EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 377 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov za

Transkripcija

1 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 377 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU v skladu s členom 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in členom 12 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (geografska uravnoteženost) SL SL

2 ODDELEK 1 OZADJE IN SPLOŠNA NAČELA 1. PRAVNA PODLAGA To poročilo obravnava raven zastopanosti državljanov vsake države članice med uslužbenci institucij, za katere veljajo kadrovski predpisi. Predstavljeno je v skladu s tretjim odstavkom člena 27 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: KP) in četrtim pododstavkom prvega odstavka člena 12 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PZDU). Razen če ni izrecno določeno drugače, sklic na člen 27 KP pomeni tudi sklic na člen 12 PZDU. Na splošno velja, da je diskriminacija na podlagi državljanstva prepovedana s Pogodbama, Listino EU o temeljnih pravicah in kadrovskimi predpisi 1. Hkrati kadrovski predpisi od institucij EU zahtevajo, da uslužbence zaposlujejo z najširšega mogočega geografskega območja (člen 27 KP) 2. Že iskanje ravnovesja med tema dvema vidikoma daje institucijam možnost, da pri zaposlovanju upoštevajo državljanstvo, tudi pri zapolnjevanju specifičnih delovnih mest, ko so kvalifikacije posameznih kandidatov bolj ali manj enake 3. Z reformo kadrovskih predpisov leta 2013 in njihovim sklicevanjem na načelo enakosti državljanov sta sozakonodajalca uvedla novo pravno podlago, ki vsaki instituciji omogoča, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Namen te spremembe je bil zagotoviti potrebna pravna sredstva za obravnavanje primerov znatnih neravnovesij, ki bi bili v nasprotju z načelom enakosti državljanov Unije Člen 9 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov. Podobno člen 1d KP prepoveduje kakršno koli diskriminacijo. Poleg tega člen 27 KP določa, da nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice. Za podrobnejši opis pravnega okvira glej Prilogo 1. V zvezi s tem je zakonodajalec v preteklosti sprejel posebne uredbe, ki naj bi omejile zaposlovanje in omogočile, da se prosta delovna mesta rezervirajo za državljane ene ali več držav članic; to je bilo zlasti značilno za širitve EU. Glej na primer sodbo Sodišča z dne 30. junija 1983 v zadevi 85/82 Schloh proti Svetu, točka 26. 1

3 2. OBSEG POROČILA Člen 27 KP zahteva, da Komisija o izvajanju tega člena poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Za namen tega poročila se uporabljajo naslednje opredelitve: Institucije: zadevne institucije so tiste, ki uporabljajo kadrovske predpise. Komisija je vse institucije in decentralizirane agencije pozvala, naj prispevajo podatke. Institucije in agencije, ki so predložile podatke, so obravnavane v posebnem oddelku. Uslužbenci: pravna podlaga zajema uradnike (člen 27 KP) in začasne uslužbence (člen 12 PZDU). Obe skupini sta preučevani skupaj. Funkcionalna skupina: pravna podlaga ne zahteva razlikovanja po funkcionalnih skupinah. Vendar se bo ob upoštevanju temeljnega cilja tega poročila analiza za Komisijo osredotočila na funkcionalno skupino AD. ODDELEK 2 EVROPSKA KOMISIJA 1. METODOLOGIJA 1.1 Ozadje Pred začetkom veljavnosti člena 27 KP v sedanji obliki se je vprašanje geografske uravnoteženosti večinoma obravnavalo med širitvami Unije na nove države članice. V vseh primerih je bil cilj v omejenem časovnem obdobju doseči primerno raven zastopanosti državljanov novih držav članic ob upoštevanju relativnega obsega širitve v primerjavi z obstoječim stanjem. Komisija je sprejela več sporočil, v katerih je opisala metodologijo za določanje zastavljenega cilja, bodisi v obliki referenčnih ravni do leta bodisi v obliki okvirnih ciljev zaposlovanja od leta Komisija je redno poročala o napredku pri doseganju ciljev zaposlovanja in po potrebi sprejela ukrepe za izboljšanje. Podroben pregled razvoja referenčnih ravni, ki so se uporabljale pred letom 2003, je predstavljen v Prilogi 2 skupaj s preglednico ciljev zaposlovanja, sprejetih od leta Metodologija za določanje referenčnih ravni in okvirnih ciljev zaposlovanja leta 2003 je veljala za prehodno, pri čemer se je zadnja prehodna faza zaključila leta 2018 po pristopu 4 5 Glej sporočilo g. Van Mierta z dne 17. maja 1994 ob pristopu Avstrije, Finske in Švedske, SEC(1994) 844. Glej sporočilo g. Kinnocka v zvezi z zaposlovanjem uradnikov Komisije iz novih držav članic z dne 14. februarja 2003, C(2003) 436/5, sprejeto 19. februarja 2003; sporočilo g. Kallasa v zvezi z zaposlovanjem uradnikov in začasnih uslužbencev Komisije iz Bolgarije in Romunije z dne 24. novembra 2006, C(2006) 5778, sprejeto po pisnem postopku 1. decembra 2006 (SEC(2006) 1574/5); sporočilo podpredsednika Šefčoviča v zvezi z zaposlovanjem uradnikov in začasnih uslužbencev Komisije s Hrvaške z dne 12. julija 2012, (SEC(2012) 436 final). 2

4 Hrvaške. Zato so zdaj izpolnjeni pogoji, da se referenčne ravni za države članice določijo na podlagi enotne metodologije. 1.2 Raven zastopanosti po državljanstvu Državljanstvo V skladu s členom 28(a) KP je uradnik lahko imenovan le pod pogojem, da je državljan ene od držav članic Evropske unije, razen če organ za imenovanja dovoli izjemo. Vsak uradnik mora zato ob imenovanju navesti vsaj eno državljanstvo. To državljanstvo se vnese v informacijski sistem kot prvo državljanstvo in ostane nespremenjeno, razen če uradnik zahteva spremembo. Podlaga za pripravo tega poročila je prvo državljanstvo. Uradniki lahko ob imenovanju ali v času svoje delovne dobe navedejo druga državljanstva 6. Vsako državljanstvo poleg prvega državljanstva se v informacijski sistem vnese kot drugo državljanstvo, tretje državljanstvo itd. 1. januarja 2018 je bilo uradnikov in začasnih uslužbencev, ki so navedli več kot eno državljanstvo. Podroben pregled prvih in drugih državljanstev je v Prilogi 7d Referenčne ravni Združeno kraljestvo Ker je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 Svet uradno obvestilo o nameri o izstopu iz Unije, zanj ni določenih referenčnih ravni. Analiza iz poročila bo služila kot podlaga za prihodnje ukrepanje. Zato se kljub popolnemu upoštevanju dejstva, da je Združeno kraljestvo v času sprejetja tega poročila država članica EU, na tej točki ne zdi primerno določiti referenčnih ravni za zastopanost britanskih državljanov v prihodnosti. Da bi se v celoti upoštevalo dejstvo, da je Združeno kraljestvo še naprej država članica, dokler ne izstopi iz Unije, in da bi se to vprašanje obravnavalo brez poseganja v izid tekočih pogajanj, se predlaga ponovni izračun vseh zadevnih številk brez vključitve vrednosti za Združeno kraljestvo. Poročilo vsebuje podroben pregled trenutne zastopanosti britanskih državljanov med uslužbenci Komisije funkcionalne skupine AD (glej Prilogo 7c). Britanski državljani pretežno zasedajo delovna mesta v razredih, višjih od AD9. 1. januarja 2017 jih je bila polovica starejših od 50 let in pol. Komisija je upoštevala dejstvo, da je več britanskih državljanov med njenimi uslužbenci zahtevalo spremembo prvega državljanstva ali pa bi to lahko storilo. Te spremembe so izredne narave in zato zaslužijo posebno obravnavo. 6 Vendar morajo uslužbenci navesti, ali so oziroma so bili državljani države, na območju katere je kraj njihove zaposlitve. 3

5 Za uslužbence iz Združenega kraljestva, ki so spremembo državljanstva prijavili po 29. marcu 2017, se tako še vedno šteje, da so kot prvo državljanstvo ohranili britansko državljanstvo 7, da se zagotovi uravnotežena zastopanost uslužbencev Komisije, zlasti na srednji in višji vodstveni ravni Opredelitev referenčnih ravni za preostalih 27 držav članic Treba bi bilo določiti metodo za harmonizacijo ponderiranja držav članic. Kazalnik, sprejet leta 2003 za opredelitev okvirnih ciljev zaposlovanja, temelji na objektivnih merilih, pravično uravnotežuje potrebo po upoštevanju sestave prebivalstva EU in potrebo po zagotavljanju najmanjše zastopanosti manjših držav članic ter je enostaven za uporabo 8. Službe Komisije pri opravljanju analiz stanja glede na geografsko uravnoteženost ta kazalnik dejansko uporabljajo od leta 2003 in predlaga se, da se isti kazalnik, vendar brez vrednosti za Združeno kraljestvo, ohrani tudi za namene tega poročila. Kazalnik se bo redno posodabljal, da se bodo upoštevale spremembe njegovih sestavnih delov. 7 8 Razen če ne predložijo dokazil, da so se nepreklicno odpovedali britanskemu državljanstvu. Ta pristop se razlikuje od prejšnjega pristopa enakovrednega ponderiranja treh največjih ustanovnih držav članic (Nemčije, Francije, Italije) in ne zagotavlja stabilnosti ravni v daljšem časovnem obdobju. Od treh objektivnih merilih je eno spremenljivo (prebivalstvo, kot je prikazano v Prilogi 4), drugo pa se, čeprav je v Pogodbi še vedno omenjeno, od aprila 2017 ne uporablja več (ponderiranje glasov v Svetu). Kljub temu pa prednosti te rešitve v veliki meri odtehtajo pomanjkljivosti. 4

6 Referenčne ravni, ki izhajajo iz teh analiz, so trenutno naslednje (izračun v Prilogi 5): Država članica Referenčna raven Država članica Referenčna raven Malta 0,6 % Madžarska 3,0 % Luksemburg 0,8 % Portugalska 3,1 % Ciper 0,8 % Češka 3,1 % Estonija 0,8 % Grčija 3,1 % Latvija 1,0 % Belgija 3,1 % Slovenija 1,0 % Nizozemska 3,9 % Litva 1,5 % Romunija 4,5 % Hrvaška 1,6 % Poljska 8,2 % Irska 1,6 % Španija 8,9 % Slovaška 1,8 % Italija 11,2 % Finska 1,8 % Francija 11,6 % Danska 1,8 % Nemčija 13,8 % Bolgarija 2,4 % Avstrija 2,6 % Švedska 2,7 % Skupaj 100,0 % Opredelitev najmanjše zastopanosti različnih državljanstev Veljavne pravne določbe v zvezi z geografsko uravnoteženostjo odražajo dve temeljni zahtevi. Prvič, izbirni in zaposlitveni postopki naj bi bili oblikovani tako, da se prepreči vsaka diskriminacija na podlagi državljanstva. Drugič, uravnotežena geografska zastopanost med uslužbenci je nujna, da Komisija izpolni enega od svojih temeljnih ciljev, tj. da je blizu državljanom in da odraža raznolikost držav članic. Zato Komisija meni, da bi bilo treba opredeliti in zagotoviti najmanjšo raven zastopanosti (med uslužbenci Komisije) vseh državljanstev EU ter da so dopustna omejena odstopanja od referenčnih ravni, in sicer ne samo zato, ker zanje ne velja, da ogrožajo geografsko uravnoteženost, ampak tudi zato, ker so potrebna, da se prepreči tveganje neučinkovitosti. V praksi Komisija meni, da gre za znatno neravnovesje, če je delež državljanov ene ali več držav članic med uslužbenci manjši od 80 % zadevne referenčne ravni. 5

7 1.3 Področje uporabe Funkcionalna skupina Da bi se zagotovila sorazmernost ukrepov, se bo to poročilo osredotočilo samo na funkcionalno skupino AD. Čeprav se člen 27 KP uporablja za vse uslužbence ne glede na funkcionalno skupino, se za funkcionalni skupini AST in AST-SC dopuščajo večja odstopanja. Dejansko je zahteva po odražanju nacionalne raznolikosti Evropske unije strožja za uradnike z vodstvenimi, konceptualnimi, analitičnimi, jezikovnimi in znanstvenimi nalogami (tj. iz funkcionalne skupine AD) kot za tiste z izvršilnimi in tehničnim nalogami (tj. iz funkcionalne skupine AST) ali referentskimi in tajniškimi nalogami (tj. iz funkcionalne skupine AST-SC). Poleg tega izvršilne, tehnične, referentske in tajniške naloge običajno opravljajo lokalno zaposleni uslužbenci, ta delovna mesta pa so pogosto manj privlačna za izseljence. Zato so analiza in morebitni ukrepi na podlagi drugega odstavka člena 27 KP omejeni na funkcionalno skupino AD Funkcije, ki se opravljajo V poročilu je preučena samo porazdelitev uslužbencev na nevodstvenih funkcijah. Na Komisiji se za porazdelitev glede na državljanstvo med vodstvenimi uslužbenci uporabljajo ločena pravila in prakse ter posebno spremljanje Jezikovne službe Cilja uravnotežene nacionalne zastopanosti uslužbencev v jezikovnih in nejezikovnih službah ni mogoče uresničiti na enak način. Zaradi posebne narave in posebnih ciljev jezikovnih služb njihova kadrovska sestava temelji na posebni logiki. Prvič, zahtevano število uslužbencev, ki obvlada ciljni jezik, je predhodno določeno in neodvisno od velikosti zadevne države članice. Drugič, čeprav zaposlovanja v jezikovnih službah ne narekuje državljanstvo ampak znanje jezika, je med tema dvema vidikoma močna povezava. Tretjič, nekateri jeziki so uradni jeziki v več državah članicah. Za vsak zadevni jezik je zato vzorec porazdelitve glede na državljanstvo uslužbencev v jezikovnih službah neprimerljiv s tistim v nejezikovnih službah. Uporaba referenčnih ravni iz oddelka 1.2 za jezikovne službe ne bi bila smiselna niti zaželena. Preglednica v Prilogi 6 prikazuje porazdelitev vseh nevodstvenih uslužbencev funkcionalne skupine AD v jezikovnih službah Komisije (tj. GD za prevajanje in GD za tolmačenje). Iz preglednice je razvidno, da je večina večjih držav članic in držav članic, 9 V zvezi z višjimi vodstvenimi uslužbenci je Komisija na primer opredelila želeni cilj, da bi vsaj en predstavnik iz vsake države zasedal delovno mesto generalnega direktorja ali primerljivo delovno mesto. Komisar za osebje in upravne zadeve bo [...] Kolegij obvestil [...] o geografski uravnoteženosti visokih uradnikov. (Dokument o politiki glede visokih uradnikov, SEC(2004) 1352/2, sprejet , PV 1676.) 6

8 ki si z drugimi državami članicami delijo uradne jezike, podpovprečno zastopana. Neravnovesja so še bolj očitna ob ločeni obravnavi skupin AD5 AD8 in AD9 AD12, vendar ciljno zaposlovanje na tej podlagi za ta državljanstva ne bi izpolnjevalo nobene od operativnih zahtev. Zaradi objektivnih omejitev pri kadrovski sestavi jezikovnih služb Komisija te službe izvzema iz ocene geografske uravnoteženosti Razredi Člen 27 KP je prvi člen poglavja o zaposlovanju. V skladu s členom 31 KP se uradniki funkcionalne skupine AD zaposlujejo le v razredih AD5 do AD8 in, kadar je primerno, v razredih AD9, AD10, AD11 ali, v izjemnih primerih, v razredu AD12. V skladu s tem razlikovanjem poročilo ločeno obravnava razrede AD9 12 (pri katerih število imenovanj v katerem koli letu ne sme preseči 20 % vseh imenovanj v funkcionalni skupini AD), AD5 AD8 (ki so najpogostejši razredi imenovanj). Prav tako je treba opozoriti, da razredi AD13 AD14 na splošno niso razredi zaposlovanja (in so zato izvzeti iz analize) ter da so poleg tega ti razredi od začetka veljavnosti revizije kadrovskih predpisov leta 2014 rezervirani za vodstvene in svetovalne funkcije. Število nevodstvenih uslužbencev v tej skupini je dediščina iz preteklosti, večinoma pa gre za državljane držav, ki so bile članice pred letom Sčasoma se bo to število bistveno zmanjšalo, saj starostna struktura kaže, da se bo večina izmed teh uslužbencev v naslednjih letih upokojila. Zato bo prihajajoči upokojitveni val bolj zadeval več državljanstev držav, ki so bile članice pred letom UGOTOVITVE IN ANALIZA 2.1 Stanje 1. januarja Razredi AD9 AD12 V Prilogi 7b je prikazan pregled stanja 1. januarja Glavne ugotovitve so: 14 državljanstev je bilo bistveno premalo zastopanih (vseh držav članic, ki so pristopile po letu 2004, in Luksemburga); v absolutnem smislu je najbolj primanjkovalo Poljakov (160 oseb) in Romunov (155); v relativnem smislu je najbolj primanjkovalo Hrvatov (ki dosegajo 5 % referenčne ravni), Bolgarov (8 %) in Romunov (13 %). Premajhna zastopanost državljanov držav, ki so pristopile po letu 2004, v razredih AD9 AD12 je do neke mere pričakovana, saj za te razrede ni bilo organiziranih natečajev na podlagi posebnih ukrepov za odstopanje zaradi širitve (razen za vodstvene položaje). Cilj je bil postopno zapolniti vse razrede od spodaj navzgor. Iz tega razloga to zadeva državljane vseh držav, ki so pristopile po letu

9 Razmere se razvijajo v skladu s pričakovanji. Število uslužbencev iz vseh držav, ki so pristopile po letu 2004, zdaj dosega med 50 % in 70 % ciljne ravni. Za državljane držav, ki so pristopile leta 2007 in 2013, je še prezgodaj 10, da bi zaznali občutno zastopanost v teh razredih. Vendar njihova raven zastopanosti v razredih AD5 AD8 (tj. 200 % in 140 % ciljne ravni, glej Prilogo 7a) daje utemeljeno zagotovilo, da se bo stanje razvijalo po pričakovanjih. Komisija bo še naprej pozorno spremljala razvoj njihove ravni zastopanosti v teh razredih in preverjala, ali še naprej poteka v skladu s trenutnim trendom. V teh razredih se neutemeljena zdi le premajhna zastopanost državljanov Luksemburga. Vendar je treba omeniti, da bi to lahko bilo povezano z majhnostjo zadevnega prebivalstva: če bi bili v teh razredih le 4 državljani Luksemburga več, ta država ne bi bila več med premalo zastopanimi Razredi AD5 AD8 Razredi AD5 AD8 zaslužijo posebno pozornost z vidika dinamike. V skladu z zahtevami kadrovskih predpisov se v te razrede imenuje najmanj 80 % uslužbencev. Raven zastopanosti državljanstev v teh razredih bo vplivala na raven zastopanosti državljanstev v razredih AD9 AD12 čez eno desetletje. To je torej skupina, iz katere se bodo v navedenem časovnem obdobju izbirali vodstveni uslužbenci (natančneje srednji vodstveni uslužbenci). Uravnotežena zastopanost v razredih AD5 AD8 je predpogoj za dolgoročno uravnoteženo zastopanost državljanov v višjih razredih. V Prilogi 7a je pregled stanja 1. januarja Glavne ugotovitve so: deset državljanstev (pri vseh gre za države članice, ki so pristopile pred letom ) je bistveno premalo zastopanih: Danci, Nemci, Irci, Francozi, Luksemburžani, Nizozemci, Avstrijci, Portugalci, Finci in Švedi; v absolutnem smislu najbolj primanjkuje Nemcev (skoraj 230 oseb) in Francozov (skoraj 140); v relativnem smislu najbolj primanjkuje Luksemburžanov (ki sploh niso bili zastopani), Švedov in Dancev (ki so dosegli približno 30 % referenčne ravni). Preslabo zastopanost večine državljanstev držav EU v razredih AD5 AD8 je mogoče vsaj deloma razložiti z vzorci zaposlovanja po letu Večina delovnih mest, rezerviranih za zaposlovanje državljanov držav članic, ki so pristopile po letu 2004, je bilo v razredih AD5 AD8. Koncentracija zaposlovanja uslužbencev iz novih držav članic v osnovnih razredih je skoraj samodejno povzročila preslabo zastopanost državljanov držav članic, ki so pristopile pred letom Samo štiri državljanstva iz skupine EU-14 so v razredih AD5 AD8 zadostno zastopana: 2 malo pod referenčno ravnjo (Španci in Italijani) in 2, ki sta dosegli referenčno raven (Belgijci in Grki) Napredovanje iz razreda AD5 (najpogostejšega razreda zaposlovanja) do razreda AD9 v povprečju traja 12 let, najhitrejši dovoljeni čas v skladu s kadrovskimi predpisi pa je 8 let. Tj. vse države, ki so članice Evropske unije postale pred letom Tj. vseh držav članic, ki so pristopile pred letom 2004, razen Združenega kraljestva. 8

10 To stanje zahteva primerne usmerjene ukrepe, da se poveča raven zastopanosti navedenih državljanstev, ki jim v nasprotnem primeru grozi generacijska vrzel. Vendar se postavlja vprašanje, ali bodo ti usmerjeni ukrepi zadostovali za zagotovitev uravnotežene zastopanosti vseh državljanstev na dolgi rok. V zvezi s tem je mogoče izpostaviti dva elementa. 2.2 Temeljna razloga za premajhno zastopanost v razredih AD5 AD Razpoložljivost uspešnih kandidatov na rezervnih seznamih EPSO Dejstvo, da so štiri državljanstva iz skupine EU-14 zadostno zastopana kljub vzorcem zaposlovanja v zadnjih 12 letih, kaže, da je treba razloge za pomanjkanje nekaterih državljanstev iskati drugje. Eno pojasnilo daje porazdelitev uspešnih kandidatov natečajev EPSO. Preglednici v prilogah 8a in 8b kažeta, da razpoložljivost uspešnih kandidatov od leta 2010 ni v skladu z referenčnimi ravnmi. Stanje je še zlasti zaskrbljujoče pri natečajih za specializirane profile AD, kjer je glede na referenčne ravni premalo zastopanih 23 od 27 državljanstev. Samo štiri državljanstva dosegajo referenčno raven: Belgijci, Grki, Italijani in Španci 13, tj. štiri državljanstva skupine EU-14, ki so zadostna zastopana v razredih AD5 AD8, kot je navedeno v oddelku V tem kontekstu je treba poudariti, da razlog za pomanjkanje uspešnih kandidatov iz nekaterih držav ni pomanjkanje odlik, ampak prenizka udeležba na natečajih. Podatki iz prilog 8a in 8b kažejo tudi, da je v primerih, ko je ugotovljena znatna premajhna zastopanost, relativna udeležba državljanov zadevnih držav članic precej nižja, relativna uspešnost pa višja (glej na primer podatke za Nizozemsko, Francijo ali Nemčijo pri splošnih natečajih). Brez ukrepanja bo vprašanje nacionalne sestave seznamov EPSO verjetno vplivalo tudi na prihodnjo geografsko uravnoteženost. Če se bo trend zadnjih osmih let nadaljeval tudi v prihodnosti, se trenutna neravnovesja verjetno ne bodo samodejno izravnala, poleg tega pa bodo državljani nekaterih držav premalo zastopani še več generacij 14 : Čehi, Danci, Estonci, Irci, Ciprčani, Latvijci, Litovci, Luksemburžani, Poljaki in Slovenci Vprašanje privlačnosti Drugo vprašanje se nanaša na zmožnost Komisije, da privabi zadostno število visokokvalificiranih kandidatov iz vseh držav članic. Število udeležencev na natečajih AD5 na milijon prebivalcev v zadnjih 8 letih (glej Prilogo 8a) kaže na precejšnje razlike Tudi splošni natečaji AD5 kažejo podobno težnjo, pri čemer so med zadostno zastopanimi državljani pri teh natečajih še Nizozemci, Madžari in Romuni. Ob upoštevanju zahteve kadrovskih predpisov, da bi morali seznami uspešnih kandidatov vsebovati najmanj dvakrat toliko imen, kot je prostih delovnih mest 14, bi morali državljani katere koli države članice v idealnem primeru dosegati vsaj 50 % zadevne referenčne ravni. 9

11 med državami članicami. Udeležba državljanov 3 držav članic (Nemčije, Francije in Nizozemske) je za več kot polovico manjša od povprečja v EU. EPSO je že poskušal spodbuditi državljane iz držav članic s premajhno zastopanostjo, naj sodelujejo na natečajih AD. Vendar se zdi, da ta prizadevanja do sedaj niso prinesla želenih rezultatov, kot kaže porazdelitev kandidatov nedavnih in tekočih natečajev AD (glej Prilogo 8c). Raven udeležbe nemških in francoskih državljanov je za več kot polovico manjša od povprečne. Zvišala se je udeležba Nizozemcev, vendar se je po drugi strani znatno zmanjšala udeležba Švedov in Poljakov. Te ugotovitve pomenijo izziv za spodbujanje privlačnosti Komisije kot delodajalca v času, ko se zdi, da se je ponujeni paket (tj. kombinacija plač, socialnega varstva, pokojninskih pravic, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja itd.) v relativnem smislu skozi leta poslabšal. 3. ZAKLJUČEK Iz opravljene analize je mogoče izpeljati štiri ugotovitve. Prvič, stanje v razredih AD5 AD8 in razredih AD9 AD12 se precej razlikuje. V obeh primerih je ugotovljena znatna premajhna zastopanost, vendar ne gre za iste države članice niti za isto dinamiko. Drugič, kljub temu, da obstaja jasna povezava med ugotovljenimi neravnovesji in vzorci zaposlovanja v zadnjih 10 do 15 letih, se zdi, da se pomemben razlog za neravnovesje skriva v sestavi seznamov EPSO. Takšno neravnovesje ni utemeljeno z objektivnimi razlogi in zlasti ne z odlikami kandidatov. Tretjič, neravnovesja seznamov EPSO bodo verjetno povzročila neravnovesja v prihodnosti. Četrtič, poskusi za spodbujanje udeležbe na natečajih EPSO prek komunikacijskih ukrepov v sedanji obliki niso vodili k višji udeležbi državljanov zadevnih držav članic. Hkrati bi bilo stalno pozornost treba namenjati privlačnosti institucij EU kot delodajalca. V tem kontekstu Komisija skuša opredeliti ukrepe, ki bi ob polnem spoštovanju obstoječega pravnega okvira pomagali obrniti navedene trende. Prav tako predvideva oblikovanje osnutka splošnih izvedbenih določb za uveljavitev drugega odstavka člena 27 KP, ki naj bi jih sprejela v skladu s členom 110. Cilj teh določb bi moral biti, da se uravna porazdelitev državljanstev razpoložljivih uspešnih kandidatov na rezervnih seznamih in tako zagotovi, da sestava osebja Komisije ustrezno odraža porazdelitev državljanstev v EU. 10

12 ODDELEK 3 DRUGE INSTITUCIJE EU, KI UPORABLJAJO KADROVSKE PREDPISE 1. UVOD Člen 27 kadrovskih predpisov zahteva, da Komisija o izvajanju drugega odstavka člena 27 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V ta namen je Komisija od zadevnih institucij zbrala ustrezne informacije. Prispevki različnih institucij so povzeti v preglednici v prilogah 9 in 12, zadevne številke pa so prikazane v prilogah 10, 11, 13 in 14. Poročilo brez komentiranja povzema prispevke različnih institucij. 2. INSTITUCIJE IN ORGANI, KI SE OBRAVNAVAJO KOT INSTITUCIJE V SKLADU S ČLENOM 1B KADROVSKIH PREDPISOV (INSTITUCIJE) Komisija je prejela prispevke vseh zadevnih institucij. Razen Evropske službe za zunanje delovanje nobena od teh institucij ni uradno sprejela opredelitve geografske uravnoteženosti, neravnovesja ali znatnega neravnovesja. Kljub temu jih večina spremlja geografsko zastopanost uslužbencev in jo primerja bodisi s prebivalstvom zadevne države članice bodisi s sestavljenim kazalnikom Komisije za države, ki so pristopile po letu 2004 (povprečje deleža prebivalstva, števila poslancev Evropskega parlamenta in ponderiranja glasov v Svetu iz časov pred Lizbonsko pogodbo). S takim spremljanjem naj bi se ugotovile potrebe in omejitve zadevnih institucij. V večini institucij prihaja do geografskih neravnovesij v sestavi njihovih uslužbencev, v nekaterih primerih so ta neravnovesja znatna. Vendar so vse institucije menile, da so bila ugotovljena (znatna) neravnovesja utemeljena z objektivnimi razlogi. Najpogostejše utemeljitve so bile t. i. učinek sedeža 15, sestava seznamov EPSO, zmožnost privabljanja uslužbencev iz nekaterih držav članic in relativna velikost jezikovnih služb. Ker so neravnovesja veljala za objektivno utemeljena, nobena institucija ni dala pobude za sprejetje splošnih izvedbenih določb za uveljavitev drugega odstavka člena 27 KP. Podobno nobena institucija ne pričakuje znatnih neravnovesij v prihodnosti (vsaj ne za funkcionalno skupino AD) in zato ne pripravlja splošnih izvedbenih določb. 3. DECENTRALIZIRANE AGENCIJE Komisija je prejela prispevke 19 decentraliziranih agencij. V povprečju so agencije manjše od institucij iz prejšnjega poglavja. Pogosto imajo sedež v drugi državi članici, natančneje v mestih, ki so oddaljena od glavnih sedežev večjih institucij 15 Vendar nobena institucija ni potrebneje opredelila teh utemeljitev. 11

13 EU. Njihova področja dejavnosti so specializirana. Glede na velikost, področje dejavnosti in lokacijo se med seboj precej razlikujejo. Iz tega razloga so Komisija in agencije menile, da je primerno uporabiti skupen pristop k vprašanju geografske uravnoteženosti. Preglednica v Prilogi 12 kaže, da ni enotne opredelitve geografske uravnoteženosti. Kljub temu ob upoštevanju posameznih omejitev večina agencij ni ugotovila znatnih geografskih neravnovesij, zato ne nameravajo sprejeti splošnih izvedbenih določb za uveljavitev člena 27 KP. Dve agenciji sta ugotovili znatna neravnovesja. V obeh primerih agenciji menita, da neravnovesje povzroča več dejavnikov, vključno z veljavnim korekcijskim koeficientom in težavami, ki jih imajo zakonci uslužbencev pri iskanju zaposlitve na lokalnem trgu dela. Ena agencija je ugotovila rastoče neravnovesje v korist državljanov države članice gostiteljice. Ta agencija razmišlja o pripravi osnutka splošnih izvedbenih določb za uveljavitev člena 27 KP, če se bo neravnovesje še naprej povečevalo. 12

14 PRILOGA 1: Pravna podlaga Člen 9 Pogodbe o Evropski uniji: Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov. Člen 18 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU): Kjer se uporabljata Pogodbi in brez poseganja v njune posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo. [ ] Člen 21 Listine o temeljnih pravicah Prepoved diskriminacije: 1. Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 2. Kjer se uporabljata Pogodbi in brez poseganja v njune posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo. Treba je omeniti tudi splošna načela ustavnega prava EU o institucionalni avtonomiji in lojalnem sodelovanju. Kadrovski predpisi vsebujejo določbe in prepovedi, ki služijo kot vodilo pri sprejemanju odločitev organa za imenovanja. Splošno pravilo je, da bi se morale vse odločitve organa za imenovanja sprejemati samo glede na interes službe in odlike posameznikov. Glede na obravnavano področje kadrovski predpisi določajo tudi črni seznam meril, ki jih organ za imenovanja ne sme uporabiti. Sklicevanje na državljanstvo je izrecno prepovedano samo v primeru zapolnitve posameznih delovnih mest: Splošno (veljavno za celotne kadrovske predpise): člen 1d kadrovskih predpisov prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, narodnostnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega prepričanja, pripadnosti nacionalni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 16 ; Zaposlovanje: člen 27 zahteva, da bi morali biti uradniki izbrani na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Unije. Čeprav državljanstvo ni izrecno omenjeno, se najširše možno geografsko območje razlaga kot enakovredno državljanstvu. Zapolnitev posameznih delovnih mest: člen 7 določa, da organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na nacionalnost, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto [ ] ; člen 27 določa, da nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane določene države članice. Sodna praksa je potrdila, da te določbe prepovedujejo, da se posamezna delovna 16 V različici kadrovskih predpisov iz leta 1962 je bila prepoved diskriminacije določena v členu o zaposlovanju (člen 27), omejena pa je bila na raso, vero ali spol. V različici kadrovskih predpisov iz leta 1998 je bila določena splošna prepoved diskriminacije na podlagi rase, političnega, filozofskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmerjenosti. 13

15 mesta rezervirajo za državljane določene države članice, vendar institucijam ne preprečujejo sprejetja ukrepov za zagotavljanje splošne uravnoteženosti (zlasti ob upoštevanju državljanstva pri zapolnjevanju specifičnih delovnih mest, ko so kvalifikacije posameznih kandidatov bolj ali manj enake 17 ). V okviru revizije kadrovskih predpisov leta 2014 je bil v zvezi z zaposlovanjem uveden poseben sklic na državljanstvo. Zlasti: Uvodna izjava 2 Uredbe št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 18 navaja, da je treba zagotoviti okvir za privabljanje, zaposlovanje in ohranjanje visokokvalificiranega in večjezičnega osebja, izbranega na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic. Poleg tega je v skladu z uvodno izjavo 5 navedene uredbe vrednost evropske javne uprave [ ] v njeni kulturni in jezikovni raznolikosti, ki je mogoča le, če se zagotovi ustrezno ravnotežje glede državljanstva uradnikov. Spremenjeni člen 27 kadrovskih predpisov navaja, da načelo enakosti državljanov Unije omogoča vsaki instituciji, da sprejme ustrezne ukrepe, če opazi znatno neravnovesje med državljanstvi uradnikov, ki ni utemeljeno z objektivnimi merili. Osnovna predpostavka teh (spremenjenih) določb je, da so paket, ponujen potencialnim kandidatom, ter izbirni in zaposlitveni postopki zasnovani tako, da bi morala porazdelitev državljanstev prijavljenih in uspešnih kandidatov ter kandidatov, izbranih za uslužbence institucij (in s tem tudi že zaposlenih uslužbencev), v grobem odražati porazdelitev državljanstev v Uniji, razen če obstaja objektivna utemeljitev, da temu ni tako. Vsako ugotovljeno odstopanje bi zato ob pomanjkanju objektivne utemeljitve moralo veljati za kršitev načela enakosti državljanov, kar bi upravičilo uporabo ustreznih ukrepov za izboljšanje. Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev EU, zlasti člen 12, vsebujejo podobne določbe, ki se uporabljajo za začasne uslužbence. Za izvajanje spremenjenega člena 27 kadrovskih predpisov bi običajno vsaka institucija morala: opredeliti, kaj pomeni uravnoteženost med državljanstvi; opredeliti, kaj pomeni znatno neravnovesje; spremljati dejansko stanje za opazovanje uravnoteženosti med državljanstvi; po potrebi opredeliti razloge za takšno znatno neravnovesje in ugotoviti, ali obstaja objektivna utemeljitev za neravnovesje; po potrebi opredeliti in/ali sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje. Člen 27 KP prav tako določa, da Komisija po triletnem obdobju, ki se začne s 1. januarjem 2014, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju drugega odstavka člena Glej na primer sodbo Sodišča z dne 30. junija 1983 v zadevi 85/82 Schloh proti Svetu, točka 26, ali sodbo Sodišča z dne 6. julija 1999 v združenih zadevah T-112/96 in T-115/96 Séché proti Komisiji. Uredba (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. 14

16 PRILOGA 2: Referenčne ravni za države članice EU Priloga 1 GEOGRAFSKA URAVNOTEŽENOST PRI PREDHODNIH ŠIRITVAH Slike v Prilogi 1a Izhodišče (1958): geografska uravnoteženost temelji na številu, določenem s pogajanji V času šestih držav članic je bilo vodilno načelo enakost med velikimi državami članici in celoto manjših držav članic. Teoretični zastavljeni cilji so bili po 25 % za Francijo, Nemčijo, Italijo in Beneluks. Neuradne referenčne vrednosti so se uporabljale prožno in so bile omejene na višje razrede A. Prva širitev (1973): geografska uravnoteženost temelji na številu, določenem s pogajanji Pri procesu širitve leta 1973 je prevladovalo mnenje, da bi moralo imeti Združeno kraljestvo enak delež kot druge tri velike države članice (18 % po prilagoditvi), Danska, Irska in Norveška skupaj pa 10 %. Po tem, ko se je Norveška odločila, da ne pristopi k EU, ni prišlo do posebnih prilagoditev, čeprav je bilo ocenjeno, da bi moral biti skupni delež Danske in Irske približno 7 do 8 %. Druga širitev (1981): geografska uravnoteženost temelji na kombinaciji števila, določenega s pogajanji, in objektivnih meril (prebivalstvo in BDP) Ob pristopu Grčije se je ohranilo načelo enakovredne zastopanosti večjih držav članic in nadpovprečni zastopanosti manjših. Vendar je bil delež Grčije kljub temu, da je bilo v dokumentu fresco (COM(78)190) predlagano, da ima Grčija podoben položaj kot Belgija in Nizozemska, na koncu določen na 4,5 %, kar je nižje kot za Belgijo in Nizozemsko (8,1 %). Pri tem pristopu so se prvič uporabili podatki o številu prebivalstva in vrednosti BDP. Tretja širitev (1986): geografska uravnoteženost še naprej temelji na kombinaciji števila, določenega s pogajanji, in objektivnih meril (prebivalstvo in BDP) Ob pristopu držav Iberskega polotoka leta 1986 so bile dopolnjene neuradne referenčne vrednosti, ki so obstajale samo za razrede A1 do A3. Brez izrecnega sklicevanja na merila je bil delež za Španijo določen na srednjo vrednost med Nizozemsko in veliko državo, za Portugalsko pa na enako raven kot za Grčijo. Četrta širitev (1995): geografska uravnoteženost še naprej temelji na kombinaciji števila, določenega s pogajanji, in objektivnih meril (prebivalstvo in BDP) Sporočilo Komisije SEC 94/844 z dne 17. maja 1994 je določilo referenčne vrednosti za tri nove države članice in opisalo sprejeto metodologijo. Geografska uravnoteženost je bila dosežena na podlagi primerjav relativnega stanja v novih državah članicah glede na njihovo prebivalstvo in gospodarske in socialne podatke znotraj razširjene Unije. Značilnosti Finske so bile primerljive z danskimi, zato je bil določen cilj, da se zaposli podobno število Fincev, kot je bilo ob tistem času zaposlenih Dancev. Značilnosti Avstrije in Švedske so zahtevale 19 Priloga 2 tega poročila je vzeta iz Sporočila C(2003) 436 z dne 28. januarja Natančneje, ustreza prilogam 1, 1a in 1b navedenega sporočila. 15

17 1,5-krat večji delež od danskega, zato so bili zaposlitveni cilji določeni sorazmerno. Ta pristop je prikazan v Prilogi 1b. Povzetek: tri glavna do sedaj uporabljena načela Iz navedenega je v zvezi s tolmačenjem geografske uravnoteženosti s strani Komisije mogoče razbrati troje: Komisija za geografsko uravnoteženost skrbi že od vsega začetka, zlasti za višje razrede A; geografska uravnoteženost že od nekdaj temelji na dvojnem pravilu: a) enaka zastopanost štirih (prvotno treh) največjih držav članic, b) nadpovprečna zastopanost manjših držav članic, da se zagotovi najmanjša zastopanost; širitve nikoli niso povzročile spremembe relativnih ponderjev držav članic, ki so bile dotlej članice EU. Zato so: a) relativni ponderji za dotedanje države članice po vseh širitvah ostali nespremenjeni (npr. ponder za Belgijo je ostal enak ponderju za Nizozemsko oz. 45 % ponderja za Nemčijo po širitvah v letih 1981, 1986 in 1995); b) nove države članice so dobile ponderje glede na najbolj podobne dotedanje države članice (npr. Portugalska je dobila enak ponder kot Grčija; Španija ponder, katerega vrednost je med Nizozemsko in Francijo, itd.). 16

18 Priloga 1a Prejšnje širitve smernice (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) Beneluks 25,0 % 18,0 % (17,7 %) (15,1 %) (13,5 %) LU Luksemburg 1,5 % 1,3 % 0,9 % IE Irska 3,5 % 4 % 3,5 % 3,0 % 2,7 % FI Finska 2,7 % DK Danska 3,5 % 4 % 3,5 % 3,0 % 2,7 % PT Portugalska 3,8 % 3,6 % GR Grčija 4,5 % 3,8 % 3,6 % AT Avstrija 4,0 % SE Švedska 4,0 % BE Belgija 8,1 % 6,9 % 6,3 % NL Nizozemska 8,1 % 6,9 % 6,3 % ES Španija 11,0 % 9,8 % IT Italija 25,0 % 18,0 % 17,7 % 15,1 % 13,4 % UK Združeno 18,0 % 17,7 % 15,1 % 13,4 % kraljestvo FR Francija 25,0 % 18,0 % 17,7 % 15,1 % 13,4 % DE Nemčija 25,0 % 18,0 % 17,7 % 15,1 % 13,4 % 100,0 % 97 % 98 % 100,0 % 100,1 % 100,2 % 17

19 Primerjalni pristop, uporabljen za širitev leta 1995 Priloga 1b Št. prebivalcev BDP Povprečje (št. prebivalcev, BDP) Smernice 1995 (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) LU Luksemburg 0,4 0,1 % 21 0,2 % 0,2 % 0,9 % IE Irska 3,8 1,0 % 114 1,3 % 1,1 % 2,7 % FI Finska 5,2 1,4 % 141 1,6 % 1,5 % 2,7 % DK Danska 5,4 1,4 % 181 2,1 % 1,7 % 2,7 % PT Portugalska 10,3 2,7 % 118 1,3 % 2,0 % 3,6 % GR Grčija 10,6 2,8 % 128 1,5 % 2,1 % 3,6 % AT Avstrija 8,1 2,1 % 214 2,4 % 2,3 % 4,0 % SE Švedska 8,9 2,4 % 246 2,8 % 2,6 % 4,0 % BE Belgija 10,3 2,7 % 256 2,9 % 2,8 % 6,3 % NL Nizozemska 16,0 4,2 % 430 4,9 % 4,6 % 6,3 % ES Španija 40,3 10,6 % 647 7,4 % 9,0 % 9,8 % IT Italija 57,9 15,3 % ,9 % 14,6 % 13,4 % Združ eno kralje stvo Združeno kraljestvo 60,0 15,8 % ,2 % 16,5 % 13,4 % FR Francija 59,2 15,6 % ,6 % 16,1 % 13,4 % DE Nemčija 82,3 21,7 % ,0 % 22,9 % 13,4 % 378,7 100,0 % ,0 % 100,0 % 89,5 % 10,7 % (1) EUROSTAT: prebivalstvo (2) EUROSTAT: BDP po tržnih cenah

20 PRILOGA 3: Metodologija za izračun referenčnih vrednosti in ciljev zaposlovanja za nove države članice Pristop Ob širitvi leta 2004 je Komisija 14. februarja 2003 sprejela sporočilo v zvezi z zaposlovanjem uradnikov Komisije iz novih držav članic 20 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo iz leta 2003). V sporočilu je bilo ugotovljeno, da zaradi narave širitve leta 2004 merila, ki so se uporabljala pri prejšnjih širitvah, ne bi prinesla pravičnega in uravnoteženega rezultata. To je še toliko bolj veljalo ob upoštevanju dejstva, da naj bi se ponder novih držav članic v naslednjih desetih letih po pričakovanjih znatno povečal. Glede na to ugotovitev je Komisija oblikovala metodo za nove države članice, ki naj bi se uporabljala tudi za prihodnje širitve 21. Ob sprejetju te metode se je Komisija odločila, da se bodo referenčne vrednosti in okvirni cilji zaposlovanja uporabljali kot podlaga za ukrepe zaposlovanja za nove države članice samo v prehodnem obdobju. V sporočilu je bil določen tristopenjski pristop: a) prvič, določitev števila delovnih mest, predvidenih za vse nove države članice skupaj; b) drugič, izračun referenčne vrednosti za vsako novo držav članico, tj. izračun okvirnega deleža delovnih mest, predvidenih za državo članico, v odstotkih skupnega števila delovnih mest, predvidenih za nove države članice; c) tretjič, izračun cilja zaposlovanja za vsako državo članico, tj. a x b. Določitev števila delovnih mest, predvidenih za vse nove države članice skupaj To število se določi v treh zaporednih fazah: prvič, za vse nove države članice se izračuna ponder glede na celoto dotedanjih držav članic ob upoštevanju treh meril: števila prebivalcev, števila poslancev Evropskega parlamenta in ponderiranja glasov v Svetu (ohrani se matematično povprečje teh meril); drugič, ta ponder (odstotek) se uporabi ob upoštevanju delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom po širitvi; tretjič, število delovnih mest, ki se rezervirajo za nove države članice, se določi na dve tretjini zgornjega števila. Naslednja preglednica povzema izračune za širitve v letih , in Sporočilo g. Kinnocka v zvezi z zaposlovanjem uradnikov Komisije iz novih držav članic z dne 14. februarja 2003, C(2003) 436/5, sprejeto 19. februarja Natančneje, v sporočilu je bilo navedeno: Predlagani pristop se uporablja za 10 novih držav članic, ki bodo k Uniji pristopile 1. maja Vendar ga je mogoče uporabljati za katero koli novo državo članico. C(2003) 436/5 z dne 14. februarja 2003, seja Komisije C(2006) 5778, pisni postopek z dne 24. novembra SEC(2012) 436 final, zaključni pisni postopek z dne 11. julija

21 Število prebivalcev novih držav članic (1) 75,0 mio. 29,5 mio. 4,4 mio. Število prebivalcev dotedanjih držav članic (1) 378,7 mio. 459,3 mio. 502,5 mio. Število poslancev Evropskega parlamenta novih držav članic Število poslancev Evropskega parlamenta dotedanjih držav članic Število glasov novih držav članic v Svetu Število glasov dotedanjih držav članic v Svetu Ponder novih držav članic 21,6 % 7 % 1,5 % Ponder dotedanjih držav članic 78,4 % 93 % 98,5 % (1) Številke se med stolpci ne ujemajo, ker je Komisija ob pristopu skupine EU-10 uporabila podatke za leto 2001, ob pristopu skupine EU-2 podatke za leto 2005, za Hrvaško pa podatke za leto Izračun referenčne vrednosti za države članice Metoda izračuna je enaka kot za izračun ponderja skupine novih držav članic, vendar se nove države članice ne primerjajo z dotedanjimi, ampak samo med seboj. Uporaba metodologije v praksi Okvirna referenčna vrednost Cilj zaposlovanja za AD Cilj zaposlovanja za AST Češka 14,3 % Estonija 3,4 % Ciper 3,2 % Latvija 4,5 % Litva 7,0 % Madžarska 14,2 % Malta 2,4 % Poljska 39,0 % Slovenija 3,9 % Slovaška 8,1 % EU-10 (1) 100,0 % Bolgarija 34,0 % Romunija 66,0 % EU-2 (2) 100,0 % Hrvaška (3) n. r (1): EU-10 skupaj: 21,6 % EU-15 skupaj: 78,4 %. (2): EU-2 skupaj: 6,5 % EU-25 skupaj: 93,5 %. (3): Hrvaška: 1,5 % EU-27 skupaj: 98,5 %. 20

22 PRILOGA 4: Spreminjanje števila prebivalstva držav članic (razen UK) v primerjavi s 2001 Luksemburg ,1 % Ciper ,4 % Irska ,8 % Španija ,2 % Švedska ,7 % Malta ,7 % Belgija ,2 % Francija ,2 % Avstrija ,8 % Italija ,7 % Danska ,8 % Nizozemska ,7 % Finska ,6 % Slovenija ,7 % Češka ,2 % Portugalska ,2 % Slovaška ,3 % Poljska ,6 % Grčija ,7 % Nemčija ,3 % Madžarska ,4 % Hrvaška ,8 % Estonija ,4 % Bolgarija ,2 % Romunija ,2 % Latvija ,0 % Litva ,2 % Skupaj ,3 % Vir: Eurostat datum pridobitve podatkov: 23. januar

23 PRILOGA 5: Predlog za nove referenčne ravni: uporaba aritmetične metode Država članica Št. prebivalcev 2015 Aritmetični delež Sedeži v EP Aritmetični delež Ponderiranje glasov v Svetu Aritmetični delež Referenčna raven Malta ,1 % 6 0,9 % 3 0,9 % 0,6 % Luksemburg ,1 % 6 0,9 % 4 1,2 % 0,8 % Ciper ,2 % 6 0,9 % 4 1,2 % 0,8 % Estonija ,3 % 6 0,9 % 4 1,2 % 0,8 % Latvija ,4 % 8 1,2 % 4 1,2 % 1,0 % Slovenija ,5 % 8 1,2 % 4 1,2 % 1,0 % Litva ,7 % 11 1,6 % 7 2,2 % 1,5 % Hrvaška ,0 % 11 1,6 % 7 2,2 % 1,6 % Irska ,0 % 11 1,6 % 7 2,2 % 1,6 % Slovaška ,2 % 13 1,9 % 7 2,2 % 1,8 % Finska ,2 % 13 1,9 % 7 2,2 % 1,8 % Danska ,3 % 13 1,9 % 7 2,2 % 1,8 % Bolgarija ,6 % 17 2,5 % 10 3,1 % 2,4 % Avstrija ,9 % 18 2,7 % 10 3,1 % 2,6 % Švedska ,2 % 20 2,9 % 10 3,1 % 2,7 % Madžarska ,2 % 21 3,1 % 12 3,7 % 3,0 % Portugalska ,3 % 21 3,1 % 12 3,7 % 3,1 % Češka ,4 % 21 3,1 % 12 3,7 % 3,1 % Grčija ,4 % 21 3,1 % 12 3,7 % 3,1 % Belgija ,5 % 21 3,1 % 12 3,7 % 3,1 % Nizozemska ,8 % 26 3,8 % 13 4,0 % 3,9 % Romunija ,5 % 32 4,7 % 14 4,3 % 4,5 % Poljska ,6 % 51 7,5 % 27 8,4 % 8,2 % Španija ,5 % 54 8,0 % 27 8,4 % 8,9 % Italija ,7 % 73 10,8 % 29 9,0 % 11,2 % Francija ,0 % 74 10,9 % 29 9,0 % 11,6 % Nemčija ,3 % 96 14,2 % 29 9,0 % 13,8 % Skupaj ,0 % ,0 % ,0 % 100,0 % 22

24 Priloga 6: Porazdelitev nevodstvenih uslužbencev AD v GD za prevajanje (DGT) in GD za tolmačenje (SCIC) 1. januarja 2017 Preb. 2015, poslanci v EP in glasovi v Svetu AD5 AD14 nevodstveni uslužbenci DGT in SCIC Referenčna raven Absolutno Znatno neravnovesje, če je raven pod Cilji v številu uslužbencev (2017) Absolutno Znatno neravnovesje, če je število pod Dejansko stanje 1. januarja 2017 Število Odstotek 23 Presežek ali primanjkljaj glede na cilj Število (2017) Odstotek od ciljne vrednosti Ugotovljeno znatno neravnovesje? Belgija 3,1 % 2,5 % ,3 % % Bolgarija 2,4 % 1,9 % ,7 % % Češka 3,1 % 2,5 % ,9 % % Danska 1,8 % 1,4 % ,2 % % Nemčija 13,8 % 11,1 % ,1 % % DA Estonija 0,8 % 0,6 % ,3 % % Irska 1,6 % 1,3 % ,0 % % Grčija 3,1 % 2,5 % ,1 % % Španija 8,9 % 7,1 % ,1 % % DA Francija 11,6 % 9,3 % ,8 % % DA Hrvaška 1,6 % 1,3 % ,9 % % Italija 11,2 % 8,9 % ,4 % % DA Ciper 0,8 % 0,6 % ,2 % % DA Latvija 1,0 % 0,8 % ,5 % % Litva 1,5 % 1,2 % ,5 % % Luksemburg 0,8 % 0,6 % ,1 % % DA Madžarska 3,0 % 2,4 % ,7 % % Malta 0,6 % 0,5 % ,9 % % Nizozemska 3,9 % 3,1 % ,0 % % DA Avstrija 2,6 % 2,0 % ,6 % % DA Poljska 8,2 % 6,5 % ,2 % % DA Portugalska 3,1 % 2,4 % ,4 % % Romunija 4,5 % 3,6 % ,9 % % Slovenija 1,0 % 0,8 % ,6 % % Slovaška 1,8 % 1,4 % ,5 % % Finska 1,8 % 1,4 % ,6 % % Švedska 2,7 % 2,2 % ,4 % %

25 24

26 Priloga 7a: Porazdelitev uslužbencev AD5 AD8 v drugih službah kot GD za prevajanje (DGT) ali GD za tolmačenje (SCIC) 1. januarja 2017 Preb. 2015, poslanci v EP in glasovi v Svetu AD5 AD8 izven DGT in SCIC Referenčna raven Absolutno Znatno neravnovesje, če je raven pod Cilji v številu uslužbencev (2017) Absolutno Znatno neravnovesje, če je število pod Dejansko stanje 1. januarja 2017 Število 25 Odstotek Presežek ali primanjkljaj glede na cilj Število (2017) Odstotek od ciljne vrednosti Ugotovljeno znatno neravnovesje? Belgija 3,1 % 2,5 % ,1 % % Bolgarija 2,4 % 1,9 % ,1 % % Češka 3,1 % 2,5 % ,2 % % Danska 1,8 % 1,4 % ,6 % % DA Nemčija 13,8 % 11,1 % ,4 % % DA Estonija 0,8 % 0,6 % ,9 % % Irska 1,6 % 1,3 % ,7 % % DA Grčija 3,1 % 2,5 % ,4 % % Španija 8,9 % 7,1 % ,5 % % Francija 11,6 % 9,3 % ,4 % % DA Hrvaška 1,6 % 1,3 % ,2 % % Italija 11,2 % 8,9 % ,5 % % Ciper 0,8 % 0,6 % ,8 % % Latvija 1,0 % 0,8 % ,1 % % Litva 1,5 % 1,2 % ,8 % % Luksemburg 0,8 % 0,6 % ,0 % 32 0 % DA Madžarska 3,0 % 2,4 % ,2 % % Malta 0,6 % 0,5 % ,7 % % Nizozemska 3,9 % 3,1 % ,9 % % DA Avstrija 2,6 % 2,0 % ,5 % % DA Poljska 8,2 % 6,5 % ,0 % % Portugalska 3,1 % 2,4 % ,4 % % DA Romunija 4,5 % 3,6 % ,7 % % Slovenija 1,0 % 0,8 % ,2 % % Slovaška 1,8 % 1,4 % ,9 % % Finska 1,8 % 1,4 % ,7 % % DA Švedska 2,7 % 2,2 % ,9 % % DA

27 26

28 Priloga 7b: Porazdelitev uslužbencev AD9 AD12 v drugih službah kot GD za prevajanje (DGT) ali GD za tolmačenje (SCIC) 1. januarja 2017 Preb. 2015, poslanci v EP in glasovi v Svetu Nevodstveni uslužbenci AD9 AD12 izven DGT in SCIC Referenčna raven Absolutno Znatno neravnovesje, če je raven pod Cilji v številu uslužbencev (2017) Absolutno Znatno neravnovesje, če je število pod Dejansko stanje 1. januarja 2017 Število Odstotek 27 Presežek ali primanjkljaj glede na cilj Število (2017) Odstotek od ciljne vrednosti Ugotovljeno znatno neravnovesje? Belgija 3,1 % 2,5 % ,4 % % Bolgarija 2,4 % 1,9 % ,2 % 87 8 % DA Češka 3,1 % 2,5 % ,7 % % DA Danska 1,8 % 1,4 % ,8 % % Nemčija 13,8 % 11,1 % ,7 % % Estonija 0,8 % 0,6 % ,6 % % DA Irska 1,6 % 1,3 % ,9 % % Grčija 3,1 % 2,5 % ,1 % % Španija 8,9 % 7,1 % ,5 % % Francija 11,6 % 9,3 % ,8 % % Hrvaška 1,6 % 1,3 % ,1 % 59 5 % DA Italija 11,2 % 8,9 % ,2 % % Ciper 0,8 % 0,6 % ,5 % 9 69 % DA Latvija 1,0 % 0,8 % ,5 % % DA Litva 1,5 % 1,2 % ,0 % % DA Luksemburg 0,8 % 0,6 % ,5 % % DA Madžarska 3,0 % 2,4 % ,1 % % DA Malta 0,6 % 0,5 % ,4 % 8 68 % DA Nizozemska 3,9 % 3,1 % ,0 % % Avstrija 2,6 % 2,0 % ,1 % % Poljska 8,2 % 6,5 % ,1 % % DA Portugalska 3,1 % 2,4 % ,7 % % Romunija 4,5 % 3,6 % ,6 % % DA Slovenija 1,0 % 0,8 % ,7 % 9 76 % DA Slovaška 1,8 % 1,4 % ,9 % % DA Finska 1,8 % 1,4 % ,3 % % Švedska 2,7 % 2,2 % ,5 % %