha z obstojem, z njenim premoženjem poravna vse obveznosti, medtem ko morebitni ostanek sredstev pripada območnemu združenju upravljavcev lovišč oziroma Lovski zvezi Slovenije. Ukinitev lovske družine lahko predlaga Lovska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, območno združenje upravljavcev lovišč, pristojne inšpekcijske službe ter organ pristojen za varstvo narave. 20

22 3 Analiza in interpretacija ugotovitev 3.1 Ukrepi lovske inšpekcije V primeru, da inšpektor pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi kršitev zakona ali drugega predpisa oziroma drugega akta, katerega izvajanje nadzoruje, je njegova pravica in obenem tudi dolžnost, da ukrepa na naslednje načine (ZIN, 2007): odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, in to v roku, ki ga določi sam; izvede postopke, skladne z zakonom o prekrških; naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, katerega se preganja po uradni dolžnosti; predlaga sprejem ukrepov pristojnemu organu; odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Prav tako ima pravico, da pristojnemu sodišču predlaga odvzem zavezančeve premoženjske koristi, v kolikor je bila le-ta pridobljena s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška. V primeru odkritja nepravilnosti pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor oceni, da je zgolj opozorilo zadosten ukrep. Takrat ustno opozori na nepravilnosti in njihove posledice ter obenem določi rok za njihovo odpravo, pri čemer pa mora svoje ugotovitve, izrečeno opozorilo ter rok za odpravo pomanjkljivosti navesti v zapisniku. V kolikor nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, ima inšpektor pravico izreči druge ukrepe v skladu z zakonom (ZIN, 2007). Pa si v nadaljevanju podrobneje poglejmo, kakšna je statistika opravljenih inšpekcijskih pregledov v Republiki Sloveniji od leta 2005 do 2011, in sicer na področju lovstva in ribištva. 21

23 inšpekcijski pregledi inšpekcijski pregledi Graf 1: Število inšpekcijskih pregledov v letih (vir: Poročilo o delu lovske in ribiške inšpekcije, 2011) Graf 1 nam torej prikazuje pregled opravljenega dela lovske in ribiške inšpekcije, in sicer na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, 1999) in ZIN (2007). Iz grafa številka 1 je razvidno, da je število inšpekcijskih pregledov v letih od 2005 do 2011 iz leta v leto naraščalo, razen v letu In sicer je vzrok za takratno zmanjšanje terenskega dela inšpektorjev moč iskati v povečanju obsega pisarniškega dela lovskih in ribiških inšpektorjev, kot opozarjata Dolinar in Simšič (2006) v poročilu o delu lovske in ribiške inšpekcije v letu 2006, da se bo ta trend nadaljeval tudi v naslednjih letih, saj se celotno administrativno delo namreč z vsakim letom povečuje, pri čemer morajo inšpektorji v večini primerov sami skrbeti za vsa administrativna tehnična dela, vse od knjiženja pa do pošiljanja pošte. Poleg tega se ni začel povečevati zgolj obseg, temveč tudi zahtevnost tovrstnega dela. Lep primer za to so zahteve s strani različnih služb ali medijev po posredovanju informacij glede inšpekcijskega dela, ki postajajo vedno bolj natančne, saj se nanašajo na točno določeno področje ali živalsko vrsto. Zato se je že leta 2006 pojavila potreba po vzpostavitvi enotnega informacijskega sistema, ki bi med drugim omogočal tudi posredovanje podatkov v obliki, zanimivi za širšo javnost. Že v naslednjem letu je bil tako uveden informacijski program, z namenom, pomagati inšpektorjem pri lažjem vodenju evidenc in spremljanju njihovega dela. 22

24 Simšič in Marolt (2011) ugotovljata, da je, glede na obstoječo kadrovsko sestavo inšpektorjev na področju lovstva, ribištva in gozdarstva, obseg dela občutno prevelik. Le-ta se je še dodatno povečal od leta 2009 s podelitvijo koncesij na področju lovstva in sladkovodnega ribištva, s čimer je nadzor izvajanja koncesijskih pogodb pristal na plečih lovskih in ribiških inšpektorjev. Posledično splošni inšpekcijski nadzor iz leta v leto upada in je zato delo inšpektorjev usmerjeno v prvi vrsti v reševanje prispelih prijav ter v posamezne segmente izvajanja dejavnosti. V lanskem letu sta k nastali situaciji še dodatno pripomogli povečano delo na področju prekrškovne zakonodaje ter dolgotrajna odsotnost enega izmed lovskih inšpektorjev, kar je po besedah Simšiča in Marolta (2011) nemogoče nadomestiti. Ob tem se je pojavil problem, da je ob takšnih delovni obvezi in pod omenjenimi pogoji, tudi možnost osebne zaznave nepravilnosti s strani inšpektorja skoraj nemogoča. Če torej pogledamo Graf 1, lahko vidimo, da se je v nasprotju z omenjenimi pričakovanji glede upada deleža terenskega dela inšpektorjev, v zadnjih letih število inšpekcijskih pregledov kljub temu povečevalo. Poraja se nam vprašanje, kako je to mogoče, ko pa v vseh poročilih o delu lovske in ribiške inšpekcije v letih od 2007 do 2011 zasledimo opažanja avtorjev o vedno manjši prisotnosti lovskih in ribiških inšpektorjev na terenu, in sicer v razmerju do opravljanja pisarniškega dela. Ob vsem tem lahko sklepamo, da je število inšpekcijskih pregledov na terenu v zadnjih letih naraščalo na podlagi povečanega števila prijav in ne zaradi splošnih inšpekcijskih pregledov, katerih po ugotovitvah v poročilih tako ali tako inšpektorji ne utegnejo opravljati. Nastalo situacijo poskušajo reševati z ukrepi, s katerimi bi številčno zmanjšali kršitve zakonodaje, in sicer z izobraževanjem in osveščanjem, tako na področju lovstva kot ribištva. Podobno so v ta namen povečali tudi obseg sodelovanja na področju delovanja ribiško čuvajske in lovsko čuvajske službe. Ob tem pa ni zanemarljivo dejstvo, da je izrednega pomena tudi preventivno delovanje inšpekcije, zato bi na tem mestu bilo zaželeno dodatno izobraževanje lovskih in ribiških inšpektorjev s področja prekrškovne zakonodaje in posameznih strokovnih tem. Čeprav je potrebno razumeti, da so pozitivni učinki takega delovanja vidni na daljši rok in nimajo takojšnjega učinka. 23

25 Simšič in Marolt (2011) opozarjata, da je podobno ali pa še slabšo situacijo za pričakovati tudi v bodoče, saj zaradi omejenih kadrovskih potencialov na vseh področjih inšpekcij, nekako ni za pričakovati ustrezne in nujno potrebne kadrovske okrepitve. Pa si v nadaljevanju poglejmo še, kako se je gibalo število prekrškov ter z njimi povezanih ukrepov za obdobje od leta 2005 do Tabela 1 Prekrškovni postopki na podlagi Zakona o prekrških (ZP, 2003) UKREP ZARADI LETO Skupaj nepotrebnega vznemirjanja divjadi lova divjadi izven lovne dobe in lova živali, ki niso divjad prepovedanih načinov izvajanja lova neizvajanja ukrepov za varstvo divjadi neustrezne rabe zemljišč, sekanja zarasti spuščanja psov brez nadzora v naravo neustreznega vodenja evidenc krmljenja divjadi v nasprotju z načrti poseganje v populacijo prostoživečih vrst ptic in sesalcev v nasprotju z načrti Skupaj Tabela številka 1, izdelana na podlagi podatkov iz Poročil o delu lovske in ribiške inšpekcije od leta 2005 do 2011, nam nudi številčni prikaz prekrškovnih postopkov oziroma ukrepov v letih od 2005 do 2011, v skladu z ZP (2003). Kot lahko vidimo, se število ukrepov lovske inšpekcije od leta 2007 naprej povečuje. To leto je bilo tudi najmanj izvedenih ukrepov v vseh letih, in sicer jih je bilo skupno samo 64, v primerjavi z letom poprej, ko jih je bilo 94. Že v letu 2008 se je število ukrepov znova povečalo, in sicer na 83, v naslednjem letu pa celo na 124, kar 24

26 predstavlja skoraj sto odstotno povečanje izvedenih ukrepov v primerjavi z letom V letih 2010 in 2011 je število ukrepov še naraščalo in tako v lanskem letu doseglo število 246. V posameznem letu so bili v okviru prekrškovnih postopkov izrečeni različni ukrepi, katere nam, poleg zgornje tabele (Tabela 1), prikazuje tudi naslednji graf. Ukrepi vznemirjanje divjadi lov divjadi izven lovne dobe prepovedani načini izvajanja lova neizvajanje ukrepov za varstvo divjadi neustrezna raba zemljišč spuščanje psov brez nadzora neustrezno vodenje evidenc krmljenje divjadi v nasprotju z načrti poseganje v populacijo 4% 9% 7% 5% 1% 4% 30% 37% 3% Graf 2: Število ukrepov v letih Kot prikazuje graf številka 2 lahko vidimo, da je bilo v letih od 2005 do 2011 največ ukrepov izvedenih zoper kršitelje zaradi neizvajanja ukrepov za varstvo divjadi. Po 76. členu ZDLov (2004) se za takšen prekršek kaznuje pravno osebo, in sicer z globo od do Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so namreč (po 21. členu tega zakona) odgovorni, da opravljajo pod pogoji javne službe naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, kamor med drugim spada tudi izvajanje načrtovanih ukrepov za varstvo divjadi in življenjskega okolja ter ukrepov 25

27 za ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad. Največ primerov tovrstnega prekrška je zaznati leta 2011, teh je bilo kar 109 (Tabela 1). Medtem ko se je v razmahu sedmih let pojavilo skupno kar 325 primerov ukrepov zoper pravkar omenjene kršitve, kar predstavlja 37 % vseh kršitev, pa za njimi dosti ne zaostaja število izvedenih ukrepov zoper lova divjadi izven lovne dobe. Le-teh je namreč 269 oziroma 30 %; od tega je bilo kar 95 primerov leta 2010 (Tabela 1). Za ta prekršek se po 77. členu ZDLov (2004) kaznuje posameznika z globo v višini 420 do Oba omenjena prekrška sta se pojavljala prav vsako leto, medtem ko za ostale kršitve to ne velja in se pojavijo samo v posameznih letih. Tako je bilo v treh letih kar 82 primerov prekrškov spuščanja psov brez nadzora v naravo, kar predstavlja 9 % vseh prekrškov, za kar se prav tako oglobi posameznika v višini 420 do Nekoliko manj izrečenih ukrepov je bilo zaradi neustreznega vodenja evidenc, in sicer 7 %, pri čemer gre za prekršek pravne osebe, katero se oglobi s kaznijo v znesku od do Številčno si tako sledijo prekrški po naslednjem vrstnem redu: krmljenje divjadi v nasprotju z načrti (5 %); neustrezna rabe zemljišč, sekanja zarasti (4 %) in nepotrebnega vznemirjanja divjadi (4 %); prepovedani načini izvajanja lova (3 %)ter poseganje v populacijo prostoživečih vrst ptic in sesalcev v nasprotju z načrti (1 %). Simšič in Marolt (2011) ugotavljata, da je v splošnem na vseh področjih, kjer se opravlja inšpekcijski nadzor, stanje dokaj zadovoljivo oziroma se dejavnosti opravljajo v sprejemljivih okvirjih. Opažajo pa povečanje samovolje in nespoštovanja predpisov oziroma ne urejenosti na terenu na področjih, na katerih že daljše obdobje ni bilo opravljenih inšpekcijskih pregledov. Na podlagi teh izkušenj bi vsakršno zmanjšanje števila inšpektorjev in z njim povezana manjša prisotnost na terenu negativno vplivala na urejenost tako lovske kot tudi ribiške dejavnosti. 26

28 3.2 Ukrepi policije Kot smo že ugotovili v drugem poglavju, policija torej ni pristojna za nadzor nad izvajanjem določb ZDLov (2004) ter predpisov, izdanih na njegovi podlagi, temveč so za to pristojni lovski inšpektorji.»ker policija ni pristojna za obravnavo prekrškov po tem zakonu tudi ne vodi posebne evidence o izrečenih ukrepih na podlagi ZDLov (2004)«, so nam pojasnili v dopisu iz generalne policijske uprave (Priloga 1). 3.1 Ukrepi prostovoljnih organizacij Kot smo že omenili, je predmet koncesije izvajanje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Koncesija se mora izvajati skladno s koncesijsko pogodbo, programi, načrti upravljanja z divjadjo, predpisi s področja lovstva, ohranjanja narave, varstva okolja in zaščite živali ter drugimi veljavnimi predpisi. Na podlagi Uredbe o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, sprejete leta 2008, mora koncesionar, poleg pogojev določenih z ZDLov (2004), izpolnjevati še naslednje pogoje: je registriran kot lovska družina v RS; ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku; ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi; zagotavlja prostor za opravljanje administrativnih zadev; zagotavlja ustrezen prostor za pregled uplenjene divjadi v skladu s predpisi s področja veterine; zagotavlja usposobljeno osebo za pregled trupov divjadi; zagotavlja računalniško opremo in organiziranost, ki omogoča dostop do baze lovskih podatkov ter ima organizirano lovsko-čuvajsko službo, skladno s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo. V okviru zadnjega, izmed pravkar navedenih pogojev, je torej upravljavec dolžan zagotoviti nadzor s tako imenovano lovsko-čuvajsko službo, katera je zadolžena za opravljanje raznovrstnih nalog v lovišču oziroma lovišču s posebnim namenom. In sicer so njene naloge opredeljene z ZDLov (2004): 27

29 1. Ena izmed pomembnejših in najverjetneje tudi najobširnejša naloga lovskočuvajske službe je zagotovo terenski nadzor nad spoštovanjem določil ZDLov (2004), kamor spada nadzor: pri opravljanju kmetijskih del (pri čemer so mišljena predvsem dela s stroji, ki ogrožajo divjad) glede obvezne uporabe preventivnih sredstev in načinov dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. RS namreč subvencionira nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljavci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati; nad sekanjem, požiganjem in drugačnim uničevanjem živih mej, grmišč in površin (pašnik, travnik, polje), poraslih s suho zarastjo, kar je prepovedano med 1. marcem in 1. avgustom, torej v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev; nad ohranjanjem oziroma novim osnovanjem skupin drevja in grmovja s strani lastnika zemljišča oziroma izvajalca del v kmetijski krajini; nad regulacijo vodotokov ali osuševanjem zemljišč, saj ni dovoljeno uničevati močvirij oziroma vlažnih biotopov. V času gnezdenja ptic je tudi prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja; ob nedovoljenem vznemirjanju divjadi (v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih) ali zalezovanju le-te v neugodnih vremenskih razmerah; nad nenadzorovanim izpuščanjem psov v prosto naravo, kjer je za škodo, prizadeto divjadi, odgovoren lastnik; nad upoštevanjem predpisanega izvajanja lova in lovne dobe; nad naseljevanjem in doseljevanjem domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi v naravo; nad krmljenjem divjadi v skladu z načrtom lovsko upravljavskega območja; nad opravljanjem lova, ki mora potekati skladno z določbami ZDLov (2004) in načeli lovske pravičnosti, in sicer z ozirom na uporabo lovskega orožja, zagotavljanja varnosti in povzročanja škod pri izvajanju lova; pri odstrelu velike zveri in parkljaste divjadi, katero je potrebno dostaviti na mesto za prevzem divjadi v skladu z veterinarskimi predpisi; 28

30 glede dovoljenega udejstvovanja v lovu ter nad posedovanjem lovske izkaznice in njene veljavnosti pri izvajanju lova. 2. Druga naloga lovsko-čuvajske službe je sprotno obveščanje tako koncesionarja kot tudi lovske inšpekcije in Zavoda za gozdove Slovenije o svojih opažanjih v zvezi z divjadjo in dogajanjem v njihovem okolju. Tako je na primer lovski čuvaj dolžan obvestiti koncesionarja v primeru ugotovitve krivolova, pojava bolezni pri divjadi, nespoštovanja zakona, oziroma o vseh aktivnostih, ki se pojavljajo v lovišču in niso v skladu s predpisi. 3. Lovsko-čuvajska služba je med drugim zadolžena tudi za pomoč pri: opravljanju sistematičnih opazovanj in pri zbiranju različnih podatkov o divjadi, njenem okolju ter njunih medsebojnih odnosih; biotehničnih delih v življenjskem okolju divjadi, krmljenju divjadi, strokovno pravilnem opravljanju lova in drugih ukrepov v skladu s koncesijsko pogodbo ter pri opravljanju del za preprečevanje in zniževanje škod od divjadi; 4. In ne nazadnje je lovsko-čuvajska služba odgovorna tudi za opravljanje odstrela divjadi, in sicer v skladu z odločbo ZDLov (2004), ki govori o posegu v populacijo divjadi izven lovne dobe. Za opravljanje svojih nalog ima lovski čuvaj tudi pooblastila, kis o določena z ZDLov (2004). Lovski čuvaj je med opravljanjem službe pooblaščen za: ustavitev oseb, ki so kršile ali nameravajo kršiti določila ZDLov (2004), ter nadalje preverjanje njihove istovetnosti in obveščanje upravljavca oziroma lovskega inšpektorja o kršitvah, po potrebi pa tudi pristojnega organa za notranje zadeve; začasni odvzem orožja ali lovske priprave tistim osebam, ki se nahajajo z orožjem oziroma lovskimi pripravami v lovišču ali lovišču s posebnim namenom in nimajo pravice udejstvovanja v lovu, ter da osebe privede in odvzete predmete izroči pristojnemu organu za notranje zadeve; zahtevo po izročitvi dokazov o kršitvah določil ZDLov (2004), v primeru, ko obstajajo razlogi za sum o skrivanju omenjenih dokazov v vozilih ali prtljagi ter obveščanje pristojnega organa za notranje zadeve; 29

31 opravljanje odstrela divjadi, po nalogu Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) oziroma lovskega inšpektorja, v kolikor ga ni opravil koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo; nošenje lovskega orožja pri opravljanju lovsko-čuvajske službe, in sicer v skladu s predpisi o orožju. Orožje sme lovski čuvaj uporabiti le v samoobrambi v skladu s predpisi. Kot lahko vidimo, ima lovski čuvaj pooblastila, ki se nanašajo na ustavitev osebe in ugotavljanje njene istovetnosti, do začasnega odvzema orožja oziroma lovskih priprav ter ne nazadnje tudi do zahteve po izročitvi dokazov. Lovski čuvaj lahko tudi privede osebo, pri čemer pa Žaberl (2005) dvomi v to pooblastilo, saj je to eden izmed grobih posegov v svobodo posameznika, za kar pa lovski čuvaj sploh ni usposobljen. Tudi v smislu ostalih pooblastil najdemo s strani Žaberla precej kritike, saj našteva posamezne določbe zakona, ki uporablja izraze, kateri se sploh ne uporabljajo več. Kot primer daje navedbo iz ZDLov (2004), in sicer da lovski čuvaj obvešča in izroča organom za notranje zadeve, medtem ko tovrstno izrazoslovje ni v uporabi že od leta 1988 in jih tako ZP (2003) kot tudi Zakon o kazenskem postopku (ZKP,2007) nadomeščata s terminom Policija. Poleg vsega omenjenega je pri izvrševanju svojih pooblastil lovski čuvaj vezan na sodelovanje osebe, ki je v postopku, kar pa lahko predstavlja precejšnjo težavo pri izvajanju določenega pooblastila. Samo v primerih, ko bi zaradi obveščanja lovskega inšpektorja oziroma pristojnega organa za notranje zadeve, z odlašanjem takojšnjega ukrepanja nastala nevarnost za zdravje in življenje ljudi, je lovski čuvaj pooblaščen odgovornost za umestnost storjenih ukrepov. Prav tako nima pooblastila do uporabe prisilnih sredstev oziroma jih sme v skladu s predpisi uporabiti samo v primeru»samoobrambe«. Na tem mestu se Žaberl (2005) navaja, da noben predpis ne uporablja tega pojma. Po KZ (2004) se namesto njega uporablja izraz silobran, ki je opredeljen kot obramba, neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Če povzamemo, je iz samih nalog in pooblastil lovskega čuvaja razvidno, da je lovski čuvaj zadolžen za kar precejšen del izvajanja nadzora na terenu. Vendar pa po drugi strani nima v svojih rokah skoraj nobenih pooblastil za ukrepanje ob zaznavi kršitve. 30