P R E D H O D N O P O R O Č I L O O IZVAJANJU NALOG SODIŠČA V LETU 1995

Transkripcija

1 REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Na podlagi 24. člena Zakona o Računskem sodišču (v nadaljevanju ZRacS ) in 23. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije izdajam naslednje P R E D H O D N O P O R O Č I L O O IZVAJANJU NALOG SODIŠČA V LETU 1995 na OKRAJNEM SODIŠČU NA PTUJU, Ptuj, Krempljeva 7 Številka: /96-11 Ljubljana, 26. september 1997

2 I. UVOD Na Okrajnem sodišču na Ptuju, Krempljeva 7 (v nadaljevanju Okrajno sodišče) je bil opravljen nadzor na podlagi sklepa o izvedbi nadzora, št /96-1, z dne 4. oktober 1996 in aneksa k sklepu o izvedbi nadzora, št /96-5, z dne 2. februar 1997, v obsegu revizije izvajanje nalog sodišča v letu Nadzor je bil opravljen tudi na Okrožnem sodišču na Ptuju (v nadaljevanju Okrožno sodišče) v delu, ki se nanaša na zagotavljanje pogojev za delo Okrajnega sodišča. Pregled so opravile revizijske delavke Irena Vidovič, Tatjana Kolenc ter pripravnica Monika Rotdajč. Cilj revizije je bil ugotoviti učinkovitost dela sodišča preko preveritev: - zaposlenih in stroškov dela, - opremljenosti, - vrste in števila zadev. Pravna podlaga delovanja sodišča je določena v 114. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ki določa Okrajno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju, za območje sodnega okraja Ptuj. Poleg tega pa tudi Ustava Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Sodni red in Zakon o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS). Okrožno sodišče kot samostojni proračunski uporabnik zagotavlja Okrajnemu sodišču sredstva za plače in druge stroške dela. Odgovorni osebi na Okrajnem sodišču v letu 1995 sta bili: - Benjamin Auer, dipl iur.,v. d. predstojnik Okrajnega sodišča - Lidija Krničar, dipl. oec., vodja računovodstva na Okrožnem sodišču na Ptuju II. UGOTOVITVE: 1. ZAPOSLENI 1.1. Ugotavljanje potreb po sodnikih in ostalih zaposlenih Po določilih 38. člena ZS število sodniških mest na posameznem sodišču določi Sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča. Ministrstvo za pravosodje je pri določitvi števila sodniških mest na okrajnih, okrožnih in višjih sodiščih v Republiki Sloveniji upoštevalo: statistični izračun potrebnega števila sodnikov glede na novo sprejete zadeve v letu 1992 in korigirana okvirna merila za določitev števila sodniških mest iz leta

3 Na podlagi omenjenih podlag je Sodni svet 6. junija 1994 sprejel Akt o določitvi števila sodniških mest na višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji. Število strokovnih sodelavcev, sodnih referentov, upravno tehničnih in drugih delavcev sodišča ( sodno osebje), določi za posamezno sodišče minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju Sodnega sveta, kot to določa 59.člen ZS. V Uradnem listu RS, št. 83/94 je objavljena Odredba o določitvi števila strokovnih sodelavcev, sodnih referentov v zemljiški knjigi, administrativnih delavcev in tehničnih delavcev na okrajnih sodiščih, ki jo je izdal, na podlagi omenjenega člena minister za pravosodje. Ugotovljeno je bilo, da so posamezni delavci opravljajo dela in naloge za potrebe Okrajnega in Okrožnega sodišča. Taka dela opravlja sekretar sodišča, računovodstvo, referent za kadrovsko personalne zadeve, ekonomat, arhiv in vložišče. Prav tako pa je skupno upravljanje s sodno zgradbo, varovanje ljudi in premoženja, kar kaže na gospodarno ravnanje sodišč. Na podlagi 61. in 66. člena ZS in 3. in 38. člena Sodnega reda je potrebno z notranjo organizacijo sodišč zagotoviti učinkovito izvajanje sodne oblasti. Na tej podlagi je izdelan predlog Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Okrožnega sodišča na Ptuju, Okrajnega sodišča na Ptuju in Okrajnega sodišča v Ormožu, ki pa še ni bil sprejet Število sistemiziranih in dejansko zasedenih delovnih mest po strukturi zaposlenih Sodniki Število sodnikov je določeno v Aktu o določitvi števila sodniških mest na višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji. V njem je za Okrajno sodišče določeno, da ima: - predstojnika in - sedem sodnikov. V času nadzora so bila štiri sodniška mesta nezasedena. Okrajno sodišče sodi med manjša sodišča v Republiki Sloveniji, ker ima sistemiziranih manj kot 10 sodniških mest. Takšnih okrajnih sodišč je v Republiki Sloveniji 40, kar predstavlja 90,9%. Po številu sistemiziranih sodniških mest so večja le okrajna sodišča v Celju, Kranju, Mariboru in v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje je izvedlo v času od 1. januarja 1995 do časa nadzora tri javne razpise za zasedbo delovnih mest sodnikov in dva javna poziva sodnikom k vložitvi kandidatur za prosta mesta predstojnika in namestnika predstojnika okrajnega sodišča. 3

4 Funkcijo v.d. predstojnika okrajnega sodišča je opravljal Benjamin Auer, ki je bil pred reorganizacijo sodnik Temeljnega sodišča Maribor, enota na Ptuju. S 1. januarjem 1995 je bil z odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije številka 751-6/94, z dne 19. december 1994 razporejen na delo na Okrajno sodišče. K predlogu, da do imenovanja opravlja funkcijo v. d. predstojnika Okrajnega sodišča, je dalo soglasje Ministrstvo za pravosodje z omejitvijo, da to funkcijo lahko opravlja največ šest mesecev. Kasneje je Ministrstvo za pravosodje izdalo še eno soglasje k podaljšanju mandata. Sodni svet je v Uradnem listu RS, št. 54/96 sprejel sklep, s katerim ponavlja javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur za prosta mesta, med drugim za predstojnika in namestnika predstojnika Okrajnega sodišča. Postopek v času nadzora še ni bil zaključen. Ministrstvo za pravosodje je v mesecu februarju 1995 izvedlo razpis prostih delovnih mest za okrajna, okrožna in višja sodišča, na podlagi 15. in 101. člena ZSS. V omenjenem razpisu so bila razpisana tudi štiri prosta delovna mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču (Uradni list RS, št. 9/95). Na osnovi razpisa je bila izvoljena sodnica, ki je službo nastopila 2. oktobra Za tri sodniška mesta je bil razpis neuspešen. Januarja 1996 je Ministrstvo za pravosodje ponovno objavilo razpis delovnih mest, na podlagi 15. člena ZSS, v katerem je objavilo tudi dve prosti mesti sodnikov na Okrajnem sodišču. Na podlagi razpisa je bila izvoljena, dne 25. julija 1996, sodnica, ki je zaprisegla in nastopila službo 29. julija Ostala delovna mesta so ostala nezasedena. Omenjena sodnica je nadomestila sodnico, ki je napredovala in se zaposlila na Okrožnem sodišču. Avgusta 1996 je Ministrstvo za pravosodje ponovno objavilo razpis prostih delovnih mest na sodiščih, med drugim tudi za Okrajno sodišče, za dve prosti sodniški mesti. Razpis je bil v času nadzora v teku. Ugotovljeno je bilo, da je postopek imenovanja sodnikov dolgotrajen, saj je od razpisa delovnega mesta v Uradnem listu do imenovanja sodnikov preteklo v povprečju 7 mesecev Sodno osebje Število delovnih mest sodnega osebja je določeno v Odredbi o določitvi števila strokovnih sodelavcev, sodnih referentov v zemljiški knjigi, administrativnih delavcev in tehničnih delavcev na okrajnih sodiščih. Za Okrajno sodišče so določena naslednja delovna mesta: - dva strokovna sodelavca, - šest referentov v zemljiški knjigi, - vodja zemljiške knjige in - sedemnajst administrativnih delavcev. Na koncu leta 1995 je bilo zasedenih dvaindvajset delovnih mest. 4

5 Od skupaj sistemiziranih 73 delovnih mest za strokovne sodelavce na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji je bilo po stanju 31. december 1995 zasedenih 44, kar pomeni 60,3 %. Na Okrajnem sodišču je bilo zasedeno eno delovno mesto strokovnega sodelavca, eno je bilo v času nadzora še nezasedeno. V Republiki Sloveniji je bilo na sodnika zaposlenih 0,23 strokovnega sodelavca, na Okrajnem sodišču pa 0,25. Razmerje med sodniškimi mesti, strokovnimi sodelavci in ostalimi zaposlenimi je bilo naslednje: Delovno mesto Okrajna sodišča v SLO Okrajno sodišče na Ptuju Sistemizirano Zasedeno Sistemizirano Zasedeno - sodniki strok sodelavci ostali delavci SKUPAJ Iz podatkov izhaja, da je razmerje med sistemiziranimi sodniškimi mesti in delovnimi mesti ostalih zaposlenih na Okrajnem sodišču 1:3,25, povprečje na vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji pa je 1:3,59, kar pomeni, da je na Okrajnem sodišču na enega sodnika zaposlenih približno 10% manj sodnega osebja Pregled sistemiziranih in dejansko zasedenih delovnih mest po strukturi zaposlenih: Delovno mesto Sistemi- Zasedeno zirano predstojnik sodišča sodnik/ca/ Sodniki skupaj strokovni sodelavec vodja zemljiške knjige referent v zem. knjigi administrativni delavec Strokovni.,administrativnotehnični delavci skupaj Skupaj Iz podatkov v tabeli je razvidno, da so bila v letu 1995 nezasedena štiri delovna mesta sodnikov, enako število nezasedenih delovnih mest pa je bilo tudi med sodnim osebjem. Delavci so ob razporeditvi na delovna mesta prejeli odločbe o razporeditvi na delovno mesto in količniku, ki je osnova za obračun plače in drugih osebnih prejemkov. Okrajno sodišče z delavci ni sklenilo pogodb o zaposlitvi, kar je v nasprotju z 12. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). 5

6 Ugotovljeno je bilo, da so sodniki izpolnjevali pogoje za zasedbo delovnih mest. Pri razporeditvi in napredovanju sodnega osebja pa je bilo ugotovljeno, da delavki O.B. in Z.K. nista izpolnjevali pogojev iz drugega odstavka 33. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških, ker nista imeli 20 let delovnih izkušenj. Prva je imela 18 let in 5 mesecev, druga pa 19 let in 6 mesecev delovnih izkušenj na dan 1. januar Z delavkama nista bili sklenjeni pogodbi o izobraževanju. Prvo razporeditev je opravilo Temeljno sodišče v Mariboru 1. septembra Po reorganizaciji sodišč je Okrajno sodišče upoštevalo opravljeno razporeditev. V času nadzora sta delavki že imeli 20 let delovnih izkušenj. Preverjeni so bili osnovni količniki, količniki po napredovanju in dodatki za delovno dobo. Ugotovitve so prikazane v poglavju o plačah. 2. STROŠKI DELA Porabljena sredstva za plače in druge osebne prejemke sodnikov in sodnega osebja so prikazana v naslednji tabeli: v SIT PLAČE IN DRUGI SODNIKI SODNO OSEBJE SKUPAJ STROŠKI DELA December Skupaj za December Skupaj za December Skupaj za 1995 leto leto leto Plače Uspešnost Skupaj ( 1+2) Dežurna služba Plače skupaj (3+4) 6. Regres Jubilejne nagrade 8. Odpravnine Skupaj drugi osebni prejemki (6+7+8) 10. Skupaj (5+9) Prispevki na plače 12. Skupaj (10+11) Plače sodnikov ZSS v 45. členu določa, da je osnova za obračun sodniške plače enaka osnovi za obračun plače poslanca. V skladu s 46. členom omenjenega zakona se sodniška plača določi tako, da se osnova pomnoži s koeficientom plačilnega razreda in poveča za sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, skupni znesek pa poveča za 6

7 odstotek za delovno dobo. Sodnikom, ki opravljajo dežurno preiskovalno službo pripada poseben dodatek za delo, ki se po veljavnih predpisih šteje kot poseben delovni pogoj. ZSS v 47. členu določa, da se predsednikom oziroma predstojnikom sodišč plača, določena po 46. členu že omenjenega zakona, poveča za dodatek za vodstveno funkcijo, ki znaša za predstojnika okrajnega sodišča 9,5%. Osebne prejemke in povračila, do katerih so upravičeni sodniki, določa 55. člen ZSS. Višino pa določa Sklep o drugih osebnih prejemkih in povračilih sodnikov, ki ga je na predlog Ministrstva za pravosodje sprejel Sodni svet. Ugotovljeno je bilo, da se sodnikom izračunava plača na osnovi odločb o izračunu plače, ki jih je izdala v.d. predsednica Okrožnega sodišča. Omenjene odločbe so bile izdane na podlagi 45., 46. in 47. člena ZSS ter odločb Sodnega sveta Republike Slovenije o uvrstitvi v plačilni razred. Nepravilnosti pri nadzoru plač za december 1995 niso bile ugotovljene Delovna uspešnost sodnikov ZZS, niti drugi predpisi ne dovoljujejo izplačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti in povečevanje oziroma zmanjševanje plače, glede na obseg opravljenega dela. Ugotovljeno je bilo izplačilo delovne uspešnosti - stimulacije v višini SIT neto, sodnici A. P. za pravnomočno rešene stare spise. Za to je bilo omenjeno izplačilo nezakonito. Delovna uspešnost je bila izplačana na podlagi dogovora z dne 7. februarja 1995, med v.d. predstojniki Okrožnega in Okrajnega sodišča ter Okrajnega sodišča v Ormožu. Z omenjenim načinom je Okrajno sodišče stimuliralo sodnico za rešene stare spise, zaradi velikih zaostankov in nezasedenosti sodniških mest Plače sodnega osebja Pri določanju plač sodnemu osebju je Okrajno sodišče upoštevalo Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti (v nadaljevanju ZRPJZ). Pravna podlaga za nadomestila in povračila stroškov je 71. člen Zakona o delavcih v državnih organih (v nadaljevanju ZDDO), 42. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju KPND). Višina teh izplačil je določena v Sklepu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 22/91-I). Sodno osebje je bilo razporejeno in ocenjeno na delovna mesta po ZRPJZ, Pravilniku o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških in Navodilu za prvo razporeditev zaposlenih v pravosodnih organih številka 131-1/94, ki ga je izdal minister. Nepravilnosti pri določitvi količnikov, dodatkov za delovno dobo in izplačilih dodatkov za delovno uspešnost strokovnim in administrativno-tehničnim delavcem 7

8 niso bile ugotovljene, razen v dveh primerih, ko delavki nista izpolnjevali pogojev za napredovanje, kar je opisano pod točko I.2.3. tega poročila. Prav tako je bilo za izplačilo delovne uspešnosti porabljenih SIT sredstev, refundiranih iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije Povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom Pravna podlaga za izplačila drugih osebnih prejemkov sodnikom je določena v 55. členu ZSS. Sodnik ima med drugim pravico do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, do regresa za prehrano med delom, regresa za letni dopust, nadomestila za ločeno življenje, povračila stroškov za izobraževanje, jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj. Zneski povračil, nadomestil in drugih osebnih prejemkov za zaposlene, za december 1995, so bili določeni z odredbo v.d. predsednika Okrožnega sodišča, in so v skladu z zneski, ki jih je na podlagi Sklepa o drugih prejemkih in povračilih sodnikov na 42. seji sprejel Sodni svet, dne 30. novembra 1995, na predlog Ministrstva za pravosodje. Pravna podlaga za izplačilo povračil, nadomestil in drugih osebnih prejemkov sodnega osebja je določena v 71. členu ZDDO. Višina teh izplačil je določena v Sklepu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da je Okrajno sodišče izplačalo v letu 1995 dnevnice v skupnem znesku SIT in kilometrino iz proračunskih sredstev v znesku SIT. Dnevnice, v višini nad odredbo, je upoštevalo kot boniteto, od katere je delavcem obračunavalo akontacijo dohodnine. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. V letu 1995 so na Okrajnem sodišču izplačila stroškov za prehrano med delom znašala SIT, prevoz na delo sodnikom in sodnemu osebju pa SIT. Okrajno sodišče je v letu 1995 izplačevalo regres za prehrano med delom in prevoz na delo, glede na dejansko prisotnost na delu. Za dneve odsotnosti zaradi koriščenja rednega letnega dopusta, bolezenskih odsotnosti, izrednega dopusta, službenega potovanja, ko je delavec prejel dnevnico, študijskega dopusta, ni obračunavalo in izplačevalo omenjenih nadomestil. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Sodniki so prejeli regres za letni dopust na osnovi Sklepa o regresu za letni dopust, po katerem imajo sodniki pravico do regresa za letni dopust v enaki višini kot poslanci državnega zbora Republike Slovenije. Po omenjenem Sklepu je pripadal sodnikom za leto 1995 regres v višini dvakratnega zneska izhodiščne plače za prvi tarifni razred za negospodarstvo, ki je bila določena v višini SIT bruto. V letu 1995 je bil sodnikom izplačan regres za letni dopust v skupnem znesku SIT. Pravno podlago za izplačilo regresa sodnemu osebju je predstavljal 70. člen ZDDO. V letu 1995 je bil regres sodnemu osebju izplačan v višini SIT. Višina izplačanega regresa na delavca je bila enaka za sodnike in ostale zaposlene. Nepravilnosti niso bile ugotovljene. 8

9 Jubilejna nagrada za 10 let v znesku SIT je bila izplačana v.d. predstojniku Okrajnega sodišča, na podlagi Sklepa o drugih prejemkih in povračilih sodnikom. Sodnemu osebju sta bili izplačani dve jubilejni nagradi in sicer za 20 in 30 let delovne dobe, v skupnem znesku SIT. Okrajno sodišče je v letu 1995 izplačalo, na osnovi 61. in 66. člena ZS ter 6. in 70. člena ZDDO, nagrado ob upokojitvi enemu delavcu v višini treh zadnjih plač. Nepravilnosti niso bile ugotovljene Pogodbe o delu Okrajno sodišče je v letu 1995 zaradi neustrezne kadrovske zasedbe sklenilo pogodbo o delu za opravljanje strokovnih nalog s sodnikom v pokoju (M. I.), ki je pred upokojitvijo opravljal pretežno dela s področja reševanja dednih zadev, po njegovem odhodu pa je delovno mesto ostalo nezasedeno. Na osnovi omenjene pogodbe mu je Okrajno sodišče v letu 1995 obračunalo in izplačalo bruto SIT, plačani pa so bili tudi vsi davki in prispevki.v letu 1995 je omenjeni delavec opravil strokovno delo na 243. dednih zadevah, 18. nepravdnih zadevah, 46. hipotekarnih zadevah, 216. raznih civilnih zadevah in na 2. protestih. Obveznost delavca je bila, da je opravil prevzeto delo v 40. urah mesečno. Celotno plačilo za opravljeno delo je znašalo mesečno SIT neto. Dne 13. julija 1995 je bil sklenjen aneks k omenjeni pogodbi o delu, v katerem je bilo določeno, da je celotno plačilo za opravljeno delo znašalo mesečno SIT neto. Preverjeno je bilo izplačilo po omenjeni pogodbi za mesec december Ugotovljeno je bilo, da je bilo izplačilo opravljeno v skladu s pogodbo. Za opravljeno delo je Okrajno sodišče obračunalo bruto prejemek v višini SIT. V decembru je izvajalec opravil 40 ur, neto prejemek je znašal SIT, neto urna postavka za opravljeno delo po pogodbi pa je bila SIT. 3. OPREMLJENOST SODIŠČA 3.1. Tehnična opremljenost V Sodnem redu je informatizacija sodišč določena v členih od 150 do 155. V omenjenih členih, je določeno, da strategijo razvoja računalniške podpore v poslovanju sodišča določa Svet uporabnikov za računalniško podprto informatizacijo sodišč, na podlagi predhodnega mnenja direktorja Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju CIF). 9

10 Po stanju 31. december 1995, je Okrajno sodišče razpolagalo z naslednjo računalniško opremo: Štev. Uporabniki in programi Naziv osnovnega sredstva: sobe 4 dve delavki v izvršilnem oddelku, monitor EUROBIT uporabljata program I in Ig; disketnik EUROBIT občasno tudi sodna izvršitelja, tiskalnik EUROBIT 26N za izračun zamudnih obresti tipkovnica SEIKOSHA monitor PHILIPS GPA 0230 disketnik LOGIX 320-gxo tiskalnik SEIKOSHA 26N tipkovnica E občasno uporabljajo strojepiske monitor EUROBIT za pisanje sodb, po programu disketnik EUROBIT DW5 za pisanje tiskalnik SEIKOSHA 26N tipkovnica CCHERRY serial No E nihče monitor LOW RADIATION 3P disketnik ISKRA S turbo tiskalnik SEIKOSHA 26N tipkovnica N vpisničarka za vodenje vpisnika monitor EUROBIT pravdnih zadev-program P disketnik EUROBIT vpisnika kazenskih in nepravdnih tiskalnik SEIKOSHA 36N zadev vodijo ročno tipkovnica EUROBIT tajnica predstojnika uporablja monitor COMP/L B program za pisanje DW5 in Su disketnik LOGIX 320-GXO 0691 (vpisnik splošnih zadev) tiskalnik SEIKOSHA 26N tipkovnica G G računalniški program DW5 za monitor EUROBIT pisanje uporabljajo strojepiske, disketnik EUROBIT ki pišejo v glavnem še na pisalne tiskalnik SEIKOSHA 26N stroje tipkovnica EUROBIT Računalniška strojna oprema je zastarela, poleg tega pa Okrajno sodišče ni razpolagalo z zadostno programsko opremo. Računalniško opremo so na Okrajnem sodišču v letu 1995 uporabljali večinoma za pisanje, od vpisnikov so vodili računalniško le izvršbe, pravdne in splošne zadeve. Zato je bila računalniška oprema nezadostno izkoriščena. Okrajno sodišče je v letu 1995 uporabljalo službeni avtomobil znamke Yugo 45, registrska številka MB J Vozilo so uporabljali samo za službene namene. Okrajno sodišče je kljub temu, da ni imelo sprejetega pravilnika o uporabi službenih vozil, vodilo evidence o prevoženih relacijah, kilometrih in porabljenem gorivu Prostori za delo Sodna zgradba, v kateri so prostori Okrožnega in Okrajnega sodišča, so bili v letu 1995 v celoti prenovljeni. Po navedbah predstojnika Okrajnega sodišča so delovni pogoji zaposlenih ustrezni, pomanjkanje prostorov (pisarn in sodnih dvoran) pa bi bilo, če bi bila vsa sodniška mesta zasedena. 10

11 Na podlagi 26. člena Sodnega reda je bil izdan Hišni red, ki sta ga izdala namestnik predsednika Okrožnega sodišča in v. d. predstojnika Okrajnega sodišča, dne 11. julija 1995, pod številko Su 31/95. Hišni red je veljal za Okrajno in Okrožno sodišče. V njem je bila določena uporaba delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi, čas zadrževanja delavcev v zgradbi, ukrepi za vzdrževanje reda in čistoče, ukrepi za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev v sodno zgradbo, izkazovanje z osebnim dokumentom, omejitev navzočnosti javnosti na glavni obravnavi, uporaba funkcionalnega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov itd. Za vzdrževanje reda v sodni zgradbi sta v letu 1995 skrbela varnostnika. Za požarno varnost v sodni zgradbi je bil odgovoren upravnik zgradbe. Zgradba je bila primerno varovana, opremljena je bila s proti vlomnim alarmom. Ugotovljeno je bilo, da je razpolaganje s prostori za delo bilo primerno urejeno, prav tako tudi vzdrževanje reda in varnosti Prostori za arhiviranje Okrajno sodišče je v letu 1995 imelo priročni in stalni arhiv. Stalni arhiv je imelo skupaj z Okrožnim sodiščem, ki arhivira spise in dokumente v zvezi s finančnoračunovodskim poslovanjem tako, kot to določa Sodni red. Arhiviranje poteka na zastarel način. Arhivirajo se celotni spisi, evidence se vodijo ročno. Zaradi zastarelega načina arhiviranja so sicer ustrezni prostori premajhni Velikost delovnih in drugih prostorov v sodni zgradbi, ki jih uporablja Okrajno sodišče V Hišnem redu, številka Su 31/95 z dne 11. julija 1995, je v 2. členu določeno, katere prostore v sodni zgradbi je v letu 1995 uporabljalo Okrajno sodišče. Ti prostori so merili 363,77 m2, prostori, ki sta jih uporabljali obe sodišči, pa so merili 698 m2. Ker normativi glede prostorov niso izdelani, Računsko sodišče ni moglo presoditi njihovo primernost. 4. VRSTA IN ŠTEVILO ZADEV, KI JIH REŠUJE SODIŠČE Delovno področje Okrajnega sodišča je določeno v 99. členu Zakona o sodiščih. 11

12 Pregled gibanja in reševanja zadev na Okrajnem sodišču v času od 1. januarja do 31.decembra 1995: Oznaka vpisnika Vrsta zadeve Nerešene zadeve na začetku leta Prejete zadeve Zadeve v delu Rešene zadeve Nerešene zadeve na koncu leta K kazenske Kpd kazensko preiskovalna dejanja Kr razne kazenske Po pomilostitvene P pravdne Pl plačilni nalogi I izvršilne Ig izvršilne gospodarske D zapuščinske N nepravdne Dn zemljiškoknjižne Rz razne zemljiškoknjižne Izp z. k. izpiski Pom pravna pomoč Pr pridržanja R razne civilne Pro protesti Ov overovitve S k u p a j Na dan 1. januar 1995 je Okrajno sodišče imelo nerešenih zadev, na dan 31. december 1995 pa nerešenih zadev. V tem letu je prejelo novih zadev. V delu je imelo zadev, od katerih je rešilo zadev, kar predstavlja skupaj 60,3% zadev, ki so bile v delu. Brez upoštevanja zemljiškoknjižnih izpiskov je bilo rešenih zadev. Gibanje in reševanje zadev na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji v primerjavi s Okrajnim sodiščem, je prikazano v naslednji tabeli: Okrajna sodišča skupaj Okrajno sodišče Ptuj % reš. zad. na Okraj.sod.v primerjavi z vsemi sodišči Nerešene zadeve ,1 Nove zadeve ,8 Zadeve v delu ,5 Rešene zadeve ,8 Nerešene zadeve ,6 Število nerešenih zadev na okrajnih sodiščih v Sloveniji se je v letu 1995 povečalo za 33,8 %, na Ptuju za 20,1 %. Od vseh zadev, ki so bile v delu v letu 1995, je bilo skupaj rešenih 59,7 %, na Ptuju brez zemljiško knjižnih izpiskov le 47,3 %. Nizek 12

13 odstotek rešenih zadev v strukturi vseh zadev v delu je posledica velikih zaostankov iz preteklih let in nezasedenosti sodniških mest. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 1. januarja 1995 nerešenih zadev na sistemizirano sodniško mesto 725 v Republiki Sloveniji, na Ptuju pa Število rešenih zadev na sodnika je bilo na Okrajnem sodišču večje kot v povprečju v Republiki Sloveniji. Znašalo je 2789 rešenih zadev na sodnika, v Sloveniji pa je bilo 2093 rešenih zadev na sodnika. Zaradi polovične zasedbe sistemiziranih sodniških mest na Ptuju in večjega zaostanka iz preteklih let, je bilo na Ptuju konec leta 1995 na sodnika nerešenih 3105 zadev, kar je za 119,6 % več kot v Republiki Sloveniji. Na podlagi statističnih podatkov je bila opravljena primerjava starostne strukture nerešenih zadev, po stanju 31. december 1995, na Okrajnem sodišču in vseh okrajnih sodiščih v državi. Podatki so naslednji: Zap. Iz leta 1993 in Iz leta 1994 Iz leta 1995 Skupaj štev. Vrsta zadeve starejše štev. % štev. % štev. % štev. % 1. Kazenske -v SLO , , , ,0 - na Ptuju , , , ,0 2. Pravdne - v SLO , , , ,0 - na Ptuju , , , ,0 3. Izvršilne - v SLO , , , ,0 - na Ptuju 287 7, , , ,0 4. Izvršilne-gosp. - v SLO , , , ,0 - na Ptuju , , , ,0 5. Zapuščinske - v SLO , , , ,0 - na Ptuju 50 5, , , ,0 6. Nepravdne - v SLO , , , ,0 - na Ptuju 53 29, , , ,0 7. Skupaj - v SLO , , , ,0 - na Ptuju , , , ,0 Iz podatkov izhaja, da je bilo konec leta 1995 na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji nerešenih kazenskih, pravdnih, izvršilnih, izvršilnih-gospodarskih, zapuščinskih in nepravdnih zadev. Ugotovljeno je bilo, da je bil delež nerešenih zadev iz leta 1993 in starejših v povprečju 19,1% in je bil višji, kot na Ptuju, kjer je znašal 12,9 %. Glede na starost posameznih zadev je zaskrbljujoče, da nekatere zadeve zastarajo, kot je to razvidno iz podatkov o razlogih ustavitve kazenskega postopka v letu 1995, ko je bilo od 74 rešenih kazenskih spisov rešenih 24 zaradi zastaranja Reševanje posameznih vrst zadev 13

14 Na podlagi statističnih podatkov je bila ugotovljena starostna struktura nekaterih rešenih zadev. Podatki so prikazani v tabeli: Zap. štev. Vrsta zadeve Iz l in starejše štev. % Iz 1994 leta Iz 1995 leta Skupaj štev. % štev. % štev. % 1. Kazenske 62 64, , , ,0 2. Pravdne 22 10, , , ,0 3. Izvršilne , , , ,0 4. Izvršilnegospodar. 50 9, , , ,0 5. Zapuščinske 9 3, , , ,0 6. Nepravdne 1 4, , , ,0 7. Skupaj , , , ,0 Ugotovljeno je bilo, da je bilo kar 64,6 % rešenih kazenskih zadev iz leta 1993 in starejših. Od vseh 3495 zadev jih je bilo 16,5 % iz leta 1993 in starejših, 43,9 % iz leta 1994 in 39,6 % zadev, ki so bile rešene v istem letu, kot so prispele na sodišče. Čas trajanja postopka pravdnih in kazenskih zadev je prikazan v naslednji tabeli: Čas trajanja Pravdne zadeve Kazenske zadeve postopka na Ptuju SLO na Ptuju SLO štev. % štev. % štev. % štev. % Do 3 mesecev 17 9, ,9 7 7, ,8 Nad 3-6 mesecev 51 27, ,0 2 2, ,3 Nad 6mes - 1leta 68 36, ,8 9 9, ,1 Nad 1 leto 51 27, , , ,8 Skupaj , , , ,0 Ugotovljeno je bilo, da je bil čas reševanja pravdnih in kazenskih zadev na Okrajnem sodišču na Ptuju daljši kot v povprečju na vseh okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji. V času do 3. mesecev je bilo rešenih na Ptuju le 9,1 % pravdnih zadev in 7,4 % kazenskih zadev. Na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji je bilo v istem času rešenih 32,9 % pravdnih in 18,8 % kazenskih zadev. Vzrok je bil v tem, da so bila štiri sodniška mesta na Okrajnem sodišču na Ptuju nezasedena. Čas izdelave odločb za leto 1995 je razviden iz naslednjega tabelarnega pregleda: Odločba je bila Vrsta zadeve izdelana v času Kazenske Pravdne Zapuščinske Nepravdne Do 8 dni Od 8 do 30 dni Nad 1 do 3 mesecev Nad 3 mesece SKUPAJ Ugotovljeno je bilo, da je bilo 92,7 % kazenskih, 64,1 % pravdnih in 5,8 % zapuščinskih odločb izdelanih v roku 8 dni. Nepravdna odločba ni bila nobena izdelana v osmih dneh. V primerjavi s podatki, zbranimi za vsa okrajna sodišča v Sloveniji, so bile odločbe izdelane v daljšem času. 14

15 V letu 1995 Okrajno sodišče ni preneslo nobene nerešene zadeve zaradi obnove postopka, prejelo pa je dva zahtevka za obnovo postopka. Sodišče jih ni rešilo v letu 1995, ampak jih je kot nerešene zadeve preneslo v leto V nadzoru je bilo ugotovljeno, da je bilo kljub dolgotrajnim postopkom pred sodiščem, vloženih le 5 nadzorstvenih pritožb, na podlagi 72. člena ZS in 177. člena Sodnega reda. Nizko število vloženih nadzorstvenih pritožb preseneča glede na veliko število nerešenih zadev in na to, da v večini zadev sodelujejo odvetniki, katerim je poznana možnost pospešitve reševanja zadev z nadzorstveno pritožbo Ugotavljanje učinkovitosti sodišča Sodišča v letu 1995 niso imela sprejetih enotnih normativov, na osnovi katerih bi ugotavljali učinkovitost sodišča. Normative je 12. decembra 1996 pripravil Sodni svet in so jih začeli poskusno uporabljati v letu Na Okrajnem sodišču so v letu 1995 spremljali mesečno delovno učinkovitost sodnikov na osnovi začasnih normativov, ki so jih sprejeli predsedniki okrožnih sodišč, dne 23. marec Te normative so revizorji upoštevali v nadzoru. Ugotovljeno je bilo, da so sodniki na Okrajnem sodišču presegali predviden obseg dela. V povprečju so opravili 50,8 % več dela od predvidenega z omenjenimi normativi. Pričakovani obseg dela so presegli vsi sodniki in sicer od 40,5% do 58,7%. 5. STROŠKI KAZENSKIH SPISOV V okviru opravljene revizije so bili podrobneje pregledani kazenski spisi. Vseh rešenih kazenskih spisov v letu 1995 je bilo 96. V 20-tih primerih je šlo za zasebno tožbo, v dveh primerih je kazenski spis bil odstopljen drugemu krajevno pristojnemu sodišču, v 71-tih primerih je dalo obtožni predlog tožilstvo in v treh primerih je bil podan subsidiarni obtožni predlog. Od omenjenih 96 spisov je v 74-tih primerih obtožni predlog dalo tožilstvo. V letu 1995 je bilo rešenih in pravnomočnih 59 spisov. Čas oziroma trajanje postopka za reševanje omenjenih 94 kazenskih zadev je bil naslednji: - v času do treh mesecev, je bilo rešenih 7 zadev, - v času nad 3 pa do 6 mesecev, sta bili rešeni 2 zadevi, - nad 6 mesecev do 1 leta je bilo rešenih 9 zadev in - v času nad 1 leto pa je bilo rešenih 76 zadev. Razlogi za ustavitev kazenskega postopka, v primerih ko je obtožni predlog podalo tožilstvo so bili naslednji: 15

16 Razlog ustavitve postopka Rešeni spisi v letu 1995 Rešeni in pravnomočni spisi v letu 1995 Število % Število % 1. Zastaranje 24 32, ,5 2. Umik obtožnega 17 23, ,4 predloga tožilca 3. Neznatna družbena 7 9,5 5 8,5 nevarnost 4. Smrt obdolženca 6 8,1 4 6,8 5. Ni kazn. dejanje 9 12,2 8 13,6 6. Pogojna obsodba 7 9,5 6 10,2 7. Sklep za izvršbo 1 1,4 1 1,7 8. Sodba: - zapor - oprostilna sodba 1 2 1,3 2, ,7 1,7 S k u p a j , ,0 Povprečen čas reševanja zadev (upoštevan je bil čas od datuma obtožnega predloga do datuma pravnomočnosti) je znašal 2,95 leta. Po oceni revizijskega organa je trajanje teh postopkov predolgo, zato tudi veliko zadev zastara. Stroški kazenskega postopka (brez stroškov za plače, prispevke in nadomestila stroškov sodnikov in sodnega osebja ter pretežni del materialnih stroškov), ki so bili razvidni iz posameznega kazenskega spisa in so se nanašali na 74 rešenih zadev, so v letu 1995 znašali SIT. Od tega so obdolženci plačali SIT oziroma 18,9% od celotnih stroškov, proračun pa so obremenili stroški v višini SIT, kar znaša 81,1 % celotnih stroškov. Povprečni stroški enega rešenega kazenskega spisa so v letu 1995 znašali na Okrajnem sodišču SIT, povprečni stroški enega pravnomočno rešenega kazenskega spisa pa SIT. "Stroški" vseh rešenih spisov v letu 1995: Vrsta stroška Stroški, ki jih plača obdolženec SIT % Stroški, ki bremenijo proračun SIT % Skupaj SIT % 1. Povprečnina , ,1 2. Nagrade zagovornikom , , ,0 3. Nagrade tolmačem , ,1 4. Izvedenci 795 0, , ,0 5. Ostali stroški , , ,8 Sk u p a j , , ,0 Največji del teh stroškov so predstavljale nagrade zagovornikom in sicer 70,05 %, stroški izvedencev 13,03 % in povprečnine 12,02 % vseh stroškov. Največji del stroškov kazenskega postopka, ki bremenijo proračun, predstavljajo nagrade zagovornikom in stroški izvedencev. Izvedenci samostojno (brez tarifnega pravilnika), določijo stroške izvedenin, ki jih sodišče praviloma potrdi. 16

17 Stroški kazenskega postopka, ki so se nanašali na rešene in pravnomočne kazenske spise v letu 1995, le-teh je bilo 59 in so bili razvidni iz posameznega spisa, so znašali SIT. Od tega so obdolženci plačali SIT ali 24,31 %, proračun pa so bremenili stroški v višini SIT ali 75,69 % vseh stroškov. Pregled stroškov za rešene in pravnomočne kazenske spise v letu 1995: Vrsta stroška Stroški, ki jih plača obdolženec SIT % Stroški, ki bremenijo proračun SIT % Skupaj SIT % 1. Povprečnina , ,5 2. Nagrade zagovornikom , , ,6 3. Nagrade tolmačem , ,7 4. Izvedenci 795 0, , ,8 5. Ostali stroški , , ,4 S k u p a j , , ,0 Ob upoštevanju vseh rešenih kazenskih spisov v letu 1995 je v treh kazenskih zadevah sodišče z odredbo postavilo obdolžencu zagovornika po uradni dolžnosti. V vseh primerih je bil postavljen zato, ker je bil zoper obdolžence odrejen pripor. V 12- tih kazenskih zadevah so si obdolženci izbrali svojega odvetnika, katerega stroški so bremenili proračun iz naslednjih razlogov: sklep je bil zavržen, ker dejanje, ki je bilo predmet obtožbe ni bilo več kaznivo dejanje (2 primera) sklep je bil zavržen zaradi zastaranja (9 primerov) postopek je bil ustavljen, ker je obdolženec umrl (1 primer). III. MNENJE Na podlagi ugotovitev Računsko sodišče izreka Okrajnemu sodišču na Ptuju o reviziji izvajanja nalog sodišča v letu 1995 naslednje mnenje: Obrazložitev: Na Okrajnem sodišču na Ptuju so bili na dan 31. december 1995 zaposleni trije sodniki in v.d. predstojnik, kar predstavlja polovično zasedenost sistemiziranih sodniških mest. Razkorak med sistemiziranimi in dejansko zasedenimi delovnimi mesti sodnega osebja je bil bistveno manjši, kot pri sodnikih, saj so bila od vseh 26 sistemiziranih delovnih mest nezasedena le 4 delovna mesta. 17

18 Nezadostna zasedenost delovnih mest sodnikov je vplivala na to, da Okrajno sodišče na Ptuju v letu 1995 ni bilo učinkovito v reševanju zadev, čeprav so sodniki presegli pričakovani obseg dela v povprečju za 50,8%. Sodilo je med tista sodišča, na katerih se je število nerešenih zadev v letu 1995 povečalo. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 1. januarja 1995 nerešenih zadev, konec istega leta pa zadev. Povprečno je ostalo na sodnika nerešenih zadev, kar je za 19,6 % več kot je znašalo povprečje v državi. Pri kazenskih zadevah, se je največ zadev rešilo z ustavitvijo postopka, medtem ko se je s sodbo, s katero se je obtoženec spoznal za krivega, rešilo bistveno manj zadev kot na ostalih okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji. Okrajno sodišče je v kazenskih zadevah izdalo manj meritornih sodb od povprečja v Sloveniji. To je vplivalo na število rešenih zadev na sodnika, ki je bilo višje od povprečja na vseh okrajnih sodiščih v Sloveniji, ker izdaja meritornih sodb praviloma zahteva več dela in časa, kot odločbe izdane iz procesnih razlogov. Iz pregledanih kazenskih spisov je razvidno, da je 35,6% zadev zastaralo, pri 20,4% zadev pa je prišlo do umika obtožnega predloga. Od 59 rešenih in pravnomočnih kazenskih zadev v letu 1995 sta bili izrečeni le dve sodbi, od tega ena z zaporno kaznijo in ena oprostilna sodba, zaradi pomanjkanja dokazov. Čas reševanja kazenskih in pravdnih zadev na Okrajnem sodišču na Ptuju je bil daljši kot v povprečju na okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji. Vzrok je bil v zaostankih in številu dodeljenih zadev ob reorganizaciji ter nezasedenosti sodniških mest. V kazenskih zadevah so bili podrobneje preverjeni stroški kazenskega postopka za 59 pravnomočno rešenih kazenskih spisov. Povprečni stroški pravnomočnega kazenskega spisa, ki bremenijo proračun, so znašali SIT. Največji del teh stroškov predstavljajo nagrade zagovornikom po uradni dolžnosti (81,2%) in izvedeniška mnenja (12,8%). Zakonske norme postavitve zagovornika po uradni dolžnosti so zelo široke. Zaščita obtožencev po zagovorniku po uradni dolžnosti je večja kot v drugih primerljivih evropskih državah. Drugo mesto v strukturi stroškov zajemajo izvedenine. V Sloveniji še vedno ni izdelanih meril za določitev nagrad izvedencem, razen za izvedence s področja medicine. Ceno izvedenin izvedenci oblikujejo sami in jih sodišča praviloma potrdijo. Okrajno sodišče je dalo Okrožnemu sodišču zahtevek za nezakonito izplačilo uspešnosti sodnici za rešitev starejših zadev, v skupnem znesku SIT, ki je omenjeni znesek tudi izplačalo. Ta način stimuliranja sodnikov naj bi zmanjšal zaostanke na sodišču, vendar ni bil zakonit. Računalniška oprema je bila zastarela in nezadostno uporabljena, saj se je uporabljala predvsem za pisanje. Stroški kazenskega postopka zajemajo: povprečnino, nagrade zagovornikom, nagrade tolmačem in izvedencem ter ostale direktne stroške spisa. 18

19 Pravni pouk: Zoper to predhodno poročilo je po 1.točki 24. člena ZracS možno vložiti pripombe. Pripombe se pošljejo v roku 15 dni od dneva vročitve v treh izvodih na Računsko sodišče Republike Slovenije, Prežihova ulica 4, Ljubljana. Namestnica predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije dr. Etelka Korpič- Horvat Vročiti: 1. Okrajnemu sodišču na Ptuju, Krempljeva ulica 7, 2. Arhiv -tu 19

20 DODATEK 1. Zakon o Računskem sodišču, ZRacS, Uradni list RS, št. 48/94 2. Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 20/95 3. Zakon o sodiščih, ZS, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95 4. Sodni red, Uradni list RS, št. 17/95 5. Zakon o sodniški službi, ZSS, Uradni list RS, št. 19/94 6. Akt o določitvi števila sodniških mest na višjih, okrožnih in okrajnih sodiščih v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 35/94 in 55/94 7. Odredba o določitvi števila strokovnih sodelavcev, sodnih referentov v zemljiški knjigi, administrativnih delavcev in tehničnih delavcev na okrajnih sodiščih, Uradni list RS, št. 83/94 8. Sklep o ponovnem javnem pozivu sodnikom k vložitvi kandidatur za prosta mesta, Uradni list RS, št. 54/96 9. Razpis prostih mest za okrajna, okrožna in višja sodišča, Uradni list RS, štev. 9/ Zakon o delovnih razmerjih, ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93, popr. 2/ Proračun za leto 1995, Uradni list RS, št. 40/ Zakon o računovodstvu, ZR, Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90, 61/90 in Uradni list RS, št. 13. Zakon o izvrševanju proračuna RS za leto 1994, ZIPRS94, Uradni list RS, št. 26/ Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalne skupnosti, ZRPJZ,Uradni list RS, št. 18/ Zakon o delavcih v državnih organih, ZDDO, Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91, 4/93, 18/94 in 41/ Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, KPND, Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93, 34/93 in 80/ Sklep o višini izplačil po kolektivni pogodbi, Uradni list RS, št. 22/91-I 18. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih in v organih za postopek o prekrških, Uradni list RS, št. 41/ Navodilo za prvo razporeditev zaposlenih v pravosodnih organih, št / Sklep o drugih prejemkih in povračilih sodnikom, Uradni list RS, št. 68/ Sklep o regresu za letni dopust, Uradni list RS, št. 30/ Sklep o drugih prejemkih in povračilih sodnikom, Uradni list RS, št. 68/ Poročilo o delu za leto 1995, Ministrstvo za pravosodje - za interno uporabo 24. Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 20