SPOROČILO ZA JAVNOST zasedanje Sveta. Ekonomske in finančne zadeve. Luxembourg, 8. junij 2010 PRESSE

Transkripcija

1 SVET EVROPSKE UNIJE 10689/10 (OR. en) PRESSE 162 PR CO 7 SPOROČILO ZA JAVNOST zasedanje Sveta Ekonomske in finančne zadeve Luxembourg, 8. junij 2010 Predsednica Elena SALGADO druga podpredsednica španske vlade in ministrica za gospodarstvo PRESSE Rue de la Loi 175 B 1048 BRUSELJ Tel.: +32 (0) / 6319 Faks: +32 (0) press.office@consilium.europa.eu /10 1

2 Glavni rezultati Sveta Svet je za pripravo junijskega zasedanja Evropskega sveta sprejel sklepe o novi strategiji EU za delovna mesta in rast Evropa 2020 ter osnutek smernic ekonomskih politik, ki jih je treba izvajati v okviru nove strategije. Ocenil je napredek Estonije pri izpolnjevanju meril za ekonomsko in monetarno unijo, da bi lahko država 1. januarja 2011 sprejela evro kot svojo valuto. Predlog o tem bo predstavljen na junijskem zasedanju Evropskega sveta. Svet je potrdil osnutek uredbe s ciljem krepitve pravil o kakovosti in zanesljivosti statističnih podatkov, ki se uporabljajo za določanja javnofinančnega primanjkljaja in dolga držav članic v okviru postopka EU v zvezi s čezmernim primanjkljajem. V okviru srednjeročnega pregleda je potrdil osnutek prilagoditve mandata Evropske investicijske banke za posojila za projekte zunaj EU. Svet se je dogovoril o začetku pogajanj z Evropskim parlamentom, da bi bil novi mandat potrjen v prvi obravnavi. Potrdil je osnutek uredbe s ciljem omogočanja državam članicam, da pospešijo svoja prizadevanja v boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost, zlasti z ustanovitvijo Eurofisca, mreže nacionalnih uradnikov, ki bodo odkrivali in se bojevali proti novim primerom čezmejnih goljufij na področju DDV. Svet je sprejel sklepe o pokojninah, v katerih so preučeni načini, kako bi javne politike čim bolje poskrbele za trajnostne, dostopne in zadostne pokojninske prihodke. Sprejel je tudi sklepe o izvajanju kodeksa ravnanja EU o škodljivi davčni konkurenci in pozval Komisijo, naj začne dialog z Lihtenštajnom in Švico o uporabi načel in meril kodeksa /10 2

3 VSEBINA 1 UDELEŽENCI... 5 TOČKE RAZPRAVE ŠIRITEV EUROOBMOČJA ESTONIJA... 7 PAKT ZA STABILNOST IN RAST IZVAJANJE... 8 Ciper: program za stabilnost... 8 Nadaljnji odziv po ukrepih za konsolidacijo proračuna v nekaterih državah članicah... 8 PRIPRAVA JUNIJSKEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA... 9 Širše smernice ekonomskih politik... 9 Strategije za delovna mesta in rast Evropa 2020 Sklepi Sveta Ukrepi za krepitev finančnega urejanja Izhodne strategije: proračunski ukrepi Priprava vrhunskega srečanja G-20 v Torontu RAZNO SREČANJA OB ROBU SEJE SVETA Če je Svet uradno sprejel deklaracije, sklepe ali resolucije, je to navedeno v naslovu zadevne točke, besedilo pa je postavljeno med navednice. Dokumenti, na katere se sklicuje besedilo, so dostopni na spletni strani Sveta Akti, sprejeti z izjavami za zapisnik Sveta, do katerih se javnosti dostop lahko omogoči, so označeni z zvezdico; te izjave so na voljo na zgoraj navedeni spletni strani Sveta oziroma. jih je mogoče dobiti pri Tiskovnem uradu /10 3

4 DRUGE ODOBRENE TOČKE EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem statistični podatki...18 Evropska investicijska banka mandat za zunanja posojila...18 Pokojnine sklepi Sveta...19 Goljufije na področju DDV čezmejno sodelovanje mreža Eurofisc...19 Škodljiva davčna konkurenca kodeks ravnanja sklepi Sveta...20 Sistemi neposredne obdavčitve - uskladitev določb o boju proti zlorabam...20 ZUNANJE ZADEVE EU-Črna gora - poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora...20 SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA EULEX Kosovo - podaljšanje misije...21 RAZVOJNA POLITIKA Regionalno gospodarsko vključevanje v Vzhodni in Zahodni Afriki - posebno poročilo - sklepi Sveta /10 4

5 UDELEŽENCI Belgija: Didier REYNDERS Bolgarija: Ana MIHAYLOVA Češka: Eduard JANOTA Danska: Claus HJORT FREDERIKSEN Nemčija: Jörg ASMUSSEN Estonija: Jürgen LIGI Irska: Brian LENIHAN Grčija: George PAPACONSTANTINOU Španija: Elena SALGADO José Manuel CAMPA Francija: Christine LAGARDE Italija: Giulio TREMONTI Ciper: Charilaos STAVRAKIS Latvija: Einars REPŠE Litva: Ingrida ŠIMONYTĖ Luksemburg: Luc FRIEDEN Madžarska: György MATOLCSY Malta: Tonio FENECH Nizozemska: Jan Kees de JAGER Avstrija Josef PRÖLL Poljska: Jan VINCENT-ROSTOWSKI Portugalska: Fernando TEIXEIRA DOS SANTOS Romunija: Alexandru NAZARE Slovenija: Franc KRIŽANIČ podpredsednik vlade ter in institucionalne reforme namestnica ministra za finance državni sekretar na Ministrstvu za finance druga podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo in finance državni sekretar za gospodarstvo ministrica za gospodarstvo, industrijo in zaposlovanje minister za gospodarstvo in finance ministrica za finance minister za gospodarstvo, gospodarstvo in naložbe podkancler in zvezni državni minister ("Ministro de Estado"), minister za finance državni sekretar na Ministrstvu za finance 10689/10 5

6 Slovaška: Peter KAŽIMÍR Finska: Jyrki KATAINEN Švedska: Anders BORG Združeno kraljestvo: Mark HOBAN državni sekretar na Ministrstvu za finance podpredsednik vlade, državni sekretar za finance na Ministrstvu za finance Komisija: Olli REHN Michel BARNIER član član Drugi udeleženci: Jean-Claude TRICHET Philippe MAYSTADT Thomas WIESER Lorenzo CODOGNO predsednik Evropske centralne banke predsednik Evropske investicijske banke predsednik Ekonomsko-finančnega odbora predsednik Odbora za ekonomsko politiko 10689/10 6

7 TOČKE RAZPRAVE ŠIRITEV EUROOBMOČJA ESTONIJA Svet se je seznanil s: poročilom Komisije in Evropske centralne banke o izpolnjevanju konvergenčnih meril za ekonomsko in monetarno unijo devetih držav članic, ki niso v euroobmočju in za katere velja odstopanje EMU1, predlogom sklepa Sveta za sprejetje eura kot lastne valute v Estoniji s 1. januarjem Predstavniki držav članic, katerih valuta je euro, so sprejeli priporočilo Svetu za odobritev pristopa Estonije k euroobmočju, kot je bilo predlagano (dok /10). Svet je odobril pismo, ki ga njegov predsednik pošlje Evropskemu svetu, za obravnavo tega vprašanja na zasedanju 17. junija. Odločitev naj bi bila sprejeta na seji Sveta 13. julija. Svet se je strinjal z oceno Komisije, da je Estonija dosegla visoko stopnjo trajnostne konvergence in da zato izpolnjuje pogoje, potrebne za uvedbo eura kot svoje valute. S predlogom Komisije bi bila 1. januarja 2011 za Estonijo odpravljena določba o odstopanju. Od 27 držav članic EU jih šestnajst trenutno uporablja euro kot svojo valuto: Belgija, Ciper, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Finska. Eurobankovce in eurokovance so v 12 od teh držav uvedli 1. januarja 2002, v Sloveniji 1. januarja 2007, na Cipru in Malti 1. januarja 2008 ter na Slovaškem 1. januarja Bolgarija, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska (Danska in Združeno kraljestvo nista izrazili želje po sprejetju evra) /10 7

8 PAKT ZA STABILNOST IN RAST IZVAJANJE Ciper: program za stabilnost Svet je sprejel mnenje, kot je to določeno v Paktu stabilnost in rasti EU, o posodobitvi programa za stabilnost Cipra. Programi za stabilnost, ki jih imajo države članice, katerih valuta je euro, zagotavljajo zdrave javne finance kot sredstva za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in trajnostno rast. Nadaljnji odziv po ukrepih za konsolidacijo proračuna v nekaterih državah članicah Kot je bilo napovedano na seji 18. maja, je Svet izmenjal mnenja o nadaljnjem odzivu po dodatnih ukrepih za konsolidacijo proračuna, sprejetih v Španiji in na Portugalskem. Seznanil se je s predhodno oceno ukrepov, ki jo je izvedla Komisija, in se dogovoril, da jih bo na seji 13. julija ocenil v okviru postopka EU v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Svet in države članice so se na izredni seji 9. maja dogovorile o celovitem svežnju ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi. Svet je v zvezi s tem izrazil močno zavezanost zagotavljanju fiskalne vzdržnosti in pospešene gospodarske rasti v vseh državah članicah in se zato strinjal s pospešenim izvajanjem načrtov za konsolidacijo proračuna in strukturnih reform, kadar je to upravičeno /10 8

9 PRIPRAVA JUNIJSKEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVETA Širše smernice ekonomskih politik Svet je potrdil poročilo o osnutku širših smernicah ekonomskih politik EU in držav članic (dok /10). Dogovoril se je, da bo na zasedanju Evropskega sveta 17. junija poročilo posredoval v potrditev. Osnutek priporočila in osnutek sklepa o smernicah za politike zaposlovanja v državah članicah tvorita integrirane smernice, te pa določajo večletni okvir za strukturne reforme, ki jih je treba izvesti v okviru nove strategije EU za delovna mesta in rast Evropa Države članice bodo na podlagi integriranih smernic oblikovale nacionalne programe reform, v katerih bodo natančno določile ukrepe, ki jih bodo sprejele. Posebno pozornost bodo namenile prizadevanjem za dosego nacionalnih ciljev in ukrepom za odpravo ovir, ki na nacionalni ravni omejujejo trajnostno rast. Evropski svet bo vsako leto ocenil napredek pri izvajanju strategije tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Hkrati bo preučil tudi makroekonomski in strukturni razvoj, razvoj na področju konkurenčnosti in splošno finančno stabilnost. Svet naj bi priporočilo sprejel na seji 13. julija /10 9

10 Strategije za delovna mesta in rast Evropa 2020 Sklepi Sveta Svet je sprejel naslednje sklepe in se strinjal, da jih posreduje Evropskemu svetu za zasedanje 17. junija. "Strategija Evropa Evropa 2020 je nova strategija Evropske unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter delovna mesta. Je osrednji sestavni del evropskega odziva na najhujšo svetovno gospodarsko krizo po tridesetih letih 20. stoletja, ki je ogrozila makroekonomsko in finančno stabilnost ter bi ob odsotnosti kontinuiranega političnega ukrepanja lahko imela hude posledice za potencial rasti evropskega gospodarstva v prihodnjih letih. V strategiji Evropa 2020 so obravnavane neposredne in dolgoročne potrebe za makroekonomsko in finančno stabilizacijo. Z njo se vzpostavlja ustrezen podporni okvir za izvedbene strategije izhoda iz kratkoročne krize, in sicer s povezavo pravočasnega umika fiskalnih spodbud, ukrepov realnega gospodarstva in podpore finančnemu sektorju, ob postopnem srednjeročnem in dolgoročnem uvajanju strukturnih reform za pospeševanje rasti. S strategijo naj bi se lotili tudi izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva, globalizacijo in podnebnimi spremembami, ter vprašanj konkurenčnosti in makroekonomskega neravnovesja, ki so obstajali že pred gospodarsko krizo. 2. Jedro nove strategije je okvir za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik držav članic, ki temelji na poostrenem nadzoru nad državami, ta pa celostno zajema vsa ustrezna področja makroekonomskein strukturne politike. Ta okrepljeni okvir naj bi omogočil takojšnji zagon izhodnih strategij ter izpolnil nujno potrebo po kratkoročni in srednjeročni fiskalni konsolidaciji, in sicer s strategijami za proračunsko konsolidacijo, ki spodbujajo rast in so usmerjene na omejevanje odhodkov, združiti pa bi ga bilo treba z izvajanjem dolgoročnih politik, da bi odpravili ovire za rast. Cilji 3. Svet JE SEZNANJEN z napredkom, doseženim pri določanju referenčnih vrednosti za evropske cilje glede izobraževanja in pri oblikovanju kazalnikov na področju socialne vključenosti. Glavni cilji bi morali biti del integriranih smernic. Svet POUDARJA, da morajo biti cilji skladni s splošnimi cilji strategije Evropa 2020, tj. glede rasti in delovnih mest, ter s potrebo po fiskalni konsolidaciji. Zlasti cilj EU glede socialne vključenosti bi moral upoštevati vidik trga dela /10 10

11 4. Svet tudi UGOTAVLJA, da so države članice dosegle napredek pri opredeljevanju svojih nacionalnih ciljev, potem ko so s Komisijo izmenjale mnenja, da bi preverile skladnost nacionalnih in evropskih ciljev. Svet SPODBUJA Komisijo, naj še naprej sodeluje z nacionalnimi organi, da bi v naslednjih nacionalnih programih reform določili realistične in ambiciozne nacionalne cilje, usklajene glede na opredeljene makro-strukturne ovire za rast. Kaže, da so začasni nacionalni cilji na splošno skladni s cilji na ravni EU. 5. Svet MENI, da bi glavni cilji morali odražati celotni napredek v smeri strategije Evropa Svet PREDLAGA, da bi se nacionalni glavni cilji uskladili z naslednjimi načeli: nacionalni cilji bi morali biti hkrati ambiciozni in realistični. Upoštevati bi morali makro-strukturne ovire za rast v posameznih državah in njihove posebne razmere, povezane s stanjem gospodarskega razvoja, pa tudi makroekonomske, socialne, okoljske in fiskalne izzive, s katerimi se srečujejo te države. Države članice so v celoti odgovorne za svoje nacionalne cilje, ne da bi morale deliti breme. Ne glede na to pa bi morali biti cilji v vsaki državi in na ravni EU tudi na splošno usklajeni in dosledni. Svet ECOFIN ima pomembno vlogo pri zagotavljanju celovitega spoštovanja splošnih fiskalnih omejitev. Čeprav porazdelitev bremen v tem primeru ni bistvena, bi si vse države članice morale prizadevati za napredek, pri čemer bi morale države z večjim zaostankom na splošno prispevati več, da se doseže skupni cilj, ob uskladitvi s potrebo po fiskalni konsolidaciji. Ustrezno bi bilo treba upoštevati medsebojne povezave med cilji, saj bi lahko izpolnitev enega cilja pripomogla k izpolnitvi drugih. Redno bi bilo treba pregledovati napredek v zvezi z glavnimi cilji, po potrebi pa opraviti tudi vmesni pregled /10 11

12 6. Svet POUDARJA, da je treba na ravni držav in EU dati prednost politikam, ki krepijo sisteme spodbud za doseganje ciljev in ki bi jih bilo treba uskladiti z zavezami za fiskalno konsolidacijo, prevzetimi v okviru Pakta za stabilnost in rast. To je še posebno pomembno v zvezi s ciljem glede ravni porabe za raziskave in razvoj (kjer naj bi se povečali v glavnem odhodki v zasebnem sektorju), glede socialne vključenosti/revščine (kjer bi morala večja zaposlenost, na primer pri skupinah, ki so trenutno socialno izključene, prispevati levji delež k napredku) in glede energetske učinkovitosti (kjer bi morali uporabniki, ki koristijo prihranke energije, na splošno kriti dodatne stroške naložb). Integrirane smernice 7. Svet SPREJEMA poročilo, namenjeno Evropskemu svetu za zasedanje 17. junija, o širših smernicah ekonomske politike kot del racionaliziranih integriranih smernic. Predlagane širše smernice ekonomske politike so ustrezen referenčni okvir za gospodarske politike držav članic in EU. Svet POUDARJA, da so širše smernice ekonomske politike pravna podlaga za priporočila posameznim državam po členu 121(2) in so zato še posebno pomembne za okrepitev usklajevanja gospodarske politike v EU. Glavne ovire za trajnostno rast 8. Svet PONOVNO POTRJUJE, da je pomembno opredeliti največje makro-strukturne ovire za rast v državah in zasnovati politike za njihovo odpravo, da bi se zagotovile ustrezne razmere za trajnostno in uravnoteženo rast in delovna mesta v prihodnosti. Svet POZDRAVLJA delo, ki ga s tem v zvezi opravljajo Komisija in države članice ter Odbor za ekonomsko politiko in Ekonomsko-finančni odbor, ter ODOBRAVA poročilo teh dveh odborov o opredelitvi makro-strukturnih ovir za rast v državah. Države članice naj te predloge upoštevajo pri opredelitvi ovir v svojih nacionalnih programih reform. 9. Za odpravo teh ovir je treba srednjeročno in dolgoročno ustvariti ustrezne okvirne razmere na makro ravni, da bi razrešili proračunske in makro-finančne težave ter zunanja neravnovesja. Potrebne bodo tudi politike za sprostitev gibal rasti z učinkom na makroekonomski ravni, na primer politike na področju trga dela in trga proizvodov, pa tudi politike na področju inovacij, raziskav in razvoja, podnebnih sprememb in izobraževanja. Za države članice bo pomembno oblikovanje politik za odpravo obstoječih ovir, s tem pa se bodo zagotovili ustrezni pogoji za trajnostno in uravnoteženo rast ter delovna mesta v prihodnosti /10 12

13 Okrepljeno usklajevanje in časovnost gospodarske politike 10 Svet POZDRAVLJA sporočilo Komisije o krepitvi usklajevanja gospodarske politike v celotni EU in še posebno v območju evra, vanj pa so vključeni tudi predlogi za krepitev Pakta stabilnosti in rasti, za širši nadzor nad dogajanjem na makroekonomskem področju in področju konkurenčnosti znotraj območja evra ter za bolj povezano usklajevanje gospodarske politike v EU. 11. Svet POZDRAVLJA delo projektne skupine, ki jo je ustanovil predsednik Evropskega sveta, in pričakuje njene predloge, tudi glede večjega političnega usklajevanja in krepitve Pakta stabilnosti in rasti. 12. Svet MENI, da bi bilo treba nadzor v okviru strategije Evropa 2020 ter Pakta za stabilnost in rast organizirati na naslednji način: treba bi bilo bolje uskladiti poročanje v okviru programov za stabilnost in konvergenco in nacionalnih programov reform ter pri tem upoštevati smernice Evropskega sveta. Vsa ta področja politike bi bilo treba celostno analizirati. Vendar pa bodo instrumenti jasno ločeni. Določbe Pakta za stabilnost in rast bodo še naprej v celoti upoštevane, Svet ECOFIN pa bo še naprej odgovoren za nadzorovanje njegovega izvajanja. Nadzor bi moral biti širši, bolj poglobljen in učinkovitejši, z večjim poudarkom na vsebini in ob večjem upoštevanju vidika območja evra. Nadzor bi moral prispevati k oblikovanju politike na ravni držav ter zagotoviti splošno povezanost z vidika EU in območja evra kot celote. O tem bo projektna skupina še razpravljala. Pri časovnosti poročanja in političnih smernic bi bilo treba upoštevati potrebo po ustreznih pripravah na ravni držav in določiti najustreznejši trenutek za ocenjevanje fiskalnih politik držav ob spoštovanju vloge njihovih parlamentov. Treba bi bilo v celoti izkoristiti medsebojno vplivanje in dopolnjevanje politik na ravni EU in držav. Treba bi se bilo izogniti vsakršnemu podvajanju procesov in karseda zmanjšati obveznosti poročanja za države članice /10 13

14 13. Svet POZIVA Komisijo, naj predloži pregled ovir na ravni EU, predviden v okviru vodilnih pobud, in razloži, kako bi lahko na podlagi tematskega stebra pripravili politična priporočila za države članice. S tem v zvezi bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotoviti, da se v ta namen vzpostavijo ustrezni okviri za ocenjevanje." Ukrepi za krepitev finančnega urejanja Svet je potrdil poročilo, namenjeno Evropskemu svetu za zasedanje 17. junija, o napredku, doseženem pri krepitvi finančnega urejanja kot odziva na krizo na svetovnih finančnih trgih. Seznanil se je tudi s: poročilom predsedstva o sedanjih pogajanjih z Evropskim parlamentom na tem področju, predvsem glede reforme sistema EU za nadzor finančnih storitev in osnutka pravil EU za subjekte, ki upravljajo alternativne investicijske sklade, kot so hedge skladi in zasebni naložbeni skladi; poročilom Komisije o njenem delovnem programu za finančne storitve, vključno s poročilom o morebitnem oblikovanju skladov, ki bi omogočali urejene reševalne postopke v primeru propada finančnih institucij. Izhodne strategije: proračunski ukrepi Svet je potrdil poročilo, namenjeno Evropskemu svetu za zasedanje 17. junija, o napredku, doseženem pri razvoju izhodne strategije za postopno odpravo proračunskih spodbud, uvedenih kot odziv na gospodarsko krizo (dok /10) /10 14

15 Priprava vrhunskega srečanja G-20 v Torontu Svet se je dogovoril, da bo posredoval mandat Evropskemu svetu, da se na zasedanju 17. junija pripravi vrhunsko srečanje G-20 v Torontu, ki bo 26. in 27. junija. Vrhunsko srečanje v Torontu bo osredotočeno na okrevanje od svetovne gospodarske in finančne krize ter na izvrševanje zavez iz prejšnjih vrhunskih srečanj G-20, ter bo še naprej določalo temelje za trajnostno in uravnoteženo rast. Skupina G-20, ustanovljena leta 1999 po azijski finančni krizi leta 1997, je do leta 2008 vključevala letna srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank. Voditelji skupine G-20 so se prvič sestali v Washingtonu novembra 2008, da bi oblikovali usklajen odziv na svetovno gospodarsko krizo. Temu je sledil vrh v Londonu, aprila 2009 in v Pittsburghu, septembra 2009, kjer je bila skupina G-20 določena za prvi forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Tekom treh vrhunskih srečanj so se voditelji G-20 dogovorili o ukrepih za ponovno vzpostavitev gospodarskega zaupanja in o ukrepih za krepitev finančnega urejanja. Zavezali so se tudi k reformi mednarodnih finančnih ustanov, spodbujanju trgovine in upiranju protekcionizmu /10 15

16 RAZNO - Delovna skupina za ekonomsko upravljanje Svet se je seznanil z napredkom dela Delovne skupine, ki ji predseduje predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, katere namen je krepitev ekonomskega upravljanja v EU. Izrazil je podporo delu delovne skupine, zlasti glede krepitve proračunske discipline v okviru pakta za stabilnost in rast, razširitve makroekonomskega nadzora, krepitve mehanizmov za učinkovito obvladovanje krize in izboljšanja določb in usklajevanja ekonomskega upravljanja /10 16

17 SREČANJA OB ROBU SEJE SVETA Ob robu seje sveta so potekala naslednja srečanja: - Euroskupina Ministri držav članic euroobmočja so se udeležili srečanja Euroskupine, ki je bilo 7. junija. - Delovna skupina za ekonomsko upravljanje Ministri so se 7. junija udeležili delovne večerje delovne skupine za ekonomsko upravljanje, ki ji predseduje predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy. - Letna seja sveta guvernerjev EIB Ministri so se kot guvernerji Evropske investicijske banke srečali na letni seji guvernerjev EIB. * * * Na kosilu so razpravljali o gospodarskih razmerah /10 17

18 DRUGE ODOBRENE TOČKE EKONOMSKE IN FINANČNE ZADEVE Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem statistični podatki Svet se je dogovoril o splošnem pristopu k osnutku uredbe s ciljem krepitve pravil o statističnih podatkih, ki se uporabljajo v okviru postopka EU v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Cilj je omogočiti Komisiji in državam članicam, da bi bolj učinkovito sodelovale pri izboljšanju kakovosti in zanesljivosti statističnih podatkov, ki se uporabljajo za določanje javnofinančnega primanjkljaja in dolga. Uredba bo sprejeta na bližnji seji Sveta, potem ko bo Evropski parlament dal svoje mnenje. Za podrobnejše informacije glej sporočilo za javnost 10728/10. Evropska investicijska banka mandat za zunanja posojila Svet se je dogovoril o splošnem pristopu k osnutku sklepa s ciljem prilagoditve sedanjega mandata Evropske investicijske banke za posojila, v okviru garancije proračuna EU, za projekte izven EU. To sledi vmesnemu pregledu uporabe mandata EIB za zunanja posojila za obdobje Svet je pozval predsedstvo, naj na podlagi tega splošnega pristopa z Evropskim parlamentom začne pogajanja, da bi sklep sprejeli v prvi obravnavi. Za podrobnejše informacije glej sporočilo za javnost 10720/ /10 18

19 Pokojnine sklepi Sveta Svet je sprejel naslednje sklepe: "Svet POZDRAVLJA vmesno skupno poročilo o pokojninah, ki sta ga pripravila Odbor za ekonomsko politiko in Odbor za socialno zaščito, in PONOVNO POTRJUJE zavezanost skupnim ciljem glede trajnostnih in primernih pokojnin ter triplastni strategiji za odpravljanje gospodarskih in proračunskih posledic staranja prebivalstva, ki se sestoji iz: hitrejšega zmanjševanja dolga; dviga stopnje zaposlenosti in produktivnosti ter reforme pokojninskega sistema ter sistema zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe. Svet POUDARJA, da so nujni nadaljnji ukrepi za okrepitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ in s tem podlage za nadaljnje zagotavljanje primernih pokojnin. Svet PRIČAKUJE končno skupno poročilo o pokojninah proti koncu leta V tem poročilu bodo prikazani glavni izzivi politik na splošno in na ravni posameznih držav, s čimer bodo zagotovljene ustrezne smernice za obveščene politične odločitve za zagotavljanje primernih in vzdržnih pokojnin v Evropi." Goljufije na področju DDV čezmejno sodelovanje mreža Eurofisc Svet je dosegel politični dogovor o osnutku uredbe, katere namen je omogočiti državam članicam, da pospešijo svoja prizadevanja v boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (DDV). Osnutek uredbe ustanavlja Eurofisc, mrežo nacionalnih uradnikov, ki bodo odkrivali in se bojevali proti novim primerom čezmejnih goljufij na področju DDV. Uredba bo na eni od naslednjih sej Sveta sprejeta brez razprave, potem ko bo besedilo finalizirano. Za podrobnejše informacije glej sporočilo za javnost 10730/ /10 19

20 Škodljiva davčna konkurenca kodeks ravnanja sklepi Sveta Svet je sprejel naslednje sklepe: "V zvezi s kodeksom ravnanja Svet: pozdravlja napredek, ki ga je med švedskim predsedovanjem dosegla Skupina za kodeks ravnanja (obdavčitev podjetij), kakor je naveden v njenem poročilu (dok /10 FISC 47); poziva skupino, naj še naprej spremlja mirovanje in izvajanje znižanja dajatev ter nadaljuje delo v skladu z delovnim svežnjem, o katerem se je Svet (ECOFIN) dogovoril 5. decembra 2008 (dok /08 FISC 174); zaradi olajšanja dela skupine v zvezi s spodbujanjem sprejemanja načel kodeksa ravnanja v tretjih državah poziva Komisijo, naj začne dialog z Lihtenštajnom in Švico o uporabi načel in meril kodeksa ter pred koncem belgijskega predsedovanja o tem poroča skupini za kodeks ravnanja; poziva skupino, naj do konca belgijskega predsedovanja Svetu poroča o svojem delu." Sistemi neposredne obdavčitve - uskladitev določb o boju proti zlorabam Svet je sprejel resolucijo o uskladitvi davčnih politik držav članic glede določb o boju proti zlorabam. Resolucija je v dokumentu 10597/10. ZUNANJE ZADEVE EU-Črna gora - poslovnik Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora Svet je sprejel sklep o stališču EU, ki naj se zavzame v Stabilizacijsko-pridružitvenem odboru EU - Črna gora glede njegovega poslovnika /10 20

21 SKUPNA VARNOSTNA IN OBRAMBNA POLITIKA EULEX Kosovo - podaljšanje misije Svet je sprejel sklep o podaljšanju misije Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (EULEX Kosovo) za obdobje dveh let, do 14. junija Sklep poudarja močno zavezo EU na Kosovu, zlasti glede pravne države ter evropske perspektive Kosova. EULEX Kosovo je največja civilna misija, ki je bila kdajkoli začeta v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU. V partnerstvu s kosovskimi ustanovami je cilj misije pomoč organom in organom pregona pri napredku k trajnosti in odgovornosti. Misija bo nadalje oblikovala in okrepila samostojen in večetnični pravosodni sistem in večetnično policijo in carino ter pri tem zagotovila, da v teh ustanovah ne bo političnega vmešavanja in da bodo spoštovale mednarodno priznane standarde in evropske najboljše prakse. Misija bo v polnem sodelovanju z drugimi programi pomoči EU izvajala svoj mandat s spremljanjem, mentorstvom in svetovanjem, hkrati pa bo ohranila nekatere izvršilne pristojnosti. Misija EULEX Kosovo je bila ustanovljena 4. februarja 2008 s skupnim ukrepom 2008/124/SZVP in bi se morala končati 14. junija Svojo polno začetno zmogljivost je dosegla decembra 2008 in svojo polno operativno zmogljivost aprila Misija izvaja svoj mandat po celem Kosovu. Več o EULEX Kosovo: Video posnetki: tvnewsroom.consilium.europa.eu RAZVOJNA POLITIKA Regionalno gospodarsko vključevanje v Vzhodni in Zahodni Afriki - posebno poročilo - sklepi Sveta Svet je sprejel sklepe iz dok. 9952/ /10 21