Bogomil Ferfila Hiroko Kudo Paul Phillips. Japonska in Slovenija Japan and Slovenia

Transkripcija

1 Bogomil Ferfila Hiroko Kudo Paul Phillips Japonska in Slovenija Japan and Slovenia Ljubljana, 2006

2 V VSEBINA BOGOMIL FERFILA JAPONSKA...1 KRATKA ZGODOVINA JAPONSKE...3 Prvo obdobje...3 Prihod budizma...3 Vzpon samurajev in šogunov...5 Prihod Portugalcev in združitev Japonske...6 Prihod Američanov in razvoj Japonske kot velesile...8 Japonski imperializem...9 VELIKA BITKA ZA OKINAVO Zavzetje otokov Kerama Retto Invazija na Okinavo...12 Ameriško napredovanje Napad na Šuri Zavzetje polotoka Oroku Japonske sile se umaknejo na jug dokončni poraz KULTURNA DRUGAČNOST JAPONCEV...22 Religija...22 Komunikacije...22 Družabno življenje...23 Nova»muha«japonske mladine...25 Japonske jedi...26 JAPONSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM Zgodovina...31 Struktura...32 Zasebne in državne šole...32 Stresni sprejemni izpiti...34 Decentralizacija in centralizacija...35 Univerza Tokio...35 ORGANIZIRANI KRIMINAL JAKUZE, NEKOČ IN DANES...42 Uvod Varnost in kriminal Japonsko kriminalno podzemlje...46

3 VI 3. Jakuze so povsod Organiziranost Jakuz Sklepna beseda...91 JAPONSKI MILITARIZEMIN ANTIMILITARIZEM Teoretične opredelitve Postopna militarizacija Japonske v osemdesetih in devetdesetih letih Javno mnenje ter oblikovanjejaponskih varnostnih in obrambnih politik Dodatek Dodatek JAPONSKA DRUŽBA DANES »Povprečna japonska oseba« Večinska kultura manjšinske subkulture Različni teoretični pristopi k proučevanju japonske družbe Praksa dvoličnosti TRI VELIKA SREDIŠČA MOČI JAPONSKE DRUŽBE Velike korporacije Javna birokracija Zakonodajalci parlamentarci in podkupovanje Merjenje moči Japonska občila kot četrti blok? EKONOMIJA IN POLITIKA SODOBNE JAPONSKE Novejša gospodarska zgodovina Ključni bloki japonske politike Tri gospodarske velesile sveta Japonska JAPONSKE VLADNE REFORME V kakšni smeri gredo japonske gospodarske in politične spremembe? Vladni projekt reform HIROKO KUDO PUBLIC SECTOR REFORMIN JAPAN:POLICY AND EXPERIMENTSAFTER 90's BETWEEN»GOVERNANCE«MODELAND POLICY EVALUATION ACT: NEW PUBLIC MANAGEMENT IN JAPAN Introduction New Public Management Japanese Style and»standard Guidelines for Policy Evaluation« Policy Evaluation Act

4 3. MLIT and its Performance Management Strategy Experiment of»governance«model:case of Setagaya Ward Conclusion References MANAGEMENT AND EVALUATIONOF PFI PROJECTS IN JAPAN:BACKGROUND AND FIRST FEEDBACKOF PFI PROMOTION LAW Abstract: Structural Reform and Deregulation Basic Policies for Economic and Fiscal Management and Structural Reform Conclusion References REGULATORY REFORMAND THE»SPECIAL ZONESFOR STRUCTURAL REFORM«IN JAPAN: ANALYSIS OF THE POLICYAND SOME CASES Introduction Structural Reform and Deregulation Basic Policies for Economic and Fiscal Management and Structural Reform Special Zones for Structural Reform Conclusion References Biography E-GOVERNMENT IN JAPAN:EXAMINING ITS IMPACTON PUBLIC SECTOR ACCOUNTABILITY Abstract Introduction Elements Of Government Reform E-government In Japan:between Business And Accountability Issue Public Sector Reform Through E-government Conclusions References VII PAUL PHILLIPS SLOVENIA CHAPTER 1: THE ECONOMIC DEVELOPMENTOF SLOVENIA: BEFORE THE NATION STATE(6 TH CENTURY B 1991) The Economic Development of Slovenia Before Economic Development in Sloveniain the First Yugoslavia...434

5 VIII Economic Development in the Second Yugoslavia: Slovenia: Summary Appendix 1.A CHAPTER 2: TRANSITION AND ECONOMICDEVELOPMENT IN SLOVENIA:THE FIRST DECADE OF INDEPENDENCE War And Transition: Tourism, Transportation, And Banking Recovery And Growth: Structural Change In The Economy The Financial System The International Sector And Integration With Europe CHAPTER 3: THE TRANSFORMATION OF INSTITUTIONS: THE DEVELOPMENT OF CORPORATISMIN SLOVENIA The Transformation Of Ownership Co-Determination Social Contract and Collective Agreements Worker Participation In Practice: Empirical Studies The Impacts Of The Transformation Of Propertyrelations And The Adoption Of Corporatism Case Studies The Prospects Appendix CHAPTER 4: MONETARY AND EXCHANGE RATE POLICY DURING SLOVENIA'S TRANSITION Introduction The Goal and Constraints of Monetary and Exchange Rate Policy The Question of Foreign Investment Conduct of Monetary Policy Bank Rehabilitation Macroeconomic and Monetary Policy and the Opening to Europe CHAPTER 5: LABOUR AND THE TRANSITION:PART I: UNIONS AND THE EVOLUTIONOF A NEW INDUSTRIAL RELATIONS Economic Crisis and the End of LabourSelf-Management Labour Legislation in Slovenia in the Initial Transition Period:

6 The Strike Movement and the Rise of the Unions The New System of Industrial Relations The Actors The Corporatist Institutional Context The Structure and Functioning of the New Industrial Relations System National Collective Agreements Branch and Individual Enterprise Agreements The Public Sector Industrial Relations in the Transition: An Appraisal CHAPTER 6: LABOUR AND THE TRANSITION: PART II Systemic Change and the Restructuringof the Labour Market The Labour Market Entering Transition Depression and Labour Market Turbulence Structural Change Recovery, Growth and Labour Market Adjustment Labour Market Policy Wages A Summing Up CHAPTER 7: THE POLITICAL ECONOMY OF THE SLOVENIAN TRANSITION: Introduction Slovenian Political System: The Crisis of the 1980s The Slovenian Political System and the Crisis "Europe Mania" The Future of Politics CHAPTER 8: POLITICAL CHANGE AND FISCAL POLICY: THE ROLE OF THE BUDGETIN THE SLOVENIAN TRANSITION Fiscal Policy and Budget Priorities in the Transition Constraints on Budgetary Control The External Climate Fiscal Policy and Budgeting since Independence CHAPTER 9: SLOVENIA AND THE EU: THE FINAL CHAPTER (?) Slovenia and the Process of EU Accession Slovenia and the Accession Criteria Agriculture and the EU Slovenia, the EU, the EMU and Economic Sovereignty REFERENCES IX

7 X

8 BOGOMIL FERFILA Japonska

9 3 KRATKA ZGODOVINA JAPONSKE PRVO OBDOBJE Med ledeno dobo, ko je bila gladina morja nižja, so prvi prebivalci na Japonsko prišli preko celinskih mostov iz Sahalina in Sibirije, Kitajske in Koreje, ali otokov Okinave. Na njih naj bi se naselile polinezijske skupine, ki so tja priplule s svojimi ladjami glej 4. knjigo zbirke Svet na dlani, z naslovom V 80 dneh okoli sveta, kjer pri obisku polinezijskih otokov obširno pišem prav o njihovih pomorskih podvigih. Preprosto kamnito orodje, ki so ga arheologi našli na najdbiščih v prefekturah Aiči in Točigi, pripoveduje njihove zgodbe, stare let. Novejša odkritja postavljajo nastanek lovskih in nabiralnih družb v obdobje jomon, ki je trajalo od do 300 let p. n. š. Glinasti izdelki iz tega obdobja, zlasti čolni in ženski kipci, so med najstarejšimi takšnimi najdbami na svetu. Gomile školjk in drugi ostanki pričajo o njihovi prehrani, ki je vključevala ribe, lupinarje, jelenjad, divje prašiče, divje rastline in semena. Proti koncu obdobja jomon so poznali že nekakšne vaške naselbine najdbe na ravnini Kanto blizu Tokia. Drugo poznano je obdobje jajoi, ki je trajalo od 300 let p. n. š. do 300 let našega štetja. Tedaj naj bi iz Koreje na najbolj južni veliki otok Kiušu (daleč spodaj so v prostranstvih Vzhodnega kitajskega morja in Pacifiškega oceana izgubljeni otoki Okinave) prenesli pridelavo riža ter obdelovanje brona in železa. Prebivalci Kiušuja so se razširili tudi po bolj severnih otokih Honšu in Šikoku in prejšnje naseljence odrivali vse bolj proti severu in Hokaidu. Pojavile so se prve aristokratske dinastije, vključno s cesarsko (klan Janato), ki se ni prekinila vse do danes! Imajo jih za potomce boginje sonca, Amaterasu. Ljudi plemenitega rodu so pokopavali v grobnicah skupaj z glinenimi kipi, oklepi, ogledali in nakitom. Naslednje obdobje je dobilo svoje ime prav po tisočih pogrebnih gomilah (japonsko kofun), ki so jih arheologi odkrili v osrednji in zahodni Japonski. Zaradi njihove velikosti in zapletene zgradbe menijo, da so pri gradnji zahtevale veliko število ljudi. S prihodom budizma, ki je vključeval sežiganje umrlih, se je izdelovanje takšnih grobnic prenehalo. PRIHOD BUDIZMA Za pozno 6. stoletje (obdobje kofun/asuka od 300 do 710) so značilni spopadi med plemeni na rodovitnem območju Jamato. Ime Jamato se nanaša na japonske gore, kjer se stikajo nebesa in zemlja, in na območja,

10 4 ki jih je ustvaril mitološki božji sin cesar, Jimmu. Jamato pomeni sveti kraj, deželo,»katere drevesa in skale, reke in gorovja dajejo bivališče bogovom«kot se je v pesniški obliki izrazil legendarni cesar Keiko pred skoraj dva tisoč leti. Regija Jamato na zahodnem delu otoka Honšu je ime dobila po rodu Jamato, ki se je tja preselil v 4. stoletju. Ta rod je dal prve japonske cesarje, ki so svoj dvor osnovali prav na ravnini Jamato, kjer je danes prefektura Nara. Do konca 6. stoletje je na tem območju prevladal budizem iz Koreje. Odločilno vlogo v njegovem uveljavljanju sta odigrala cesarica Suiko in njen regent, princ Šotoku ( ), ki je dal leta 607 v čast prevlade budizma zgraditi znameniti tempelj Horjuji, ki šteje za zibelko japonskega budizma. V njem najdemo ene najstarejših lesenih izdelkov na svetu leta je bil na Japonskem v veljavi administrativni in kazenski sistem, imenovan zakonik Taiho, ki je bil narejen po kitajskem vzoru. Budistična svetišča v Nari, ki je postala glavno mesto 710. leta, najbolje simbolizirajo kitajski vpliv obdobje nara od Od začetka vladanja prve cesarske dinastije, Jamato, je veljalo pravilo, da so po vsaki smrti vladajočega cesarja zamenjali prestolnico verjetno zato, da so ga očistili možnega uroka smrti. Prav s prenosom glavnega mesta v Naro pa so to navado prekinili, saj je Nara ostala prestolnica celih 75 let vse do leta 784, ko so jo prenesli v Nagaoko leta je bila dokončana prva znana japonska poezija, Manjošu, kar je pomembno vplivalo na nastajanje posebne in samosvoje japonske kulture. Močna družina Fujiwara in cesar Kammu so 794. leta zgradili novo prestolnico Heian-kio, danes Kioto zato tudi začetek obdobja heian, ki je trajalo do leta. Prav tako kot Naro so tudi Heian-kio Japonci zgradili po vzoru Čang-ana (današnjega Xiana), ki je bil tedaj glavno mesto dinastije Tang na Kitajskem. Heian-kio je ostal prestolnica Japonske vse do konca obdobja šogunov leta, ko je oblast ponovno prešla v roke cesarske družine ki jo je izgubila za celih devet stoletij. Glavno mesto pa je postal Edo, danes Tokio. Nova družbena ureditev, prav tako posneta po kitajskem vzoru, je smatrala zemljo in njene prebivalce za cesarjevo lastnino. Davkov pa ni bilo treba plačevati budističnim svetiščem, veleposestnikom in naseljencem, ki so širili meje cesarstva. V obdobju heian je prišlo do razcveta umetnosti ter teološke misli, kar je bilo v prvi vrsti posledica prenosa idej, teorij in institucij iz celinske Kitajske ter njihovega prilagajanja na japonske družbene razmere. Nasprotovanje med budizmom in tradicionalno japonsko vero, šintoizmom, se je zmanjšalo z opredelitvijo šintoističnih božanstev kot manifestacij oziroma pojavnih oblik Bude. Religiji so pripisovali vlogo in pomen, ki jo je ločevala od politike. Japonski menihi, ki so se vrnili iz Kitajske, so ustanovili dve novi sekti tendai in šingon, v okviru katerih se je razvijal japonski budizem.

11 5 VZPON SAMURAJEV IN ŠOGUNOV Cesarji so začeli vse več časa posvečati izobraževanju, kulturi in zabavi, vse manj pa opravljanju državniških poslov. To je ustvarilo prazen prostor, ki ga je začela zasedati sposobna in častihlepna družina Fujiwara. Številni člani družine Fujiwara so bili imenovani za regente ter se poročili s člani cesarske družine, kar jim je močno povečalo ugled in položaj. Vse bolj so se krepili spopadi med posameznimi družinami oziroma območji znotraj japonskih otokov. Na deželi je nastal nov razred bojevnikov, imenovanih samuraji. Osnovali so svojo vojsko ter pogosto prijeli za orožje. Nekatere samurajske družine so se preselile v prestolnico ter zasedle bolj ali manj pomembne položaje tudi na cesarjevem dvoru. V 12. stoletju se je še posebej okrepil konflikt med družino Taira, ki je uspela izriniti klan Fujiwara, in družino Minamoto leta je bil Taira no Kijomori najmočnejši človek na Japonskem. Vendar ga je klan Minamoto, ki sta ga vodila brata Joshitsune in Joritomo, uspel premagati in osnovati prvi vojaški šogunat v Kamakuri (obdobje ). Sedež vlade je Joritomo namerno postavil v vasici Kamakura, daleč stran od cesarskega dvora. Minamoto no Joritomo je oblikoval ureditev, v kateri je svojim vojaškim poveljnikom dal številne ugodnosti. Z njihovo pomočjo je svojo oblast in ozemlje razširil tudi na celotni severni del otoka Honšu. Prvič v zgodovini Japonske je bil ves njen osrednji del podrejen enemu vladarju. Ko je od cesarja pridobil naziv šogun vojaški poveljnik, je Kamakura postalo nekakšno glavno mesto vojaškega poveljstva države, cesar pa je ostal uradni državni poglavar v uradnem glavnem mestu Kioto. S tem se je začelo dolgo obdobje koncentracije oblasti oziroma moči v rokah zaporednih samurajskih družin, ki je trajalo vse do obnove japonske države leta. Joritomo je dal neusmiljeno pobiti tudi člane lastne družine, če so se mu uprli leta pa je umrl pri padcu s konja in družina njegove žene Hojo je odstranila njegove možne naslednike ter prevzela vse niti odločanja v svoje roke, kljub temu da so formalno vojaško oblast imeli šoguni in pomembni poveljniki. V Kamakuri so zgradili svetišča in umetnine, ki so odražale ideale bojevnika Joritoma stoicizem, samodisciplino, skromnost in zvestobo. Med samuraji je tedaj prevladal zenbudizem, ki je prišel iz Kitajske, med običajnimi ljudmi pa sekte ničiren budizma, budizma čiste zemlje in budizma resnično čiste zemlje leta pa so tudi v Korejo vdrli Mongoli pod vodstvom Kublai Kana ter na Japonsko poslali sla z zahtevo po podreditvi. Ko so ga Japonci napodili, so Mongoli leta poslali invazijsko ladjevje, ki je prispelo v bližino današnje Fukuoke. Delno s pomočjo tajfuna, delno z lastno vojsko je Japoncem uspelo odbiti napad.

12 6 Naslednjih nekaj mongolskih poslancev so Japonci na hitro obglavili in leta so Mongoli v napad poslali armado mož. Po prvih spopadih je močan tajfun praktično izbrisal mongolske ladje. Od takrat naprej so Japonci takšen srečen tajfun imenovali kamikaze božanski veter, kar je bilo v drugi svetovni vojni ime za samomorilske japonske pilote, ki so strmoglavljali predvsem na ameriške bojne ladje. Vojaška vlada v Kamakuri je iz vojne z Mongoli sicer izšla kot zmagovalka, vendar ni imela dovolj denarja, da bi lahko plačala vojake, in je tako izgubila podporo samurajev. Cesar Go-Daigo je izkoristil ljudsko nezadovoljstvo s šogunatom in organiziral vstajo, ki pa ni uspela. Izgnali so ga na otok Okišoto zraven Matsue v zahodnem Honšuju, vendar je čez leto dni spet napadel in premagal šoguna. To je naznanilo začetek obdobja muromači ( ). Cesar Go-Daigo pa je naredil enako napako kot njegov šogunski nasprotnik ni nagradil vojake, kar je k uporu spodbudilo Ašikago Takanija. Le-ta je prej cesarju pomagal k zmagi nad šogunatom, ki ga je Ašikago predhodno zapustil. Ašikago je premagal cesarjevo vojsko, postavil novega cesarja in sebe proglasil za šoguna. Premagani cesar Go-Daigo je uspel pobegniti in v Jošinu, goratem predelu blizu Nare, postavil svoj dvor. Rivalstvo med obema dvoroma je trajalo nadaljnjih 60 let. V obdobju muromači se je pod pokroviteljstvom šoguna Ašikaga Jošimasa razcvetela umetnost, zlasti drama no, ikebana (urejanje rož) in čajni obred. Obdobje muromači je dobilo ime po območju v Kiotu, kjer so šoguni Ašikage zgradili svoje palače. V Kiotu so takrat uredili tudi nekaj njegovih slavnih vrtov, iz tega obdobja je prav tako znameniti Zlati tempelj (Kinkaku-ji) in Srebrni tempelj (Guikaku-ji). Vzpostavili so tudi uradno trgovino z dinastijo Ming na Kitajskem in Koreji, ki pa so jo motili napadi japonskih gusarjev. Rod Ašikaga je vladal z vse manjšo uspešnostjo in Japonska je začela toniti v državljansko vojno in vsesplošno zmedo. Vojna Onin, ki se je začela leta, je prerasla v široke državljanske boje in spopade, kar je pomenilo konec vladavine Ašikagov. Celo stoletje so se lokalni vladarji (daimio) spopadali med seboj za prevlado nad ozemlji. To obdobje od leta 1467 do 1576, ko se je začelo obdobje momojama, je znano kot čas vojskujočih se držav (sengoku-jigai). Japonska je bila ponovno vržena v stanje ločenih ozemelj in skupin, ki so se medsebojno vojskovale za prevlado, brez kakršnekoli delujoče osrednje oblasti. PRIHOD PORTUGALCEV IN ZDRUŽITEV JAPONSKE leta so se na otoku Tanegašima blizu Kiušuja pojavili Portugalci. Z njimi je prišlo na Japonsko strelno orožje in krščanstvo. Francis Ksavier, ustanovitelj Jezusove družbe, je leta v Kagošimi ustanovil jezuitski

13 misijon. Stiki z Evropejci so se zato poslabšali, prav tako tedanje politične razmere in v razdvojeni Japonski, kjer so se različni deli spopadali za prevlado in oblast, se je pojavil velik združitelj, Oda Nobunaga. V letih je uspel premagati poveljnika Asai Nagamasa, ukrotiti bojevite duhovnike v Enrjakuju, izgnati šoguna Ašikaga Jošiakija in s svojimi 3000 mušketirji premagati vojsko poveljnika Takede v bitki pri Nagašinu leta se mu je predal še Išijama Hongan-ji, skoraj nepremagljiv tempelj trdnjava na ozemlju današnjega mesta Osaka, kjer je bil sedež bojevite budistične sekte resnično čiste zemlje. Do leta 1582, ko je moral zaradi izdajalskega služabnika storiti samomor, si je uspel podrediti 30 od tedanjih 68 japonskih provinc. Njegov namestnik Tojotomi Hidejoši je najprej maščeval svojega vodjo, nato pa nadaljeval s podrejanjem provinc, tako da je bila leta 1590 celotna Japonska spet pod njegovo oblastjo. Porušil je številne trdnjave in gradove, od koder bi se mu lahko uprli, ter pobiral orožje od kmečkega prebivalstva. Kmetom je dovolil imeti lastno zemljiško posest, od katere so plačevali davke samo osrednji vladi. V kasnejših letih obdobja momojama ( ) je Hidejoši dvakrat neuspešno napadel Korejo ter dal v strahu, da bo krščanstvo in evropski vpliv spodkopalo japonsko državo, pobiti portugalske misijonarje in japonske spreobrnjence. Tako kot Oda Nobunaga tudi Hidejoši zase ni zahteval naslova šoguna. Dve leti po njegovi smrti je med njegovimi sprtimi nasledniki prišlo do bitke med samuraji vzhodne in zahodne Japonske to je bila bitka pri Sekigahari, iz katere je kot zmagovalec izšel Tokugawa Iejasu po njem se je naslednje obdobje imenovalo obdobje tokugawa in edo ( ). Cesar je leta Tokugawo imenoval za šoguna. Le-ta je uvedel družbeni red okostenelih dednih razredov. Da ne bi več prihajalo do vojn zaradi posesti, so samurajem prepovedali posedovati zemljo in odtlej so lahko prebivali samo v posebnih delih mest. Kmetje so bili dolžni obdelovati dodeljeni kos zemlje in, seveda, plačevati davke. Potem sta bila še razreda obrtnikov in trgovcev. Gibanje med regijami je bilo strogo nadzorovano in omejevano. V primeru resnega prekrška je bila lahko kaznovana vsa družina ali celo vas tistega, ki se je prekršil. Upravitelji posameznih regij (daimio) so bili neposredno pod kontrolo šoguna Tokugawe, ki jih je lahko premeščal, če ni bil zadovoljen z njihovim delom. Po letu 1635 so morali upravitelji s svojim samurajskim spremstvom vsako drugo leto prebivati v mestu Edo (Tokio), ki je postal nov sedež šogunata. To je bilo najbolj učinkovito sredstvo kontrole, ki je preprečevala njihovo upornost (njihove žene in otroci so bili tam kot talci ves čas). Anglež William Adams, ki je na Japonsko prišel z nizozemsko ladjo leta 1600, je v naslednjih 20 letih služil Iejasuju kot svetovalec in družabnik kar je James Clavell opisal v svoji popularni knjigi Šogun, po kateri so posneli več filmov in nadaljevank, ki so burile domišljijo predvsem 7

14 8 evropskega občinstva. V tem obdobju so Japonci začeli trgovati z novim svetom, zlasti z Nizozemci, Portugalci in Španci. Vse bolj ksenofobičen Tokugawin režim pa je po letu prepovedal pristajanje vseh tujih ladij v Nagasakiju. Po letu 1641 so dovolili vstop nizozemskim in kitajskim ladjam. To je bil uvod v 200-letno osamitev in zaprtje Japonske pred tujim svetom. Okrepili so preganjanje kristjanov. Kioto je ostalo prestolnica skozi celotno Tokugawino obdobje, vendar je mesto Edo začelo hitro rasti in bilo leta 1700 verjetno največje mesto na svetu. V njem se je razcvetela tudi umetnost, še posebej gledališče kabuki in bunraku (lutke, narejene iz lesa in velike 1,2 metra) ter znameniti japonski lesorezni odtisi, imenovani ukijo-e. Na njih so praviloma upodobljeni prizori uživanja, igre, počitka ter so pomembno vplivali na umetnike kot Matisse in Van Gogh. Danes jih sicer pripisujemo posameznim umetnikom, a je šlo za skupno delo slikarja, ki je naslikal motiv; lesoreza, ki je odtisnil motiv na leseno podlago ter izdolbel površine, ki se niso smele pokazati na odtisu, ter tiskarja, ki je model odtisnil na papirnate liste. Naklada je bila omejena na kopij. PRIHOD AMERIČANOV IN RAZVOJ JAPONSKE KOT VELESILE Leta 1853 je v zaliv Edo (tokijski zaliv) priplul poveljnik ladjevja Matthew Perry z devetimi črnimi ameriškimi ladjami na parni pogon in izzval japonsko osamitev pred zunanjim svetom je prišlo do reorganizacije japonske vlade in države v smeri obnove Japonske kot velike sile. Šogun Tokugawa Jošinobu je moral odstopiti in vodenje države je ponovno prešlo v roke cesarja. Skoraj devet stoletij vladavine šogunov se je tokrat končalo. Cesar Meiji ( ) je dopolnil komaj 16 let, ko so 3. januarja leta objavili obnovo imperialne vloge nove Japonske. Za njeno prestolnico so proglasili Tokio. Državo so centralizirali, kar naj bi pripomoglo k preporodu Japonske in jo naredilo sposobno tekmovanja z Zahodom. Uvedli so obvezno služenje vojaškega roka in odpravili dedni razred samurajev, kar je povzročilo njihov silovit odpor v letih Upraviteljske (daimio) regije so postopoma spremenili v prefekture. Za cilj so si postavili tudi pismenost prebivalstva leta so izpeljali še davčno in bančno reformo ter postavili izvozno industrijsko strategijo. Ustava Meiji iz leta 1889 je uvedla dvodomni parlament iz zgornjega in spodnjega doma. Zaradi spora s Kitajsko glede kontrole nad Korejskim polotokom se je Japonska zapletla v sinojaponsko vojno , iz katere je izšla kot zmagovalka. Po pogodbi ob koncu te vojne je Koreja postala neodvisna, Tajvan pa je pripadel Japonski. Spori z Rusijo so nato pripeljali do rusko-japonske