RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

Transkripcija

1 RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor URI SOČA Ljubljana, november 2012

2 Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Linhartova 51, 1000 Ljubljana Naslov poročila: NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Vodja delovne skupine: Karl Destovnik, Centerkontura d. o. o. Člani delovne skupine: mag. Janez Vidmar mag. Aleksandra Tabaj, URI SOČA Lea Kovač, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Jasna Božič, URI SOČA Doroteja Volovec, Papilot Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja mag. Tatjana Dolinšek, Racio d. o. o. družba za razvoj človeškega kapitala mag. Petra Štampar, Centerkontura d. o. o. Nataša Kraljič Černe, Centerkontura d. o. o. Datum izdaje poročila: Izvodi: Odgovorna oseba: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja URI SOČA, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica, Spletna stran: mag. Robert Cugelj, generalni direktor URI SOČA mag. Aleksandra Tabaj, predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA 2

3 KAZALO 1. IZHODIŠČE ZA OBLIKOVANJE NORMATIVOV NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE CILJI OBLIKOVANJA NORMATIVOV NA PODROČJE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE MEDNARODNE PRIMERJAVE METODOLOGIJA OBLIKOVANJA NORMATIVOV Opredelitev nalog VSEBINA NORMATIVOV Temeljne vsebine Opredelitev primerjalnih vrednosti storitev zaposlitvene rehabilitacije Letni normativ strokovnega tima Letni normativ storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov) na 1 strokovni tim Letni normativ storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu) na 1 strokovni tim Letni normativ ostalih storitev

4 1. IZHODIŠČE ZA OBLIKOVANJE NORMATIVOV NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Storitve zaposlitvene rehabilitacije so opredeljene v 15. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (UL RS, št. 16/2007-UPB2, 87/2011). Za vse storitve zaposlitvene rehabilitacije so opredeljeni standardi, ki so obvezujoči tako za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije kot tudi za ocenjevalce strokovnih nalog (strokovna in nadzorna funkcija) na področju zaposlitvene rehabilitacije. Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije (spletna stran MDDSZ, 2005) opredeljujejo tudi okvirne časovne obsege storitev in so eden od elementov za oblikovanje normativov. Pri oblikovanju normativov so upoštevani dosedanji rezultati in primeri dobre prakse na področju zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji. V določeni meri so upoštevana tudi osnovna metodološka izhodišča storitvenega sistema v zdravstvu (Enotni seznam zdravstvenih storitev in SS o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela, Zavod RS Slovenije za zdravstveno varstvo, Ljubljana 1981), ki pa zaradi velikih razlik ne omogoča neposredne primerjave in prenosa na področje zaposlitvene rehabilitacije. Storitveni sistem na področju rehabilitacije v Sloveniji ima skoraj desetletno obdobje izvajanja ( ). Na časovnih normativih je temeljilo neposredno financiranje posameznih programov oziroma je bila določena njihova cena že v obdobju pred sprejetjem Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Za oblikovanje cene rehabilitacijskih programov je bilo potrebno oblikovati časovne norme posameznih programov, opredeliti izvajalce programa in časovni obseg njihovega dela. Rehabilitacijski programi, ki so jih različni izvajalci razvili v Sloveniji po letu 1990, so bili osnova za oblikovanje predloga storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki so opredeljene v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, prav tako pa so bili izračuni časovnih norm za posamezne storitve osnova za oblikovanje normativov. Pri pripravi normativov na področju zaposlitvene rehabilitacije je upoštevana tudi Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje (spletna stran MDDSZ, ). 4

5 2. CILJI NORMATIVOV NA PODROČJE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Normativi na področju zaposlitvene rehabilitacije se oblikujejo z več cilji oziroma morajo omogočati različne funkcije in uporabo. 2.1 Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju MDDSZ) kot glavnemu naročniku in financerju služijo za: načrtovanje obsega nalog izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije (izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije, izvajanje podpornih storitev), utemeljevanje porabe proračunskih sredstev, načrtovanje razvoja nacionalne mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, določanje števila strokovnih timov in obsega opravljenih storitev zaposlitvene rehabilitacije, spremljanje in evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog, primerjave izvedenega obsega nalog med izvajalci. 2.2 Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot glavnemu napotitelju (v nadaljevanju ZRSZ), omogočajo: objektivno oceno rehabilitacijskih možnosti posameznih izvajalcev oziroma rehabilitacijskih možnosti na nivoju posamezne območne službe ZRSZ, načrtovanje obsega nalog izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v posamezni območni službi ZRSZ, načrtovanje obsega nalog v okviru individualnega rehabilitacijskega načrta, usklajevanje rehabilitacijskih potreb z rehabilitacijskimi zmožnostmi v posameznih območnih službah ZRSZ, evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog v posameznih območnih službah ZRSZ in na nacionalnem nivoju. 2.3 Izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije omogočajo: optimalno organizacijo dela in učinkovito načrtovanje nalog, učinkovito in kakovostno izvajanje nalog, spremljanje doseženih rezultatov dela, evalvacijo realiziranega obsega načrtovanih nalog, varovanje strokovnih delavcev pred izgorevanjem. 2.4 Vsem trem ciljnim skupinam normativi omogočajo realne in primerljive podatke o učinkovitosti posameznih strokovnih timov in s tem tudi osnovo za realno dogovarjanje ter sprejemanje rešitev na racionalnih osnovah, kar omogoča kakovostno spoprijemanje s problemi na področju zaposlitvene rehabilitacije. 5

6 3. MEDNARODNE PRIMERJAVE V Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov so med drugim opredeljene storitve, na njih temeljijo tudi podzakonski akti (merila, obseg in vrste storitev). Večina izvajalcev v državah Evropske unije oblikuje in ima financirane programe, na katerih temeljijo tudi normativi. Programi in storitve izvajalcev v različnih državah (tudi v državah Evropske unije) med seboj niso neposredno primerljivi. Velike težave v primerjanju programov so ugotavljali tudi člani raziskovalne skupine v okviru Evropske platforme za rehabilitacijo, ko so poskušali razviti model učinkovitega»benchmarkinga«, ki bi zagotavljal kakovostno medsebojno primerjavo med člani Evropske platforme za rehabilitacijo. Na področju zaposlitvene rehabilitacije lahko s programskega vidika opredelimo tri področja, ki so večinoma primerljiva med posameznimi državami v Evropski uniji: ocenjevanje (diagnostika) z izoblikovanim individualnim rehabilitacijskim načrtom (programom); usposabljanje (ki zajema področje delovnega usposabljanja in psihosocialno rehabilitacijo), vključno z iskanjem, oblikovanjem in prilagajanjem delovnega mesta in varnim vključevanjem v delovni proces; spremljanje in ohranjanje zaposlitve, vključno s podpornimi storitvami. Za izvajalce v državah Evropske unije lahko kot skupno značilnost, ki velja tudi za Slovenijo, ugotovimo, da proces zaposlitvene rehabilitacije načrtuje in vodi strokovni tim ter spremlja dosežene rezultate. Prav tako lahko pri večini izvajalcev ugotavljamo, da načrtovanje in izvajanje rehabilitacijskega procesa temelji na rezultatih in ugotovitvah predhodno izvedenega ocenjevanja (diagnostike). Tudi pri opredelitvi ocenjevalnih področij ni pomembnejših razlik, so pa velike razlike v časovnem obsegu ocenjevalne faze, in sicer od treh dni do treh mesecev. Opazni pa so trendi zmanjševanja časovnega obsega za ocenjevalno fazo. Velike razlike so tudi v strukturi in trajanju rehabilitacijskih programov. Zaradi razlik v zakonodaji in posledično razlik na izvedbenem nivoju, neposredne primerjave niso možne in tudi ne neposreden prenos primerov dobre prakse uvajanja normativov na področje zaposlitvene rehabilitacije v Slovenijo. 6

7 4. METODOLOGIJA OBLIKOVANJA NORMATIVOV 4.1. Opredelitev nalog Pri oblikovanju modela smo izhajali iz opredelitev, da je potrebno izdelati normative, ki: bodo enostavni za uporabo in ne bodo zahtevali dodatnih administrativnih nalog; bodo temeljili na podatkih, ki so jih izvajalci zaposlitvene rehabilitacije že zdaj zavezani zbirati in posredovati MDDSZ oziroma ZRSZ; bodo omogočali prilagajanje spremembam standardov, obsega financiranja in drugim spremenljivkam. Predlog je oblikovan: na osnovi sprejetih Standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki opredeljujejo tudi časovne obsege storitev; na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih Razvojnemu centru za zaposlitveno rehabilitacijo posredovali izvajalci zaposlitvene rehabilitacije za obdobje januar oktober 2007 in januar oktober 2008; na osnovi analize in statistične obdelave podatkov, ki so jih MDDSZ posredovali izvajalci zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008, na rezultatih individualnih analiz izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008; na rezultatih individualnih pogovorov s predstavniki izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije; ob upoštevanju pismenih pripomb in ocen izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v letu 2008; na predlogih, posredovanih v okviru obravnav predloga normativov na srečanjih Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije; na osnovi primerov dobre prakse v obdobju pred in po sprejetju ZZRZI; na drugih pripombah, posredovanih na osnutek gradiva, pripravljenega v okviru delovne skupine; bistvene spremembe pa so bile oblikovane na osnovi devetmesečnega spremljanja realizacije storitev pri vseh izvajalcih zaposlitvene rehabilitacije v obdobju april 2010 september 2010, januar 2011 september 2011 in januar 2012 september 2012 ter podatkov, pridobljenih z vprašalnikom, ki je bil posredovan v decembru 2011 vsem izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije. Na vprašalnik so posredovali odgovore vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. V končno verzijo so bile vključene tudi spremembe, ki omogočajo enostavno in pregledno spremljanje normativov v okviru predloga enotnega informacijskega sistema ZRSZ. 7

8 5. VSEBINA NORMATIVOV 5.1. Temeljne vsebine Temeljne vsebine obsegajo: 1. letni točkovni normativ za strokovni tim (opredelitev letnega obsega dela strokovnega tima); 2. določitev točkovne vrednosti posameznih storitev; 3. letni normativ vključenih oseb v storitve na strokovni tim; 4. okvirni letni normativ vključenih oseb v storitev B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov); 5. okvirni letni normativ vključenih oseb v storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu). Pri oblikovanju normativov smo izhajali iz temeljih predpostavk: da storitve zaposlitvene rehabilitacije oblikuje, organizira in izvaja strokovni tim, ki je opredeljen v aktualni mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije; da je obseg posameznih storitev za uporabnike, ki se vključujejo v storitve zaposlitvene rehabilitacije, opredeljen v urah neposrednega dela z njimi, tako je opredeljen tudi čas na napotnicah ZRSZ in tako izvajalci poročajo ZRSZ v poročilu o mesečni realizaciji. Obseg realiziranih ur programa je tudi osnova za pravice uporabnikov storitev do denarnih prejemkov ZRSZ; da so lahko uporabniki vključeni v istem časovnem obdobju (v istem mesecu) v več različnih storitev. Normativi niso opredeljeni za posamezne strokovne delavce, ampak za strokovni tim v celoti, tako so opredeljene tudi naloge v okviru standardov storitev zaposlitvene rehabilitacije in tako so opredeljene storitve zaposlitvene rehabilitacije v napotnicah, ki jih izda ZRSZ. Normativi zajemajo aktivnosti z uporabnikom (neposredno delo) kot tudi aktivnosti za uporabnika (druge aktivnosti strokovnega tima). Normativi temeljijo na številu ur vključenosti napotene osebe v posamezno storitev, ki je opredeljena v napotnici, ki jo izda ZRSZ. Določitev vrednosti posameznih storitev temelji na skupnem imenovalcu za vse storitve, tako da je možna medsebojna primerjava storitev. Prav tako skupni imenovalec omogoča seštevanje različnih storitev in izračun celotnega obsega realizacije storitev posameznega izvajalca. Primerjalne točkovne vrednosti so bile določene na osnovi rezultatov spremljanja in evalvacije dosežene realizacije storitev vseh izvajalcev v letih od 2007 do leta Normativi omogočajo tudi spremljanje obsega različnih storitev zaposlitvene rehabilitacije na uporabnika in povprečnega obsega vseh izvedenih storitev zaposlitvene rehabilitacije na uporabnika. 8

9 Normativi omogočajo opredelitev pričakovanega obsega storitev v posameznem letu na strokovni tim, ki so jo izvajalci dolžni zagotavljati v skladu s sprejeto Mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in Standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije. Večje preseganje sprejetega normativa pomeni, da je vprašljivo njihovo izvajanje v skladu s standardi storitev zaposlitvene rehabilitacije in pričakovano kakovostjo oziroma preveliko obremenjevanje strokovnih delavcev. Prav tako pa zahteva nedoseganje pričakovanega obsega iskanje vzrokov za nižjo realizacijo in sprejemanje ustreznih rešitev Opredelitev primerjalnih vrednosti storitev zaposlitvene rehabilitacije Primerjalne vrednosti storitev predstavljajo skupni imenovalec vseh storitev in omogočajo njihovo medsebojno primerjavo kot tudi izračun skupne realizacije nalog. Časovno so opredeljene na eno uro neposrednega dela s posameznikom. V točkovni vrednosti je upoštevano tako delo z uporabnikom kot delo za uporabnika. Primerjalne vrednosti predstavljajo stabilno vrednost, ki je ni potrebno spreminjati ob spreminjanju standardov posameznih storitev, ob spremembah na področju financiranja storitev ali drugih spremembah v mreži izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije. V primeru, da bo prišlo do pomembnih sprememb na področju standardov storitev oziroma na drugih področjih, ki so sistemsko povezani, ne bo potrebno spreminjati točkovne vrednosti storitev, potrebne pa bodo spremembe v letnih normativih (število napotenih uporabnikov, skupno število točk). 9

10 PRIMERJALNE VREDNOSTI STORITEV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE VRSTA STORITVE Primerjalna vrednost storitve 1. Svetovanje, spodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi (storitev A)- 1 ura dela z uporabnikom 9 t 2. Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov (storitev B) - 1 ura dela z uporabnikom 12 t 3. Pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo (storitev C) - 1 ura dela z uporabnikom 8 t 4. Pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev (storitev D) - 1 ura dela z uporabnikom 9 t 5. Razvijanje socialnih spretnosti in veščin (storitev E) - 1 ura dela z uporabnikom 8 t 6. Pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve (storitev F) - 1 ura dela z uporabnikom 8 t 7. Analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida (storitev G) 1 ura dela strokovnega delavca 10 t 8. Izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalidu ter načrta potrebne opreme in sredstev za delo (storitev H in I) 1 ura dela strokovnega delavca 10 t 10. Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu (storitev J) - 1 ura vključenosti uporabnika v usposabljanje v tekočem mesecu, do največ 120 ur mesečno na uporabnika 1 t 11. Spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju (storitev K) - 1 ura dela z uporabnikom 9 t 10

11 12. Spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi (storitev L) - 1 ura dela z uporabnikom 9 t 13. Sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa (storitev M) - 1 ura dela na posameznega uporabnika 9 t 14. Ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov (storitev N) 1 ura dela strokovnega delavca 11 t 15. Storitve podpornega zaposlovanja (storitve O-PZ) - 1 ura dela z uporabnikom 11 t 11

12 5.3. Letni normativ strokovnega tima Letni normativ za en strokovni tim = točk. Ker MDDSZ v obdobju od 2010 do 2013 financira 90 % dejavnosti strokovnega tima, mora en strokovni tim na leto za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v tem obdobju realizirati točk. En strokovni tim obravnava letno od 80 do 120 oseb. Realizirano število vključitev je odvisno od vrste in časovnega obsega storitev za posameznega uporabnika. Večji delež storitev B pogojuje večje število vključenih uporabnikov in obratno, večji delež storitev J pogojuje manjše število vključenih uporabnikov v tekočem letu in ravno tako večanje deleža storitev A, C, D, E, F pogojuje manjše število vključenih uporabnikov v tekočem letu Letni normativ storitve B (Priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov) na 1 strokovni tim Normativ: okvirno letno izvedenih 65 storitev B na tim. 65 opravljenih storitev B x povprečno 35 ur x 12 točk = točk. Povprečen čas 35 ur za izvedbo storitve B predstavlja pričakovani povprečni čas pri izvajalcih, ki se lahko spreminja glede na individualne potrebe uporabnikov. Tako opredeljen normativ izhaja iz predpostavke, da strokovni tim v povprečju porabi 40 % svojega časa za izvajanje storitev B ( točk : točk = 39 %). Izhajamo iz predpostavke, da so osebe v storitev B praviloma vključene največ 6 ur dnevno. Čas dnevne vključitve posameznega uporabnika opredeli strokovni tim glede na njegove trenutne zmožnosti. Realizacija letnega normativa storitve B pri posameznih izvajalcih lahko odstopa navzgor ali navzdol od predlaganega okvirnega povprečja glede na specifične potrebe napotenih oseb v določenem obdobju, pričakovano letno število izvedenih storitev B predstavlja samo orientacijsko vrednost Letni normativ storitev J (Usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu) na 1 strokovni tim Normativ: okvirno letno 45 oseb na 1 strokovni tim. 45 vključenih oseb x 6 mesecev x 100 ur x 1 točka = točk. Pričakovano okvirno število usposabljanj na en strokovni tim na leto je odvisno od dolžine trajanja usposabljanja in obsega ur usposabljanja na mesec, predlog letnega normativa predstavlja samo orientacijsko vrednost. 12

13 Maksimalni upoštevani obseg ur vključenosti posamezne osebe v storitev J v normativih = 120 ur, več ur se za posameznika ne upošteva, čeprav bi bil v tekočem mesecu vključen realno tudi več ur, tako smo dosegli primerljivo vrednost storitve J z ostalimi storitvami, sicer bi bila storitev J precenjena v primerjavi z njimi. Navedeni normativ predpostavlja, da je mesečno vključenih v storitev J povprečno 22 oseb na polni strokovni tim oziroma 45 oseb na letni ravni Letni normativ ostalih storitev Normativ: okvirno letno 45 oseb na 1 polni tim. Povprečno 45 oseb x 4 mesece x 8 ur x 9 točk = točk. Pri obsegu izvajanja ostalih storitev smo upoštevali tudi storitve podpornega zaposlovanja. Povprečno število vključenih uporabnikov zajema uporabnike v vseh storitvah samo enkrat, razen v storitvah podpornega zaposlovanja, ki se štejejo posebej. 13