6 Že od malega sem vedela, da je umetnost del mene.

Transkripcija

1 DOGODEK DOGODEK INTERVJU RAZMIŠLJANJA LENČKOV VEČER Gost večera Nejko Podobnik, veteran žirovskih medijev. 4 GORENJEVAŠKA IN ŠKOFJELOŠKA OBVOZNICA PREDANI NAMENU Tekači iz Gorenje vasi so organizirali veseli tek obvoznic od Žirov do Škofje Loke in nanj povabili ljubitelje teka. 6 POLONA MLAKAR BALDASIN Že od malega sem vedela, da je umetnost del mene. 22 REFERENDUM O ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Prispevka sta spodbuda za tehtnejši premislek GLASILO OBČINE ŽIRI NOVEMBER 2015 ŠTEVILKA 5 LETO 5 NAKLADA: 1800 IZVODOV

2 02 KAZALO 04 NEJKO PODOBNIK, VETERAN ŽIROVSKIH MEDIJEV 05 Z MILENO MIKLAVČIČ O»TISTIH REČEH«06 ČIPKA MANCE AHLIN V AVLI DPD SVOBODA 06 VESELI TEK OD OBVOZNICE DO OBVOZNICE 07 DEKD: PREDAVANJE, RAZSTAVA, PROSLAVA 08 ŽUPANOVA MICKA IN MoPZ ALPINA ZA 60 LET DPD 08 SMO MATERE, ŽENE, DEKLETA 09 PREDSTAVITEV FILMA O MARIJI DEMŠAR LET PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE 10 STAROSTI PRIJAZNA OBČINA 11 SODELOVANJE KOT VREDNOTA 12 KMETIJI BLAŽEVC VRAČAJO NEKDANJI UGLED 13 M SORI NAGRADA ZA OKOLJU PRIJAZEN IZDELEK 14 S SEJE OBČINSKEGA SVETA 15 PROJEKTI OSNOVNE ŠOLE ŽIRI 16 KAJ PRINAŠA NOVA ŠTEVILKA ŽO 17 PESTA IZBIRA NA ŽIR-ŽAVU 18 RAZMIŠLJANJA O ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI 19 VRTEC NA OBISKU 20 V LJUBEZNI NI STRAHU 20 HIŠNE IN CERKVENE STOLPNE URE 21 RAZSTAVA MINEVANJA POLONE M. BALDASIN 21 POZDRAV IZ INDIJE 22 GA NI FOTOAPARATA, ČE OČI NE ZNAJO GLEDATI 25 OBJAVE 26 PO KRKINI NAGRADI ŠE ZLATO V BRAZILIJI 26 SAMOSTOJNI ALBUM SKUPINE PRELUDE 27 MLADINA PGD RAČEVA MED NAJBOLJŠIMI 28 V RAČEVI DRŽAVNO PRVENSTVO 29 IZJEMNI DNEVI PODALJŠALI TENIŠKO SEZONO 30 KOMUNIKACIJA V PARTNERSKEM ODNOSU 30 NORMALNOST IN SREČA 31 KRAJEVNA IMENA SLIKA NA NASLOVNICI foto Tanja Mlinar Tina Marovt Njena ustvarjalna pot se je začela s šolanjem na Srednji šoli za oblikovanje, nadaljevala pa s študijem na Pedagoški fakulteti, smer likovna pedagogika. Poslikave različnih materialov: steklo, les, keramika, prazne stene so jo vedno izzivale v iskanju novih idej, tudi pri izdelovanju vitražev. Ilustrirala je tudi slikanico za otroke. Barvitost in igrivost zaznamujeta njen likovni izraz, kar se zadnje čase kaže tudi pri ustvarjanju modnih oblačil in dodatkov iz pozabljenih ter neuporabnih, ki jih s svojimi idejami oživi in naredi spet zanimive in nosljive. Maja Justin Jerman MOST POVEZOVANJA Urednica Jožica Kacin Begunska kriza, ki maje trdnost že tako neenotne Evrope, teroristični napadi v Franciji, incident z žrtvami v Sarajevu. Davčna reforma, ki ukinja olajšave podjetjem, zdravstvena reforma, ki ne prinaša boljših storitev, temveč povečanje prispevkov, žične ograje na mejah, vpoklic rezervistov v slovensko vojsko (pomoč pri delu z begunci) in ne nazadnje referendum o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Vse našteto spet deli Slovence. Na tiste za in proti. Vrstijo se neskončne debate, krešejo se mnenja. Da se bomo odločili bolje ali da zameglimo dejstva? O občutljivi referendumski temi sta pogumno razmišljala tudi člana našega uredniškega odbora, Andrej Praznik in Maja Justin Jerman. O vsem poročajo tudi mediji. V zadnjih dneh so nas z malih ekranov nagovorili tudi znani obrazi iz naše okolice. 30. novembra, na predvečer praznika reformacije, smo videli mag. Viktorja Žaklja. Na osrednji proslavi je kot predsednik Slovenskega protestantskega društva pozdravil gledalce in vse navzoče. Trubarja je označil kot največjega Slovenca vseh časov. Spomnil je na aktualna dogajanja. Tudi mi smo prišleki, zato je naša dolžnost, da smo z migranti prijazni, vljudni in da jih skušamo razumeti. In to tudi zato, ker je bil naš Trubar prvi pomemben slovenski politični emigrant. Predsednika republike Boruta Pahorja je pozval naj zastavi svojo besedo, da bo Raščica, rojstni kraj Primoža Trubarja, postala osrednji slovenski kulturni prostor, kjer bomo dobili navdih za svojo državnost, za svoje slovenstvo, za svojo zgodovino. Pozornost televizije je zbudila tudi raziskovalna naloga treh dijakinj idrijske gimnazije, ki so zmagale na svetovnem naravoslovnem prvenstvu v Braziliji. Med njimi je bila tudi Žirovka Maja Šubic. V osrednjem slovenskem dnevniku 13. novembra je Maja pogumno stopila pred kamere, vtise s tekmovanja pa strnila v Stopinjah. Tisti, ki smo septembra obiskali Glasovo prejo z Mileno Miklavčič o tem, kaj je povedala, piše Miha Naglič, smo si že ogledali film o njenem življenju in delu, drugi pa ga boste lahko videli na televiziji (kdaj, še ni znano). Mediji so veliko poročali tudi o gorenjevaški in škofjeloški obvoznici. Obe smo čakali dolga desetletja. Že pred letom 1980 smo razpravljali o ureditvi prometa skozi Škofjo Loko. Takrat je bilo predlaganih enajst možnih rešitev. Junija 1991 je Izvršni svet Občine Škofja Loka potrdil varianto s predorom pod Stenom. Leta 2002 je bil sprejet odlok o lokacijskem načrtu. Začele so se priprave. Zapletom s traso in lastniki zemljišč, s stečaji izbranih gradbenih podjetij, neuspelimi razpisi ni bilo ne konca ne kraja. Septembra 2014 smo za dokončanje projekta dobili evropska sredstva, kljub temu je bil izid negotov. A nekako se je izšlo in 20. oktobra je bilo slavnostno odprtje. Tudi Žirovci smo praznovali skupaj s prebivalci Poljanske doline in Škofje Loke. Zvrstilo se je kar nekaj prireditev. Na Visokem so postavili 712 metrov dolg šank. Sodelovali so tudi žirovski gostinci in drugi ponudniki. V imenu naše občine je zbrane pozdravil podžupan Matjaž Oblak. Med drugim je opozoril na cesti iz Žirov proti Idriji in Logatcu, ki sta nujno potrebni obnove. Dobro razpoloženje je vladalo tudi na teku obvoznic, ki se je začel v Žireh in potekal po gorenjevaški obvoznici (odprta junija 2015) do Škofje Loke. Kot je napisala tekačica in športna vaditeljica, tokrat pa voditeljica tempa teka obvoznic Katja Rakušček, je bilo res veselo. Obvoznice so za nekaj dni združile moči in utrdile vezi s sosedi. Naj bodo še naprej varno okno v svet ter most povezovanja in prijateljstva. Glasilo Občine Žiri Loška cesta ŽIRI GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: POMOČNICA ODGOVORNE UREDNICE: ČLANI: STROKOVNI SODELOVCI: OGLASNO TRŽENJE: LEKTORICA: OBLIKOVANJE IN RAČUNALNIŠKI PRELOM: TISK: NAKLADA: Jožica Kacin Majda Jelenc Maja J. Jerman, Andrej Praznik, Špela Poljanšek Srečo Gaber, Rok Prešern, Rok Klemenčič Rok Prešern mag. Ana Tušek Aleš Kacin Medium, d. o. o., Žirovnica 1800 izvodov jozi.kacin@siol.net T: pr@obcina.ziri. si T: Glasilo Žirovske stopinje je vpisano v razvid medijev pod zaporedno št Glasilo izhaja šestkrat letno. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Žiri. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti ter uredniško politiko. Avtorji člankov osebno odgovarjajo za njihovo vsebino. Objavljeno je last glasila. Brez pisnega soglasja uredništva je prepovedana reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje avtorskih del in njihovih prispevkov. Naslednja številka izide decembra Prispevke sprejemamo do 3. decembra 2015.

3 03 SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Podžupan Matjaž Oblak Za ta jesenski čas smo priča toplim, včasih celo vročim dnem. Pa niso zgodovinske samo temperature, taki so tudi dogodki. Dobili smo loško in gorenjevaško obvoznico, nadaljuje se težava z zdravnikom pediatrom, v Slovenijo dnevno prihajajo begunci, tečejo priprave na referendum v zvezi z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Malo manj zgodovinska in tudi ne tako vroča je bila zadnja seja občinskega sveta, kar pa ne pomeni, da ni bila pomembna. Med drugim smo obravnavali predlog proračuna Občine Žiri za leto Ker smo vse predlagane točke dnevnega reda skoraj soglasno potrdili, lahko rečem, da seja res ni bila vroča. Po več desetletjih upanja imamo loško in gorenjevaško obvoznico. Na Visokem, kjer smo praznovali ob 712 metrov dolgem točilnem pultu (dolžina predora Sten), sem pozdravil navzoče v imenu Občine Žiri in med drugim dejal, da sta obe obvoznici velikega pomena za naše občane in žirovsko gospodarstvo. Poudaril sem, da ne mislim pri tem samo večjih gospodarskih družb, temveč tudi mala podjetja, podjetnike in obrtnike, ki jih je v Žireh več kot dvesto. Kljub temu ne bomo spreminjali besedila naše himne, ki pravi, da smo na koncu sveta. Za to imamo razlog, saj v Žiri še vedno vodita dve zelo slabi in nevarni državni cesti. Pri tem mislim na odsek Žiri Rovte in Žiri Idrija. Predlagal sem tudi, da otroci decembra v pismih dobrim možem med drugim napišejo, da si želijo avtocesto med Škofjo Loko in Kranjem, v Žireh pa dodajo še posebne želje za rekonstrukcijo vsaj petih kilometrov ceste proti Rovtam in primeren dostop do industrijske cone. Ko bodo ti otroci praznovali abrahama, se bodo morda veselili izpolnitve želja. Tako dolgo namreč trajajo cestni projekti v naši lepi Sloveniji. Upamo, da bomo vsaj pediatra dočakali prej. V začetku septembra je kazalo že kar dobro, potem pa se je spet zataknilo. Kljub prenovi ambulante in pritiskom tudi po političnih poteh (poslansko vprašanje v Državnem zboru poslanca SDS Žana Mahniča in poslanke NSi Ljudmile Novak) se pristojni še vedno izmikajo svoji odgovornosti in rešitvi problema. Pri tem povsem mirno spregledajo, da je v Žireh in v Gorenji vasi, Poljanah in okolici rodnost med najvišjimi v Sloveniji in smo zato še bolj upravičeni tudi do otroškega zdravnika. Na drugi strani je vprašanje, če tako varčujejo tudi pri beguncih, ki prihajajo v našo državo. Slišimo sicer, da pri domačih policistih in vojakih država ni najbolj radodarna. Nastajajo pa stroški z logistiko, nastanitvenimi centri, zdaj so tu še žične ograje. Ali so potrebne? Imam občutek, da je vse skupaj prepozno in da je tukaj Evropska unija padla na izpitu, da take Evrope, kot smo jo poznali in upali vanjo, ne bo več. Ravno tako so padli na izpitu poslanci Državnega zbora, ker niso ustrezno zavrnili pobude za spremembo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ko bi ti razumno odločali, ne bi bilo referenduma in bi med drugim prihranili nekaj milijonov evrov morda tudi za del stroškov naše športne dvorane. Nekateri občani pravijo, da se referenduma ne bodo udeležili in se jezijo na pobudnike, ki so krivi za ponovno porabo proračunskih sredstev. Poleg argumentov, ki govorijo o tem, zakaj se glasovanja moramo udeležiti, naj vas k razmišljanju spodbudi tudi tale nekoliko bolj hudomušna primerjava: Ko sem se poročil, sem se podpisal v vrstico, kjer je pisalo mož/ženin. Po novem predlogu bi bil oseba 1 ali oseba 2, in če bi se podpisal pod dvojko, bi imel že prvi dan občutek, da sem copata. Končajmo z zadnjo sejo občinskega sveta. Kot rečeno, smo obravnavali tudi predlog proračuna za naslednje leto. Letos je bilo precej denarja porabljenega za sanacijo po poplavah, v letu 2016 pa so poleg fiksnih stroškov (plače, osnovna šola, vrtci, socialni transferi, delovanje sistema za zaščito in reševanje) predvideni naslednji projekti in večji stroški: dokončanje sanacije po poplavah ( evrov), začetek rekonstrukcije ceste Mausar Bine ( evrov), preplastitev ceste na pokopališče ( evrov), ureditev centra Žirov, odkup hiše ( evrov), začetek prestavitve ceste na relaciji Etiketa Poclain ( evrov), priprava dokumentacije za večnamensko dvorano ( evrov), nadomestna gradnja šolske stavbe ( evrov), programi v kulturi ( evrov) in programi športa ( evrov). Stroškovno kar optimističen predlog proračuna glede na to, da je cela teža proračuna le dobrih evrov. Na občini bomo morali biti kar uspešni, da bomo dosegli zastavljene cilje. IZ ŽUPANOVEGA DNEVNIKA 22. SEP Sestanek z vodstvom Lokalne akcijske skupine Loškega pogorja o strategiji razvoja podeželja v novi finančni perspektivi. 23. SEP Sestanek z v. d. direktorico Razvojne agencije Sora Andrejo Križnar s sodelavkami o načrtu dela agencije za leto SEP Sestanek s projektno skupino Misel o pripravi gradbene dokumentacije za športno dvorano in povezovalni del. 30. SEP 1. OKT Obisk sejma Expo v Milanu s poslansko skupino NSi. 2. OKT Srečanje z bivšim direktorjem Alpine Matjažem Delopstom. Zahvalil sem se mu za korektno sodelovanje z občino ter uspešno krizno vodenje Alpine. Na prireditvi Bog ohrani, bog obvarji žirovske politične proslave v 20. stoletju. 6. OKT Z žirovskim zdravnikom Ratkom Radoševićem srečanje s kandidati za prevzem koncesije družinske medicine v Žireh. Kasneje smo se sestali z vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske in ZD Škofja Loka ter z žirovskim zdravnikom Dušanom Sedejem. 7. OKT Srečanje direktorjev žirovskih podjetij Alpina, Poclain Hydraulics, Ika, M Sora in Etiketa ter vodstva občine v prostorih podjetja Norica. Za štiri udeležence (trije novi direktorji podjetij in direktor občinske uprave) je bilo to prvo skupno soočenje, zato je bil poudarek na predstavitvi načrtov podjetij in občine v prihodnjem obdobju. 10. OKT Pozdrav tekačev za obvoznice, ki se je pričel na obvoznici v Žireh, nadaljeval po v juniju odprti obvoznici v Gorenji vasi in Škofji Loki preko tunela in končal na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Prireditev je bila združena z dogajanjem na Visokem. Goste je privabila predvsem osrednja znamenitost 712 metrov dolg točilni pult (po dolžini enak predoru na škofjeloški obvoznici).

4 OKT Sestanek županov in direktorjev občin Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri o nadaljnjih korakih v zvezi s ponovno vzpostavitvijo pediatrične ambulante. Z vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske in ZD Škofja Loka smo se ponovno sestali 22. oktobra in se dogovorili, da OZG nemudoma še v oktobru naroči manjkajočo opremo, odda vlogo za pregled ambulant na Ministrstvo za zdravje RS ter najkasneje novembra ponovno začne s preventivnimi pregledi otrok. 14. OKT Pozdrav udeležencev druge delavnice za pripravo dokumenta Vizija in strategija razvoja občine Žiri (VIS). Tokrat so bili povabljeni predsedniki žirovskih društev. Končni dokument VIS bo predstavljen na decembrski seji občinskega sveta, kasneje pa tudi širši javnosti. 15. OKT Sestanek komisije za pripravo finančne konstrukcije projekta športne dvorane in povezovalnega dela osnovne šole. Obravnavali smo osnutek investicijskega dokumenta, ki bo v decembru predstavljen občinskim svetnikom. Sestanek upravljavca in uporabnikov Zdravstvenega doma Žiri. Ogled zanimive in dobro usklajene gasilske vaje OGP Žiri v Etiketi. 16. OKT Na odprtju fotografske razstave Minevanja Polone Mlakar Baldasin o starih žirovskih hišah v Galeriji DPD Svoboda. 17. OKT Nagovor udeležencev proslave ob šestdeseti obletnici DPD Svoboda, osrednjega kulturnega društva v Žireh. 19. OKT Sestanek Projektnega sveta projekta Urejanje porečja Sore, v okviru katerega je Občina Žiri s pomočjo evropskih sredstev zgradila novo čistilno napravo in kanalizacijo Rakulk Dobračeva. Za oba projekta je bilo v Žireh že pred dvema letoma pridobljeno uporabno dovoljenje. Gre za uspešen skupni projekt loških občin, ki smo ga končali s skupno tiskovno konferenco v Škofji Loki 28. oktobra. 20. OKT Pozdrav dijakov srednje šole iz Beograda v žirovskem muzeju. Na odprtju težko pričakovane loške obvoznice. 21. OKT Pozdrav Društva upokojenih zdravnikov, ki so v Žireh obiskali muzej, skakalnico, cerkev sv. Martina in tovarno Alpina. 22. OKT Na odprtju razstave starih in novih odpornih sort jabolk na kmetiji Blaževc v Izgorjah. Seja občinskega sveta. 23. OKT Skupna tiskovna konferenca županov Škofje Loke, Gorenje vasi in Žirov ob prvi obletnici oktobrskih poplav. Župani smo se zahvalili ministrici za okolje Ireni Majcen s sodelavci za opravljeno delo. V okviru akcijskega načrta je bilo v Žireh končanih šest projektov, o katerih smo že poročali in so izboljšali poplavno varnost naše občine. Opozoril sem ministrico na številne druge težave, še posebej na neočiščene zadrževalnike in Javornikovo grapo nad Rakulkom. Ministrica je obljubila pomoč pri sanaciji. Na prireditvi Slikar in obiralka grozdja: zgodba žirovske izgnanke v Srbiji. 25. OKT Pozdrav starejših občanov, ki so se udeležili srečanja, ki ga vsako leto organizira Rdeči križ Žiri. 5. NOV 4. seja Sveta gorenjske regije, na kateri smo gorenjski župani največ časa posvetili možnostim za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. 6. NOV Srečanje loških županov in župana Medvod v Marmorju Hotavlje. Direktor nam je predstavil podjetje in njegov prodor na zahtevne tuje trge gradbeništva in opremljanja prestižnih jaht. Župani smo podpisali skupno Urgenco za most v Mednem in jo naslovili na Ministrstvo za infrastrukturo. 7. NOV Pozdrav udeležencev na odlično pripravljeni prireditvi Društva kmečkih žena Žiri ob praznovanju 40-letnice aktivnega delovanja. 8. NOV Na odprtju razstave društva Šmar Hišne in cerkvene stolpne ure in hišne ure urarske rodbine Čar ob 100-letnici ure v farni cerkvi. NEJKO PODOBNIK, VETERAN ŽIROVSKIH MEDIJEV Miha Naglič foto Darjan Kacin Nejko Podobnik, aktivist bolj žlahtne sorte, kot ga je označil Miha Naglič, filozof in publicist, ki je vodil pogovor. Začnem z opravičilom in pojasnilom. Na začetku vsakega Lenčkovega večera (LV) povem, kdo so bili prejšnji gostje. In na prvem mestu, ne vem zakaj, vedno znova omenim ddr. Marijo Stanonik. Nakar mi ob koncu Alfonz Zajec, starosta žirovskih domoznancev, vsakič znova potrpežljivo razloži, da je bil prvi on. Ne zato, ker bi se hotel pohvaliti, ampak preprosto zato, ker je tako dejansko bilo, zaradi resnice. Gostov Lenčkovega večera je bilo torej šest, in sicer po temle vrstnem redu: Alfonz Zajec, ddr. Marija Stanonik, Izidor Rejc, Vladimir Kavčič, dr. Franci Demšar in 22. oktobra 2015 kot šesti Nejko Podobnik. Predlagal pa ga je prvi Alfonz Zajec. Urednik in novinar Nejko Podobnik se je rodil 19. decembra 1940 pri Jernejcu v Stari vasi, kjer ves čas tudi živi; zdaj je to Čevljarska ulica v Žireh. Zaposlen je bil najdlje v Alpini (do upokojitve 1999), v letih pa kot poklicni sekretar Zveze mladine Slovenije v občini Logatec. V Alpini je urejal tovarniško glasilo Delo - življenje. To je izhajalo od 1962 vsak mesec, Nejko je bil njegov urednik prvi in najdlje. Ta časopis je danes eden najboljših virov za zgodovino Alpine in Žirov. Od 1977 je bil Nejko na čelu skupine zagnanih Žirovcev, ki se je odločila, da v Žireh ustanovi svoj radio. In res: Radio Žiri je začel oddajati 11. septembra Nejko je bil njegov odgovorni urednik do leta Za uredniško in novinarsko delo mu je leta (za leto 1998) Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrado Consortium veritatis (Bratstvo resnice). Tako sem gosta predstavil v vabilu. Ker je število vrstic v njem omejeno, sem izpostavil le najbolj vidno v njegovem življenju uredniško in novinarsko delo. Časopis Alpine in Radio Žiri sta opusa tiste vrste, ki se ne bosta pozabila, ampak sta kot pričevanji trajna, zlasti časopis Delo življenje, ki postaja zgodovinski vir. Nejko pa je poleg navedenega v svojem življenju počel še vse sorte. V pogovoru sem rekel, da je bil»aktivist«. Ta beseda ima danes bolj slab pomen, obremenjena je z aktivisti,

5 05 ki so nas morili v prejšnjem režimu. Nejko pa je bil aktivist bolj žlahtne sorte. V pogovoru z njim smo obudili samo nekatere od njegovih aktivističnih projektov. Bil je, denimo, eden od prvoborcev žirovskega referenduma Tu se je znašel v delikatni vlogi: v službi je bil v Logatcu, agitiral je pa za to, da bi se Žirovci od logaške občine odcepili in se združili s škofjeloško. Prav takrat je moral zaradi srčne bolezni, ki ga spremlja že vse življenje, v bolnico. Nakar pride prvega mladinca obiskat prvi sindikalist Franc Godina in mu v šali očita:»ti si zakuhal revolucijo, zdaj se pa skrivaš tu.«prav bi bilo, če bi Nejko natančneje opisal zgodbo tega referenduma in vprašanje občinske pripadnosti, ki je v 60-tih močno razdvojilo Žirovce in postalo Z MILENO MIKLAVČIČ O»TISTIH REČEH«Miha Naglič prvovrstno politično vprašanje. Bil je eden izmed treh pobudnikov poimenovanja ulic v Žireh, ob njem sta bila še Esad Biljali in Jože Peternelj Mausar. Akcijo so začeli pod okriljem Turističnega društva Žiri, v smislu večje urejenosti naselja, ki je iz nekdanjih štirih vasi postajalo mesto. Nejko je narisal zemljevid (prostoročno), razmnožili so ga v 40 izvodih, ga razdelili po ulicah in ga bodočim meščanom osebno tolmačili. Kasneje je izpopolnjeni zemljevid natisnila Etiketa, sledila je objava v Delu - življenje Se še kdo spominja, kako je prišlo do gradnje igrišča»jezera 76«, v kotu med Čevljarsko in Delavsko ulico. Spet po aktivistični shemi: odbor, načrt, zbiralna akcija, manjkal ni niti zaplet s policijo. Povedal je tudi, kako so tekle priprave za gradnjo trim steze nad cesto Pod griči. Pri njej je bil glavni akter Janez Bizjak, Nejko pa njen medijski agent, danes se reče»piarovec«. Malokdo še ve, kako si je Alpina omislila skladišče v Partizanu in pri tem naletela na svojega uslužbenca, ki je bil»slučajno«predsednik TVD Partizan. Šlo je tudi za to, da so bili vsi nekdanji sokolski domovi po vojni last Partizana Slovenije. V Žireh sta Nejko in Franc Giacomelli, ml., dosegla prepis na Krajevno skupnost Žiri in tako pozneje tu ni bilo lastninskih težav, kot so bile npr. v Gorenji vasi In ne nazadnje: Nejko Podobnik, ta žlahtni veteran žirovskih medijev, bo decembra 2015 dopolnil 75 let. Nejko, čestitamo in zdravja ti želimo! foto Jožica Kacin Milena Miklavčič je že proti koncu leta 2013 izdala knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače. Postala je velika uspešnica in dosega za slovenske razmere neverjetno visoko naklado. Letos sta producent in scenarist Boštjan Virc in režiser Jaka Šuligoj posnela dokumentarni filmski portret (55 minut) naše rojakinje. V začetku septembra je bil premierno prikazan na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru. Kmalu bo prikazan tudi na TV Slovenija. Direktorici Gorenjskega glasa sem predlagal, da Mileno povabimo na Glasovo prejo in na njej uvodoma prikažemo ta film. To se je zgodilo 24. septembra v kinematografu Cineplexx v Kranju. Rezervirali smo dvorano z 200 sedeži, a bila je premajhna! Z dodatnimi stoli smo lahko sprejeli 230 obiskovalcev, sicer bi jih bilo še več. To je bila druga najbolj obiskana Glasova preja (bilo jih je že 120), malo več predic in predilcev je bilo le na stoti preji januarja 2010, ko smo na Brdu pri Kranju hkrati gostili dva predsednika republike, Milana Kučana in Danila Türka. Glasova preja z Mileno je bila torej tako kot knjiga prava uspešnica. Na tem mestu pišemo o njej zato, ker sva jo po ogledu filma v javnem intervjuju pred zbrano publiko izvedla dva Žirovca in vrh tega tudi sošolca iz žirovske osnovne šole. Milena je bila zgovorna tudi to pot. In kaj je povedala? Marsikaj. Naj izpostavim samo eno njenih (pre)drznih trditev. Osupljiva je Milenina izjava v filmu (posneta v domžalski knjižnici), da je zabeležila izpovedi žensk, ki so bile v času pogovorov vse starejše od 85 let in nobena med njimi naj v svojem življenju ne bi doživela orgazma! Hm. Jaz v to trditev nekako ne verjamem (filozofu po stroki se itak spodobi večja mera dvoma), a po drugi strani ne morem očitati Mileni, da ne govori resnice. Mogoče je stvar v metodi. Mogoče je sprva ona sama iskala predvsem take zgodbe. Ko zapišem»take«, mislim na nenavadne, pretresljive, tudi brutalne in škandalozne, včasih naravnost neverjetne. Potem se je»trend«obrnil. Ko so ženske, potrebne izpovedi, videle, kaj Milena počne, so jo same poiskale in ji predlagale, da prisluhne še njihovim zgodbam. In tako je nastala ta knjiga in po njej film, viden na Preji. Pa Sošolca Milena Miklavčič in Miha Naglič na Glasovi preji v nabito polni kinodvorani v Kranju. še nekaj je, in to mi je razložil starejši gospod, ki je boljši poznavalec življenja od mene (ne ugibajte, kdo, ni Žirovec). Ko je ženska stara 85 let in več, svoje lastno življenje pogosto revidira. Pozna kar nekaj takih, mi je zaupal, ki so bile v svojih mlajših letih precej živahne; ko je z leti po zakonih matere narave ta živahnost prešla, pa so se spreobrnile v prave moralistke. Mogoče je torej, da marsikatera pričevalka ne pričuje povsem po resnici, Milena pa je dolžna zapisati tisto, kar je povedala. Milenina knjiga opisuje predvsem spolno življenje v času pred seksualno revolucijo. Bilo naj bi večinoma vse bolj na hitro in precej grobo, že tedaj ni manjkalo spolnih sprevrženosti, incesta, pedofilije, sodomije, homoseksualnosti; bila so tudi kriminalna dejanja, zlasti detomori. Da je moški žensko udaril, je bilo»naravno«in prav nič problematično. Sicer pa morda ni bistveno to, ali so se vse te zgodbe resnično zgodile in ali je bilo v spolnosti pred spolno revolucijo res toliko enostranskega in hudega. Pisanje Milene Miklavčič ne sodi niti v zgodovinsko niti v etnografsko stroko, ker ne piše na znanstveni način. Je pa kljub temu prvovrsten dokument nekega časa, ima tudi svoj terapevtski pomen. Milena je neke vrste psihoterapevtka, ženske, ki ji pripovedujejo svoje zgodbe, pa so pri tem deležne terapije spovedi. Spoved ima velik psihološki pomen in Cerkev je že vedela, zakaj jo je uvrstila v svoj železni repertoar. Najbolj važno pa je to, kar je Milena v svoji pripovedi na Preji večkrat poudarila: da se moramo o teh rečeh pogovarjati, ne jih zamolčevati, ne jih potiskati v podzavest, od koder potem na vse mogoče načine vdirajo v psihopatologijo našega vsakdanjega življenja. Pogovarjajmo se torej tudi o»tistih rečeh«. Tako kot sva se dva Žirovca v Kranju pred dvestoglavim avditorijem.

6 06 ČIPKA MANCE AHLIN V AVLI DPD SVOBODA Tanja Mlinar Manca Ahlin pri postavljanju kopit. foto Tanja Mlinar Vse skupaj se je začelo v Ambasadi, ko smo se Ada, Jožica, Metka in jaz pogovarjale o neki drugi razstavi. Beseda je nanesla tudi na čipko arhitektke Mance Ahlin v New Yorku, ki je takrat zaokrožila po spletu in vzbudila veliko zanimanja. Metka Debeljak, predsednica Svobode, je povedala, da društvo praznuje 60-letnico in da bi bila takšna čipka lepo darilo za praznik. Všeč nam je bila njena zamisel in še tisti teden sem vprašala Manco, če bi zasnovala»veliko čipko«tudi v domačem kraju. Z veseljem se je odzvala in v maju, ko je prišla domov, smo se srečali Metka Debeljak, Evgen Podobnik, Manca Ahlin in njena sestra Ana Ahlin Janša. Metka je podala svoj predlog,»pogled skozi čipkasto okno na Žiri«, Manca pa predlagala, da se doda še kopita, simbol čevljarstva. Tako se je začela oblikovati ideja.»upam, da bomo našli rešitev, ki bo primerna za vse, in se veselim vaših komentarjev in predlogov,«je zapisala Manca Ahlin, ko je poslala prve skice. Metka je v eni izmed njih prepoznala Soro, ki zavije v našo kotlino, in skice so se razvile v načrt Žirovske kotline. Tako je nastal»mušter«za klekljanje. Manca je načrtovala 350 metrov 8-milimetrske vrvi iz naravnih vlaken. Iskala sem primerno vrv. Nikjer niso imeli zadostne količine, sto metrov sem je kupila v Škofji Loki, preostali del pa še v dveh trgovinah v Ljubljani. Nato je Ana Ahlin Janša doma v Izgorjah začela izdelovati čipko. Njeno orodje je bilo kladivo, namesto bucik žeblji, namesto»povštra«lesen pod in namesto klekljev svitki vrvi. Medtem sem razmišljala še o primernem pogledu za fotografijo ozadje čipke predvsem iz smeri Brekovic po toku reke Sore, kot je načrt za čipko. Vendar hribi iz te smeri preveč zapirajo pogled na kotlino. Tako smo se odločili za staro sliko s Koprivnika, od Žušta, ki je nastala septembra 2011, vendar ne za tolikšno velikost. Nemalo skrbi mi je povzročala, ko sem jo povečala na 7 metrov in jo sestavljala iz več delov, računalnik pa je zaradi velikosti komajda zmogel obdelavo. Spremenila sem jo v črno-belo oziroma rahlo rjavo tonirano, da je usklajena s prostorom in čipko, kakor je predlagala Manca. V začetku oktobra nas je Manca prijetno presenetila, ko je sporočila, da pride za tri tedne domov. Projekt je bilo z njeno pomočjo lažje izpeljati do konca. S sestro sta dokončali čipko, Evgen je medtem pripravil vse potrebno za instalacijo, napeljal novo razsvetljavo, zravnal steno za sliko, pripravil nastavke za pritrditev čipke, ki je potem kar sedla v obok. Na koncu so prišla še kopita, ki po Mančinih besedah spominjajo tudi na žir plodove, ki visijo z drevesa. Kopita so podarili Alpina in čevljarji: Franc Kranjc, Anton Gorjup, Janez Bekš, svojci pokojnih Alojza Karnerja in Antona Mlinarja. Tako je bila 22. oktobra instalacija končana in DPD Svoboda je svoje darilo ob praznovanju 60-letnice društva s ponosom pokazalo občinstvu. V kulturnem programu ob predaji čipke svojemu namenu je zapel Moški pevski zbor Alpina, kako je prišlo do ideje in kako je nastajala čipka, pa sta zbranim povedali predsednica DPD Svoboda Metka Debeljak in oblikovalka čipke Manca Ahlin. Počaščeni smo, da je Manca Ahlin ustvarila čipko tudi v domačem kraju, kjer se je teh spretnosti učila v čipkarski šoli pri Marici Albreht in jih nato razvila v povsem svojo prepoznavno formo. VESELI TEK OD OBVOZNICE DO OBVOZNICE Katja Rakušček foto Jožica Kacin Tako so poimenovali tek ob odprtju škofjeloške obvoznice, ki se bil 10. oktobra in se je pričel s startom v Žireh na bodoči žirovski obvoznici pri Petrolu in se nadaljeval po Poljanski dolini po gorenjevaški in loški obvoznici skozi predor Sten ter končal na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Da bo odziv tako velik, si pobudniki in organizatorji tega dogodka Tekaška sekcija Partizan Gorenja vas verjetno niso predstavljali.»na enem izmed treningov smo rekli, da moramo ob takem dogodku, kot sta odprtje predora v Škofji Loki in nove ceste v Gorenji vasi, nekaj 'ušpičiti'. Obvoznici sta velika pridobitev za vso Poljansko dolino, ker pa želimo podpreti še nedokončane projekte, smo začeli teči v Žireh. Lepo je bilo doživeti to neverjetno energijo med tekači, ki izraža veselje ob odprtju obeh obvoznic. Poudarek je bil na skupnem teku, zato je Kolona tekačev za obvoznice na skoraj trideset kilometrov dolgi poti do Škofje Loke. bila hitrost nadzorovana, tekačem pa omogočena druženje in klepet. Energija je bila neverjetna,«je pojasnila Nina Pisk iz vrst organizatorjev. Več kot 100 tekačev iz cele Poljanske doline in okolice se je zbralo pred

7 07 Petrolom, na začetku bodoče žirovske obvoznice, in točno ob osmih krenilo na skoraj 30 km dolgo pot po Poljanski dolini do Spodnjega trga v Škofji Loki, kamor nas je prišlo okrog 300. Nekateri tekači so bili z nami le del poti. Helena Žakelj iz Žirov se je skupini pridružila na Visokem:»Za tek ob odprtju obvoznice sem se odločila, ker se mi je zdelo zanimivo teči po obvoznici (kar smo lahko počeli prvič in zadnjič) in ker sem vesela, da je končno zgrajena. Bilo je lepo druženje, dobra organizacija s počitki in okrepčevalnicami, v pravem tempu, nihče ni prehiteval, udeleženci smo bili razigrani, da ne govorim o oglušujočih vzklikih radosti v tunelu,«je povedala Helena. Tekli smo v strnjeni koloni. Za vodenje tempa sem bila zadolžena Katja Rakušček. Na povabilo organizatorja sem z veseljem sprejela to vlogo. Potrudila sem se, da je hitrost ustrezala večini, in mislim, da mi je dobro uspelo. Povprečen čas je bil 6 min in 23 sekund na kilometer. Vso pot so se slišali sproščen klepet, vriskanje in smeh tekačev, razpoloženje je bilo res enkratno. Na poti so nas čakale okrepčevalnice z vodo, čajem in hrano. Tudi navijači ob cesti so z nami delili prešerno razpoloženje. Največ se jih je zbralo v Gorenji vasi in Zmincu, kjer so nas pričakali s harmoniko in dobrotami. Nepozaben je bil predvsem tek skozi predor, ki je ob vriskanju in žvižgih tekačev ter sirenah gasilcev prestal pravi zvočni test. Prireditve so se udeležili tudi župani vseh treh občin, po katerih je bila trasa teka. Žirovski župan mag. Janez Žakelj nas je pozdravil v Žireh in s strelom startne pištole naznanil začetek. Župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež se je karavani pridružil in pretekel vso pot do Škofje Loke. Tam nas je sprejel župan Občine Škofja Loka, mag. Miha Ješe.»To je bilo nekaj posebnega. Predvsem sem vesel takega števila tekačev. To je tudi jasen signal, da je treba na prometnicah za športnike, rekreativce narediti bistveno več. Treba se je zavzemati za lažje umeščanje rekreativnih poti in takšnih dogodkov bo zanesljivo bistveno več,«je dejal župan Milan Čadež. Tek se je končal na Spodnjem trgu v Škofji Loki, kjer so nas pričakali prebivalci Lontrga in se poveselili z nami. Druženje se je nadaljevalo ob najdaljšem točilnem pultu na Visokem.»Nepozaben tek in druženje,«smo bili enotni vsi tekači. Bilo je zares veselo. DEKD 2015: PREDAVANJE, RAZSTAVA, PROSLAVA Maja Vehar»Plačaj, kultura, kar si dolžna mojemu delu, nato se mi pokloni, da se ti poklonim tudi jaz...«to so besede iz predavanja Ivana Cankarja Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, ki je pozivalo k pozitivnemu odnosu do kulture in dediščine. O pomenu ohranjanja izročila naših predhodnikov pa nas poskušajo osveščati tudi Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), ki so potekali od 25. septembra do 3. oktobra V njih se je v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo 400 dogodkov, ki so predstavljali različne oblike praznovanja. V okviru treh dogodkov smo se tudi v Žireh lahko seznanili, kako so se Žirovci veselili ob osebnih praznikih in kako so izkazovali čast in spoštovanje različnim oblastem v 20. stoletju. Prvi dogodek je potekal na dan odprtja DEKD, v petek, 25. septembra. Tega dne je Maja Vehar, zgodovinarka in slovenistka, pripravila predavanje z naslovom Od krsta do pogreba. Zbranim je v galeriji Muzeja Žiri, osrednji hiši Kulturnega središča Stare Žiri, predstavila navade in običaje na Žirovskem ob pomembnih življenjskih prelomnicah. Vsebina je nastala na podlagi zbranega ter zapisanega ustnega izročila, fotografskega materiala in analize matičnih knjig. Obiskovalci so se tako sprehodili skozi življenje posameznika na Žirovskem od človekove pomladi do zime. Predavanje se je dotaknilo oblačil, hrane, glasbe, vraž, običajev, navad ter prostorov, ki so bili namenjeni praznovanju ob prejemu posameznih zakramentov: krsta, obhajila, birme, poroke in mašniškega posvečenja, v zadnjem delu pa so poslušalci spoznali, kako so se Žirovci poslavljali od tega sveta. Na podlagi zbranega gradiva je v sodelovanju z društvom ŠmaR ter galeristom Jožetom Stanonikom nastala istoimenska fotografska razstava, ki je bila odprta v nedeljo, 27. septembra. V Galeriji v zvoniku so si obiskovalci ogledali fotografije, ki so beležile življenjski krog Žirovcev od krsta do pogreba. Ambient župnijske cerkve sv. Martina je lepo zaokroževal sporočilo razstave, saj je prav v njej večina prejemala zakramente. Žirovci pa niso praznovali zgolj osebnih praznikov, izkazovali so tudi spoštovanje do države. V 20. stoletju so pripravljali politične proslave, namenjene štirim različnim sistemom. Kakšne so bile razlike in podobnosti, je prikazala ponazoritev z naslovom Bog ohrani, bog obvarji žirovske politične proslave v 20. stoletju, zgodila se je v Fotografska razstava o življenju Žirovcev od krsta do pogreba. Avtorica razstave Maja Vehar druga z desne, poleg nje mama Karmen in babica Stana Oblak, skrajno levo babica Frida. Zadaj dedek Rajko in oče Robert (vsi Vehar). Kar nekaj razstavljenih fotografij je iz arhiva obeh družin. petek, 2. oktobra v žirovski kinodvorani. Obiskovalci so lahko prisluhnili himnam Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije, Socialistične federativne republike Jugoslavije ter himni Republike Slovenije; te so pod vodstvom Andreja Žaklja izvedli pevci MoPZ Alpina. Uprizoritev je režirala Metka Debeljak, scenarij je pripravil Miha Naglič, ki je himne posameznih držav povezal z zbranim gradivom o žirovskih proslavah. Te so bile različnih razsežnosti, največja proslava pa je bila pripravljena v času SFRJ na Jezerih (nad»umagom«). Izseke iz gradiva, ki so orisovali konkretne proslave, so kot recitatorji in govorniki izvedli člani igralske skupine DPD Svoboda Žiri (Barbara Burnik, Rok Klemenčič, Milena Padovac, Branko Pečelin), prehod iz enega v drug sistem pa je povezovala voditeljica Tanja Peternel. Obiskovalci so med prireditvijo lahko opazovali projekcijo izbranih fotografij z žirovskih proslav, prav tako je bilo mogoče opaziti podobe vodij preteklih sistemov. Ni pa bilo priložnosti slišati pripovedi o proslavi na čast Republiki Sloveniji ker takšne proslave na Žirovskem na občinski ravni sploh (še) nismo imeli! Organizatorji prireditve (Muzejsko društvo Žiri, DPD Svoboda Žiri in MoPZ Alpina Žiri) za ta namen predlagajo 25. junij 2016, ko bo Slovenija obeležila 25-letnico dneva državnosti. Do takrat pa lahko končamo z verzom avstro-ogrske himne»bog ohrani, Bog obvarji!«nas vse, žirovsko kulturno dediščino pa še posebej.

8 08 ŽUPANOVA MICKA IN MoPZ ALPINA ZA 60 LET DPD Maja Justin Jerman V soboto, 12. novembra, je bila v dvorani Svobode slavnostna prireditev ob 60-letnici DPD Svobode kot nekakšen vrhunec dogajanj v zvezi s praznovanjem te zavidljive dobe ljubiteljske kulture, ki se je odvijala pod okriljem DPD Svoboda. Osrednji del prireditve je predstavljala živahna in prepričljiva uprizoritev Linhartove Županove Micke, ki so jo domiselno prekinjale in hkrati povezovale ljudske in narodne pesmi Moškega pevskega zbora Alpina Žiri. Na začetku je s slavnostnim nagovorom praznovanje uvedla izjemno aktivna in uspešna predsednica društva Metka Debeljak, ki to funkcijo z neusahljivo predanostjo opravlja že več kot deset let. Poudarila je živopisnost delovanja društva in njegovo častitljivo dobo opravljanja promotorja kulturnega življenja. O pomenu ljubiteljske in tudi siceršnje kulture v Žireh pa je čestitko za tako visoki jubilej izrekel tudi župan mag. Janez Žakelj. SMO MATERE, ŽENE, DEKLETA, SI SLUŽIMO KRUH, SI NABIRAMO LETA Jerneja Smrtnik foto Tanja Mlinar foto Tanja Mlinar 11. novembra je minilo točno štirideset let od dneva ustanovitve Društva kmečkih žena Žiri. Štirideset let je dolga doba za človeka, za zgodovino pa samo trenutek, ujet v nek časovni okvir. Pa vendar je teh štirideset let za vse nas, ki sestavljamo in predstavljamo to društvo, obdobje, ki se res meri v letih, vendar v prvi vrsti po napredku in uspehih. Kar precej zaslug za zagon društva ima Milena Kulovec, ki je takrat širom gorenjske regije pomagala pri ustanavljanju društev in vzpodbujala kmečke žene k povezovanju. Prve članice so se zbirale v prostorih Kmetijsko- -gozdarske zadruge Sora Žiri. Namen srečanj je bil predvsem izobraževalni, čeprav na tem področju takrat ni bilo veliko strokovne izbire. Pa vendar so članice pridobivale veliko novega, koristnega in strokovnega znanja in to je v njihove vrste privabljalo vedno več kmečkih žena in deklet. Program dela je bil vsako leto širši in pestrejši, poleg strokovnih predavanj in tečajev je bilo kar nekaj razstav in iger, pa vsakoletne ekskurzije, ogledi in druženja z drugimi društvi. Zadnje čase se vse več pozornosti posveča sprostitvi in pa skrbi za zdravje ter dobro počutje. Vsako društvo ima svojega predsednika, ki v veliki meri nosi polno odgovornost za večino dejavnosti, projektov in dogodkov. Vloga predsednice našega društva pa ni le vodenje, ampak tudi povezovanje stroke in prakse. Prva je na čelo kmečkih žena stopila Marta Kavčič, za njo Tončka Poljanšek, zdaj pa naše društvo že peto leto vodi Francka Primožič. Članstvo v društvu je zelo raznoliko in pestro, tako kot delo, ki ga imajo doma. Kajti kmetica in kmet vedno bolj predstavljata skupek poklicev, ki jih morata obvladovati, če želita, da je delo opravljeno in da kmetija napreduje. Poznati morata vsa kmečka opravila po starih in novih normah, obvladovati strojništvo, vešča morata biti tako računovodstva kot knjigovodstva, talentirana za menedžment in sklepanje poslov, za priboljšek pa imajo ženske še kuhinjske aktivnosti in ženske spretnosti urejenega doma. Zato si ob vsej tej obilici dela vsaka rada poišče sorodne duše in tako se oblikuje društvo. Kmečke žene žirovskega okoliša imamo srečo, da se v delo našega društva vsa leta vključujejo zelo dobre mentorice, ki s svojo naravnostjo in strokovnostjo sooblikujejo program celoletnih aktivnosti in nas vsaj malo obvarujejo pasti Zaslužnim članicam in sodelavkam so se organizatorke zahvalile z rdečim nageljnom. slovenske zakonodaje. Obletnica je trenutek, ko človek ustavi korak in se ozre na prehojeno pot. Štirideset let je za nami in ob obletnici je bilo kar nekaj aktivnosti. Že septembra smo pripravili krompirjev piknik, oktobra je za šolsko mladino pričel teči natečaj Od svežega do suhega sadja, v novembru pa je bila slovesnost ob okroglem jubileju našega delovanja. Prireditev smo pričeli s hudomušnim skečem v lastni izvedbi, ki je v svoji vsebini nakazal društvene začetke. K sodelovanju smo povabili MoPZ Alpina Žiri, harmonikarje Vrhovski zvoki in Folklorno skupino Zala. Med drugimi smo na prireditvi gostili predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska, predsednika KGZ Slovenije Cvetka Zupančiča, predsednico odbora za kmetijstvo Ivo Dimic in večino odgovornih s Kmetijskega zavoda gorenjske regije. Veseli smo bili tudi gostov iz domačega okolja: župana mag. Janeza Žaklja, direktorja M Sore Aleša Dolenca in predsednika Kmetijsko-gozdarske zadruge Sora Žiri Antona Koklja ter seveda vseh, ki so bili z nami. Prireditev in pogostitev

9 09 smo ob sponzorski pomoči Občine Žiri in M Sore pripravile članice same, na kar smo zelo ponosne. Toliko za nazaj. Za naprej pa želimo, da kljub obilici dela in ob zdravi kmečki pameti ter ustrezni strokovni pomoči peljemo zgodovino dalje. Društvo kmečkih žena Žiri se zahvaljuje vsem, ki ste v teh štiridesetih letih kakor koli pomagali pri našem delu, organizaciji, strokovnosti in uspešnosti. POPRAVEK V prejšnji številki Žirovskih stopinj, št. 4, leto 5, je v prispevku pod naslovom O pomenu kulture in identitete od odprtju Kulturnega središča Stare Žiri, avtorice Jožice Kacin, str. 7, drugi stolpec, prišlo do napake pri navedbi doktorskega naslova slavnostne govornice ddr. Verene Vidrih Perko. Pravilno se glasi: Častna gostja in slavnostna govornica je bila muzejska svetnica, docentka, publicistka, pesnica, pisateljica, doktorica arheoloških znanosti in muzeologije, Verena Vidrih Perko. Za napako se bralcem in ddr. Vereni Vidrih Perko iskreno opravičujemo. PREDSTAVITEV FILMA SRBSKE PRODUKCIJE O MARIJI DEMŠAR Milka Bokal foto Darjan Kacin Prireditev je bila posvečena izgnancem med drugo svetovno vojno. V petek, 23. oktobra, je bila v organizaciji DPD Svoboda v Žireh predstavitev filma Obiralka grozdja srbskega režiserja Nikole Lorencina, v katerem je prikazano izgnanstvo Marije Demšar, rojene v Zabrežniku (poročene Stanonik) v srbskem mestu Šid. Slučaj je nanesel, da je prišla v hišo znanega srbskega slikarja Save Šumanovića, kjer je bila v letih 1941 do 1945 kot dodatna delovna moč. Film je nastal na podlagi njenih pisem domačim, v katerih natančno opisuje tamkajšnje gospodarstvo in domače razmere. Povabljenih iz Galerije slik Save Šumanović v Šidu in ekipe produkcije filma ni bilo, njihove pozdravne besede pa je na prireditvi posredovala Jožica Kacin. Če ni bilo možnosti, da bi jih pozdravili osebno, pa je primerno, da so navedena imena igralcev. V vlogi izgnanke je nastopila Ljiljana Dupalo, slikarja je zaigral Igor Đurik, slikarjevo mater Persido pa Marija Čikarić. Film je preplet treh med seboj dopolnjujočih in doživljajsko povezanih motivov. Objektivno ozadje sloni na posnetkih sremske fronte, drugo, že bolj subjektivno plat pa predstavljajo izseki iz razmišljanja o psihologiji slikarskega ustvarjanja. Ta se razkriva ob reprodukcijah slik Save Šumanovića, pri katerem so zlasti impresivne tiste s svetlo sremsko pokrajino, ki dajejo kontrast črno-belim vojnim prizorom. Med ta dva toka se vključuje osebna nit izgnanke Marije, ki iz priložnostne delovne sile z delavnostjo in čustvenim angažmajem postane opora osamljeni materi, ko ji ustaši ubijejo sina. Film dosega umetniški učinek tudi z odsotnostjo osebnega govora; le komentator iz ozadja pojasnjuje tok prizorov. Besedilo je iz srbščine spretno prevedel Drago Bokal. Film je na 62. beograjskem festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma dobil prvo nagrado. Podeljuje jo Srbski odbor mednarodne federacije filmskih novinarjev in kritikov FIPRESCI (Srpski ogranak Međunarodne federacije filmskih novinara i kritičara Fipresci). Ddr. Marija Stanonik, gonilna sila vsega delovanja, je povedala, da je bila v Brestanici, kjer je na gradu stalna razstava o izgnancih, predstavitev filma isti dan dopoldne. V arhivu muzeja so našli tudi stvarni podatek, ki dokumentarno priča, da je bila Marija Demšar med izgnanci. Omenila je svojo knjigo Štiri matere, ena ljubezen, v kateri so opisane: mati vdova iz prve svetovne vojne, mati žrtev vojne, trpeča mati, ki v vojni izgubi sina edinca, in mati karitativne drže. Podrobno je opisala historiat sodelovanja s srbskimi ustanovami, med zadnjimi je bil izid zgoraj omenjenih pisem Marije Demšar v Šidu spomladi letos, k čemur je največ pripomogla direktorica tamkajšnje galerije Vesna Burojević. Dodala je tudi več osebnih spominov na svojo mamo, ki jo je na zadnji Šumanovićevi sliki z naslovom Triptih prepoznala po drži in omenila pogovor, v katerem je ta povedala, da jo je slikar»povzel«. Po filmu je besedo povzel predsednik Društva izgnancev Slovenije , krajevni odbor Škofja Loka, Rudi Zadnik, ki je med opisom delovanja društva predstavil zbornik, ki bo nadaljeval z objavljanjem pričevanj iz tega obdobja. K sodelovanju je povabil vse, ki bi še lahko prispevali svoje spomine. Ena izmed sodelavk zbornika je tudi Breda Blaznik, nekdanja Žirovka, prava poznavalka žirovskih hišnih imen, ki je nanizala veliko živih spominov na svoje izgnansko življenje. Preživela ga je z očetom, mamo in bratom, prav tako v Srbiji. Čeprav je bila vesela, ko je med vožnjo v zatemnjenem vlaku ugotovila, da ne gredo v Nemčijo, ampak na jug, so bile njene begunske izkušnje težje. Neobvladljiv položaj ob odhodu je dokazovala s tem, da je vzela s seboj več nepotrebnih stvari, med drugim tudi poročno obleko svoje mame. Njena družina se je selila iz kraja v kraj, srečala pa je tudi nekaj ljudi, ki so poznali Žiri, družino, pri kateri je eden od članov na meji v Žireh služil vojsko, in moškega, ki je imel žirovske čevlje. Prireditev je z narečnim melosom popestrila Uršula Ramoveš z enim od članov ansambla Fantje iz Jazbecove grape, povezovala pa ga je Anka Tušek, ki je v pogovoru z Bredo Blaznik in ddr. Marijo Stanonik segla tudi na bolj osebna vprašanja, kot je strah, ki ga vzbujajo težke nepredvidljive življenjske razmere. Pri tem je pri obeh sogovornicah in po vsej verjetnosti tudi pri obiskovalcih v dvorani vzniknila misel, da se to ne bi nikoli več ponovilo. Večer se je končal s sproščenim pogovorom ob dobrotah domačih ddr. Marije Stanonik.

10 10 70 LET PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE Jožica Kacin 24. oktobra je Združenje borcev za vrednote NOB v restavraciji Sklednik pripravilo tradicionalno prireditev Dan spomina. Z njo so obeležili 23. oktober 1943, ki smo ga včasih praznovali kot krajevni praznik. Takrat so bile Žiri osvobojene, en dan kasneje pa je bil v kraju ustanovljen prvi narodno osvobodilni odbor na Gorenjskem. Srečanje je bilo namenjeno tudi 70-letnici konca druge svetovne vojne. Proslave se je udeležilo veliko obiskovalcev. Žirovski borci so še posebej veseli, da se jim vsako leto pridružijo tovariši iz Velikega Polja z godbo. V posebno čas jim je bil tudi obisk podžupanje Občine Sežana (Veliko Polje spada pod njihovo občino) in nekdanje ministrice Ljubice Jelušič ter Irme Lekše, predsednice sveta krajevnih skupnosti. Občino Žiri je zastopal podžupan Brane Jesenovec. Med gosti sta bila tudi Stanko Dolenc in Ivo Miklavčič, borca Cankarjevega bataljona, predstavniki zveze borcev sosednjih društev, med njimi Jure Žakelj iz Škofje Loke in praporščaki. Med uglednimi gosti sta bila tudi dr. Ivan Kristan, pravnik, politik, pisec strokovnih knjig in razprav, po rodu iz Jarčje doline, in naš občan, mag. Viktor Žakelj, prav tako politik, pisec in predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Zbrane je pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žiri Jože Zupančič. Vsem je položil na srce, da dneva osvoboditve ne smemo pozabiti. Prav borci in njihovi simpatizerji imajo velike zasluge za ohranjanje vrednot, predsednik pa upa, da bo tako tudi v bodoče. Osrednji govornik je bil predsednik Združene levice Luka Mesec. Tudi on je poudaril, da narodnoosvobodilnega boja in partizanskega gibanja na smemo pozabiti. Nujno je, da ti dogodki ostanejo v spominu in da se zavedamo, kakšnega barbarstva je zmožno človeštvo v krutih okoliščinah vojne. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja in prvo obdobje enaindvajsetega primerja s krizo, kot smo jo doživljali v tridesetih letih prejšnjega stoletja in se je končalo z drugo svetovno vojno.»če primerjamo današnje in takratno obdobje, bomo opazili grozljive podrobnosti. Obakrat se je vse skupaj začelo kot bančna in finančna kriza. Države so se popolnoma narobe odzvale, kar je vodilo v množično opustošenje sociale, zapiranje podjetij, politična zaostrovanja, spopade med velesilami, ki se najprej pokažejo kot izbruhi na periferiji (tokrat v regiji med Marokom in Slavnostni govornik je bil vodja poslanske skupine Združene levice Luka Mesec. Iranom). Obakrat je kapitalistična ideologija bankrotirala, ker ni imela odgovorov, in zgodovina je človeštvo postavila pred odločitev: socializem ali barbarstvo,«je dejal Luka Mesec in nadaljeval, da so take razmere na eni strani rodile barbarstvo, na drugi strani pa čut za solidarnost, dobroto, sočutje in da brez partizanskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja ne bi bilo osvoboditve. Po padcu berlinskega zidu in z njim socializma so ameriški republikanci samozavestno zavladali svetu. Zmagovalni kapitalizem se je tako znebil še zadnjega velikega zasledovalca, socializma. Dvajset let je vladal kapitalizem, leto 2008 pa Mesec vidi kot prelomnico, s katero se je končala neoliberalna dekadenca. Sledili so preporod levice, upanje na boljši svet in ponovna vzpostavitev socializma 21. stoletja. Zdelo se je, da bo stari eliti odklenkalo, toda pot do tja bo še trnova. Ljudje, ki bi morali biti v zaporu, pozirajo kot državniki in rešitelji naroda ter izkoriščajo begunsko krizo za sejanje strahu in sovraštva. Prisiliti nas hočejo, da zgodovina gre v pozabo. Tako kot so Žirovcem pred petindvajsetimi leti odrekli krajevni praznik, tako hočejo odreči legitimnost NOB med drugo svetovno vojno ter doseči, da bi ljudje pozabili na ta obdobja in nas hočejo nas odvrniti od odpora.»ampak take dogodke, kot je današnji, organiziramo, da ne pozabimo. Da sodržavljankam in sodržavljanom pošljemo spomin in opomin, da svet doživlja podobne travme kot pred osemdesetimi in sedemdesetimi leti, da se stvari lahko ponovijo, in da svetu sporočimo, da se mora vsa napredna družba združiti, da si moramo zadati pozitivne cilj, ki ga v združeni levici imenujemo demokratičen socializem. Važno je, da skupaj nastopimo v upanju in prizadevanju za izgradnjo boljše človeške solidarne prihodnosti, da ukrepamo, preden ne bo prepozno in tovariši, da se organiziramo v novo osvobodilno fronto,«je končal Luka Mesec. foto Jožica Kacin STAROSTI PRIJAZNA OBČINA TRI RAZVOJNA PODROČJA dr. Jože Ramovš Odkar je Občina Žiri vstopila v slovensko in svetovno mrežo občin, ki si posebej prizadevajo, da bi naredile čim večji razvojni korak za lepše staranje in sožitje, v Žirovskih stopinjah občane seznanjamo s svetovnimi in domačimi spoznanji s tega področja. Danes si bomo ogledali tri bistvena področja za obvladovanje demografske krize, na katerih zastavijo svoj razvoj starosti prijazne občine. 1. PROGRAMI ZA OSKRBO BOLNIH IN ONEMOGLIH STARIH LJUDI Na prebivalcev je povprečno okrog 40 kronično bolnih, starostno onemoglih ali invalidnih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih vsakdanjih opravil: pri osebni higieni, oblačenju, uživanju hrane in tekočine, gibanju in izločanju. Med njimi jih je osem nastanjenih v domovih za stare ljudi, dva ali trije imajo javno oskrbo na domu, tri četrtine ljudi to je okrog 30 na prebivalcev, pa oskrbujejo svojci doma. Polovica izmed njih potrebuje malo oskrbe, polovica veliko. V Sloveniji kar svojcev redno oskrbuje onemoglega družinskega člana. Najpogostejši družinski oskrbovalci so ostareli zakonci ter hčere, sinovi in snahe v srednjih letih ob redni službi in svoji družini. Če bi domača družinska oskrba odpovedala, si niti misliti ni mogoče, da bi jo zmogel nadomestiti kak javni sistem oskrbe v domovih ali pomoči na domu. Zato sta usposabljanje družinskih oskrbovalcev in druga razbremenilna pomoč zanje zadnja leta čedalje bolj v ospredju političnih in strokovnih prizadevanj v razvitem svetu. Tudi v Sloveniji poznamo tečaj za družinske oskrbovalce v krajevnih skupnostih. Na tedenskih srečanjih, ki trajajo po dve uri in pol, praktično obdelajo devet najbolj perečih tem oskrbovanja, nege in komuniciranja s starim človekom, v ospredju pa je tudi naloga, kako poskrbeti za svoje lastne moči pri napornem delu. Po evropskih državah deluje danes več kakor petnajst sodobnih programov za oskrbovanje

11 11 starostno onemoglih, dolgotrajno bolnih in invalidnih ljudi. Prvi je strokovna in druga pomoč pri preureditvi lastnega stanovanja za življenje ob starostnem pešanju. Sledijo razne oblike pomoči in razbremenitve družinskim oskrbovalcem, servisna pomoč na domu, dovoz hrane, dnevno varstvo, nočno varstvo za dementne. Preselitev v dom za stare ljudi pride na vrsto, ko so vse možnosti pomoči na domu nezadostne. Sodobni dom pa je seveda v domačem kraju in deluje povezano z vsemi drugimi programi za oskrbo onemoglih. Starosti prijazna občina ima za svojo prednostno nalogo narediti, kar je mogoče, za sodobno oskrbo onemoglih občanov. Seveda je veliko odvisno od države, kdaj in kakšen zakon o dolgotrajni oskrbi bo sprejela. Veliko stvari za oskrbo onemoglih krajanov podobno kakor za varstvo otrok pa tako in tako naredimo doma v krajevni skupnosti. Pri tem bi bilo izgubljanje časa, če bi čakali na državo ali EU. 2. PROGRAMI ZA AKTIVNO IN ZDRAVO STARANJE CELOTNE UPOKOJENSKE GENERACIJE Na prebivalcev je kakih 160 zdravih upokojencev, ki marsikaj naredijo za mlajši dve generaciji ter jih s svojimi pokojninami in prihranki pogosto tudi materialno podpirajo. Vsaj četrtina bi morala biti vključena v različne programe za aktivno in zdravo staranje. Društva upokojencev in druga društva v kraju naredijo veliko za to. Poleg tega pa so tudi novi programi, ki pomagajo preprečevati pogostejše starostne bolezni in jih čim bolje obvladovati, ko se pojavijo. Taki so skupinski programi za preprečevanje padcev v starosti, za življenje s krvnim tlakom, za trezno staranje, za boljši SODELOVANJE KOT VREDNOTA Rok Prešern prehod iz zaposlitvenega življenja v kakovostno življenje po upokojitvi. V sodobnem krajevnem medgeneracijskem središču imajo taki programi in aktivnosti nepogrešljivo mesto. Večino izmed njih vodijo usposobljeni prostovoljci iz vseh generacij. Izkušnje kažejo, da novi programi za zdravo staranje v kraju dobro uspevajo, ko je na prebivalcev 10 usposobljenih in dobro organiziranih prostovoljcev. Huda ovira današnje starejše generacije je, da mnogi ne obvladajo uporabe sodobne elektronske tehnologije, npr. interneta in pametnega telefona. V Sloveniji imamo na prebivalcev elektronsko nepismenih 150 ljudi, starejših od 50 let; 30 izmed njih bi se jih želelo naučiti uporabljati to sodobno tehnologijo. Najbližja pot do rešitve tega je, da bi v srednjem šolstvu (lahko delno že v osnovnem) organizirano uvedli program, da bi lahko vsak učenec prostovoljec usposobil vsaj enega upokojenca za uporabo e-tehnologije. Kako to organizirati in izpeljati, smo dobro preizkusili v praksi. Ta program ne omogoča samo aktivnejšega staranja, temveč tudi učenja lepega sodelovanja in razumevanje med mladimi in starejšimi krajani, čemur je namenjena tretja skupina novih programov v starosti prijazni občini. 3. PROGRAMI ZA KREPITEV SOLI- DARNOSTI MED MLADO, SREDNJO IN UPOKOJENSKO GENERACIJO TER VZGOJA VSEH ZA LEPŠE SOŽITJE Dobri odnosi med mlado, srednjo in upokojensko generacijo se ne bodo zgodili sami od sebe, tako kot se ne zgodijo dobre ceste v kraju. Organizirana vzgoja vseh generacij za lepše sožitje in boljše sodelovanje je odločilna naloga starosti prijazne občine. Kako se usmeriti proti tem ciljem? Učitelji v osnovni šoli in vzgojitelji v vrtcu so največja skupina intelektualcev v kraju. Če prištejemo še intelektualce v javnih službah (občinska uprava, zdravstveni dom, knjižnica, center za socialno delo ), so zaposleni v javnih službah neizčrpen domač intelektualni potencial za dviganje zavesti o zdravem in aktivnem staranju in lepšem sožitju med generacijami. Njihovo sistematično izobraževanje o kakovostnem staranju in solidarnem sožitju je pogoj za aktiviranje tega velikega krajevnega potenciala. Starosti prijazna občina si lahko zada tudi to za svoj prioritetni razvojni cilj. Učitelji in vsi drugi izobraženci namreč niso pri študiju dobili nikakršnih znanj, kako učinkovito vzgajati za lepše medgeneracijske odnose in za kakovostno staranje. Te nove naloge se danes uči ves razviti svet. Veliko vlogo imajo krajevna javna občila in knjižnica. V starosti prijazni občini so nepogrešljivi pri učinkovitem širjenju medgeneracijske kulture sožitja in sodelovanja. Starosti prijazna občina naj bi v petletnem obdobju na vsakem izmed teh treh področij uvedla ali zboljšala delovanje vsaj treh sodobnih programov, ki jih skupnost potrebuje. Inštitut Antona Trstenjaka, ki koordinira in strokovno vodi slovensko mrežo starosti prijaznih mest in občin, priporoča v času finančne krize zlasti uvajanje tako imenovanih mehkih programov, ki so nizkocenovni in dosegajo velik del potrebnega prebivalstva tako, da z novim znanjem, boljšo organizacijo obstoječih ustanov in služb, s pomočjo prostovoljstva in na podobne načine občutno zboljšajo stanje na področju staranja in sožitja. Že od pomladi poteka projekt Vizija in strategija (VIS) Občine Žiri, s katerim želi občinska uprava skupaj z občani osmisliti vizijo in strategijo razvoja občine v naslednjem desetletju. V projektu so sodelovali številni občani, ki so posredovali svoje poglede in smernice, ki bodo v novem strateškem dokumentu ključnega pomena. Celotna strategija in postavljeni cilji v celoti upoštevajo želje in mnenja občanov, kar občinski upravi omogoča umeščanje projektov in usklajevanje njenih resursov glede na pomembnost, ki so jo izrazili udeleženci. 14. oktobra je bila druga delavnica, na katero so bili povabljeni predstavniki društev. Predstavili so do zdaj opravljeno delo in spregovorili o prihodnosti in sodelovanju. Zunanji nosilec projekta, mag. Bojan Mažgon, je opisal dobre prakse sodelovanja vseh lokalnih sodelavcev iz Slovenije in tujine. Sodelovanje so občani izpostavili kot vrednoto, ki je v Žireh še kako pomembna in cenjena. To se je izkazalo tudi na omenjeni delavnici. Projekt Vizija in strategija občine naj bi bil končan decembra. Fotografija je s srečanja predstavnikov društev. foto Rok Prešern Dokument bo pripravljen do konca novembra in bo uvrščen na decembrsko sejo občinskega sveta. O njem bomo podrobneje pisali tudi v naslednji številki Žirovskih stopinj.

12 12 1 KMETIJI BLAŽEVC VRAČAJO NEKDANJI UGLED Jožica Kacin Zgodovina domačije Blaževc v Izgorjah sega v 16. stoletje. V Knjigi hiš na Žirovskem, avtorjev dr. Petre Leben Seljak in dr. Alojza Demšarja, str. 104, je pojasnilo, da se hišno ime po vsej verjetnosti nanaša na Blaža Logarja ( ), ki se je okrog leta 1810 oženil z hčerko prejšnjega lastnika, Lucijo Prek, domači pa vedo povedati, da je bila Lucija dekla, ki se je poročila s sosedovim hlapcem in prevzela kmetijo, ker gospodarja nista imela otrok. V knjigi zasledimo tudi, da so bile gospodarice velikokrat ženske. Tradicija se nadaljuje tudi z Germano Pivk in hčerko Klavdijo, ki je od lani lastnica te kmetije. Germana pravi, da je bil gotovo najboljši gospodar domačije njen prapraded Martin Logar (1827?). V tistem času sta se dobro prodajala žito in lan, kar je lastnik znal obrniti v svoj prid. Leta 1858 je zgradil ogromen kozolec, ki je imel šestnajst oken (štantov), osem na vsaki strani. Čez šest let (1864) je povečal in dogradil stanovanjsko hišo, kakršna stoji še danes. Za njim je kmetijo prevzel sin Matija ( ), ki je imel sedem otrok, dva sinova in pet hčera. Fanta sta padla v prvi svetovni vojni pri Doberdobu. Oče se je od žalosti za sinovoma zapil, domačija pa je, tudi zaradi velikih dot, ki so jih dobivale hčere, začela nazadovati. Posestvo je prevzela najmlajša hčerka Julijana ( ). Imela je pet otrok, ena izmed njih je bila tudi Germanina mama Vida. Sin Jakob Peternelj, ki je živel v Ameriki, je po materini smrti podedoval kmetijo. S hčerko Julijo se je vrnil v Izgorje, vendar ji ni mogel povrniti prejšnje trdnosti. Leta 2005 je umrl, kmetijo je podedovala hčerka Julija. Ta je na njej živela le nekaj let. Še pred smrtjo očeta se je vrnila v Ameriko, kjer je bila rojena in kjer živi z možem in tremi otroki. Germana Pivk, ki si je tudi za svoj poklic izbrala agronomijo in ki je bila na staro mamo in domačijo v Izgorjah tudi čustveno navezana, je v kmetiji videla izziv. Želela jo je ponovno umestiti v prostor kot gospodarski subjekt in mu dodati vsebino. Od sestrične Julije so leta 2010 kupili posestvo.»imeli smo zemljo in domačijo. Vse je bilo potrebno temeljite prenove,«pove Germana in nadaljuje:»leta 2012, ko smo v Izgorjah napeljali vaški vodovod, smo tudi v hiši pri Blaževcu dobili tekočo vodo. Investicija je trajala tri leta, s sredstvi je pomagala tudi Občina Žiri. Od takrat imamo v Izgorjah dovolj vode, vas pa ustrezno protipožarno zaščito.«toda to je bil za kmetijo šele začetek. Odločili so se, da bodo gojili odporne sorte jablan, ki bodo pridelane na ekološki način.»najprej smo uredili en hektar, nato pa obnovili in pomladili še 1,5 hektarja obstoječega travniškega sadovnjaka. V letu 2014 smo zasadili še en hektar in ga v letu 2015 pokrili s protitočno mrežo. Posejanih imamo šest tisoč novejših, na škrlup odpornih sort, kot so rubinola, topaz, opal, luna in najnovejša merkur. Starejši sadovnjak je v polni rodnosti,«pojasni Germana, ki je z letošnjim pridelkom zelo zadovoljna. Drevesa v mlajšem sadovnjaku še rastejo, a so dobro obrodila. V povprečju so obrali 1,5 kilograma sadežev na drevo.»največ jabolk prodamo doma, večje količine tudi dostavimo,«pove Germana. Zaradi ekološke pridelave in odličnega okusa so iskana tudi v osnovnih šolah in vrtcih. Germana, ki jo nekateri poznamo tudi kot Manjo, pravi, da ji je delo na domačiji, še posebej pa v sadovnjaku, v veliko veselje in sprostitev. Za kmetijo je navdušila tudi moža Mira. Oba bosta še pomagala, vodenje kmetije pa je prevzela hčerka Klavdija z družino. Germana Pivk kot inženirka kmetijstva svoje znanje po službeni dolžnosti že dolga leta prenaša na druge. To je zdaj še toliko lažje, ker ima zaradi domače kmetije še več izkušenj. Na kmetiji organizirajo tudi predavanja in druge dogodke. Lani aprila je bilo predavanje o varstvu sadnega drevja, letos pa so v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Kranj, Kmetijskim Inštitutom Slovenije in Občino Žiri pripravili razstavo starih in novejših odpornih sort jabolk. Na ogled in pokušino je bilo kar petinsedemdeset vrst jabolk, od zgodnjih kalvilov, škrobotovk, pisanih jabolk, najbolj široko pa je bila zastopana skupina renet (mošancelj, carjevič, goriška sevka, bobovec, kosmač, boskopski kosmač ). Razstava je bila odprta v četrtek, 22. oktobra, in je trajala do nedelje. Združena je bila s predavanjem Boštjana Godca, skrbnika starih in novejših odpornih sort jablan na Kmetijskem inštitutu Slovenije, o značilnostih starih in odpornih sort jabolk. Dogodka sta se udeležila tudi župan Občine Žiri mag. Janez Žakelj in vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije iz Kranja, Tomaž CÖr. Prišlo je tudi veliko drugih obiskovalcev.»starejši so se med različnimi sortami sprehajali z nostalgijo, mlajši z radovednostjo. Kar nekaj je bilo takih, ki želijo zasaditi travniški

13 sadovnjak in so se na osnovi pokušine vzorcev odločili za pravo sorto,«pove Germana in doda, da so še posebej ponosni, da si je razstavo ogledal tudi češki evroposlanec, ki ga na naše kraje veže žena Helena, Miroslav Poche z družino.»z razstavo smo želeli dati poklon starim kmečkim sadovnjakom, ki so skozi zgodovino spremljali slovenskega kmeta kot pomemben vir prehrane, mogočne krošnje pa so varovale domačije pred vetrom in erozijo ter so še danes unikatna značilnost našega podeželja in del naše identitete,«je končala Germana Pivk. Danes ima posestvo nekaj manj kot 10 hektarjev obdelovalnih površin, od tega 4 hektare sadovnjakov, 1,5 hektarja travniškega in 2,5 hektarja gostega nasada jablan ter 30 hektarjev gozda. V soboto, 24. oktobra, so na sproščenem druženju, na katerega so povabili vse, ki so kakor koli pomagali k napredku, predali v uporabo tudi novi objekt, ki so ga zgradili namesto kozolca iz leta Služil bo za spravilo kmečkih strojev, v gornjem delu pa bo shramba za kmetijske pridelke in kasneje tudi hladilnica za jabolka Domačija s hišo iz leta 1864 in novim gospodarskim poslopjem (desno). foto Aleš Kacin Sadovnjak pokrit s protitočno mrežo. V njem je posajenih šest tisoč dreves. foto Jožica Kacin Na razstavi je bilo na ogled in pokušino petinsedemdeset vrst jabolk. foto Jožica Kacin M SORI NAGRADA ZA OKOLJU PRIJAZEN IZDELEK Jožica Kacin SPREHAJALNE POTI OB SORI Andrej Poljanšek M Sora je zbirki nagrad in priznanj Zelena misija (2011), Zlato priznanje GZS za inovacije (2014) in Component award (2014) dodala še eno. 10. novembra je za leseno okno Wintherwax prejela nagrado Okolju prijazen izdelek Priznanje podeljujeta časnik Finance in Eko sklad Slovenije. Okno Wintherwax je plod sodelovanja M Sore, Biotehniške fakultete Ljubljana in podjetja Silvaprodukt. Izdelano je iz domače smrekovine in termično obdelano po patentiranem postopku Silvapro, o čemer smo v Stopinjah pisali že letos februarja. M Sora je 17. in 18. novembra sodelovala tudi na Forumu inovacij 2015 v Novi Gorici. Predstavili so se z lesenim recikliranim oknom ReWin. Na levem bregu reke Sore, od Sejmiške ulice proti Ledinici, je urejena sprehajalna pot. Za zagotovitev varnosti sprehajalcev smo na pot vgradili omejilnike prometa (količke), ki bodo preprečevali promet z motornimi vozili. Na Selu smo zaradi varnosti uredili leseno brv čez potok Zabrežnik. Brv je bila odplavljena v oktobrskih poplavah. Na željo občanov smo za zagotovitev tradicionalne pešpoti, ki omogoča varnejši dostop s Sela in Jarčje doline do avtobusnega postajališča, uredili del brežine vodotoka, lesena brv pa je prestavljena iz Plastuhove grape, kjer je do Brcka zdaj zagotovljen zasilni prehod tudi za vozila. Novi most čez potok Zabrežnik na Selu. foto Andrej Poljanšek

14 14 S SEJE OBČINSKEGA SVETA Helena Novak 7. redna seja Občinskega sveta Občine Žiri je bila v četrtek, 22. oktobra. Prisotnih je bilo 14 občinskih svetnic in svetnikov. Soglasno je bil potrjen investicijski dokument, ki je podlaga za uvrstitev investicijskega projekta Dobračevska ulica od Bineta do Mausarja v načrt razvojnih programov občine. Sprejet je bil odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Potrjena sta bila sklepa za izvzem iz javnega dobra in vpis lastninske pravice na občino na delu lokalne ceste na Dobračevski ulici in delu lokalne ceste Goropeke Opale. Svetniki so soglašali s prodajo dela zemljišča za potrebe izgradnje parkirišča za osebni avtomobil ter gradnjo nadomestnega opornega zidu na Jobstovi cesti. Seznanjeni so bili s predlogom proračuna za leto 2016, ki bo v javni obravnavi do konca novembra. Sprejet je bil Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane, Žiri, Borovnica, Log - Dragomer, Horjul. Potrjen je bil cenik komercialnega najema prostorov Kulturnega središča Stare Žiri. Sprejet je bil sklep o ugotovitvi javne koristi na delu zemljišča, ki je namenjen izgradnji večnamenske športne dvorane in nadomestni gradnji stare šolske stavbe ter povezovalnega dela. Občinski svet se je strinjal z nakupom objekta Novovaška cesta 1 s pripadajočimi zemljišči, ki bodo vključena v predvideno ureditev centra Žirov. Mag. Janez Žakelj in Matjaž Delopst (direktor Alpine do , od dalje pa predsednik uprave Peka). Župan se je Matjažu Delopstu zahvalil za korektno sodelovanje z občino ter uspešno krizno vodenje Alpine. foto Matija Podobnik Z NOVIM LETOM BO (PONOVNO) ZAČELO DELOVATI OBČINSKO REDARSTVO Olga Vončina Občinski svet je na oktobrski seji med drugim sprejel odlok, ki predstavlja osnovo za začetek delovanja občinskega redarstva, ki naj bi predvidoma začel z delom že takoj v začetku naslednjega leta. Po neuspešni zgodbi z ustanavljanjem in ukinitvijo tovrstnega skupnega organa občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane in Žiri se po novem priključujemo na vrhniško stran. Medobčinski inšpektorat in redarstvo ima sedež na Vrhniki in trenutno opravlja naloge na območju šestih občin (Vrhnika, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Borovnica, Log - Dragomer in Horjul), z novim letom pa se pridružujeta še naša in gorenjevaška občina. Od uvedbe redarstva in sodelovanja z njimi si ne obetamo le listkov na vetrobranskih steklih zaradi napačno parkiranih avtomobilov, ampak v tem vidimo predvsem možnost za reševanje težav na različnih področjih, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki, javni red in mir, varnost na cestah, rekreacijskih in drugih površinah, mirujoči promet in parkiranje, tržna mesta, plakatiranje, urejanje površin za pešce, varovanje javnega premoženja ter naravne in kulturne dediščine in še več. OTROŠKA (NE)ODRASLOST ŽIROVCEV SOBIVANJE RAZLIČNIH JE BOGASTVO Igor Jereb, župnik Župnija Žiri je pripravila knjigo, v kateri so bralcem izročeni v branje zapisi župnijske kronike od leta 1975 naprej. V njih smo župniki zapisovali za nas pomembne dogodke iz župnijskega, občinskega, državnega in svetovnega dogajanja ter tudi svoje občutke ob bivanju med Žirovci. Kronika naj se sicer ne bi dajala v branje do preteka določenih let, vendar sem naklonjen temu, da se omogoči razmišljanje ob bližnjih dogodkih, ki bodo vsakega nagovorili na svoj način. Upam, da bodo zapisi v večini dobrohotno sprejeti. Ob njih se da podoživeti pretekli čas, da se zamisliti nad dejanji akterjev ter morda nekoliko bolje razumeti tudi nas avtorje. OTROŠKA (NE)ODRASLOST ŽIROVCEV - SOBIVANJE RAZLIČNIH JE BOGASTVO Poleg kronike je v knjigi nekaj zapisov drugih ljudi, ki so sooblikovali življenje in dogajanje v Žireh ter o vsem tudi oblikovali svoje mnenje. V knjigi je tudi nekaj korespondence med nekaterimi Žirovci in menoj ter nekaj drugih zapisov, ki jih velja v miru prebrati. Hvala vsem avtorjem prispevkov, da so bili pripravljeni sodelovati, in seveda sodelavcem, ki so pomagali pri pripravi knjige. Majhen otrok je svobodno bitje, iskren do staršev in drugih, ki jih srečuje, zna pokazati in kasneje tudi povedati, kaj misli in kaj si želi. V tem smislu kaže veliko odraslost, stanje, v katerem naj bi človek bil, ko fizično odraste. Odraslost bi naj pomenila, da postaneš oseba, osebnost, ki ničesar ne skriva, ki jasno izraža svoja stališča in poglede, ki ne podleže pritiskom, ki vztraja pri tem, kar si je zamislila oziroma kar dojema kot koristno, dobro in pravilno. Ob zavedanju svoje nepopolnosti naj bi odrasel človek skušal drugega človeka sprejemati in ga razumeti. Sobivanje med ljudmi je mogoče, še bolj pa je mogoče, če se vsi trudimo za ta cilj. Spoštovanje različnosti, spoštovanje oseb, dopuščanje različnih mnenj, vse to je pot v lepo prihodnost. Otroška (ne)odraslost Žirovcev, sobivanje različnih, je bogastvo. Ta naslov sem dal knjigi z razlogom. Naj vsak bralec zase odkrije skozi vsebino, kdaj je v omenjenem zgodovinskem času otroška odraslost Žirovcev delala velike reči ter tako dvigala kakovost bivanja in kdaj je otroška neodraslost dušila sobivanje.

15 15 PROJEKTI OSNOVNE ŠOLE ŽIRI Barbara Peternel V naši šoli si z delavnostjo, odgovornostjo, strpnostjo ter medsebojnim spoštovanjem nabiramo znanje za prihodnost. Sodelovanje in zaupanje med učenci, učitelji in starši spodbudno vpliva na naše odnose, počutje in razvoj. Naša šola naj bo šola prijaznih ljudi, dobre volje in skupnih dosežkov. PROMETNA KAČA Njen namen je spodbujanje učencev k trajnostnemu načinu prihajanja v šolo (peš, s kolesom, kdor ima kolesarsko izkaznico, sicer v spremstvu odrasle osebe in seveda s čelado na glavi, ali s souporabo avtomobila). Starši, spodbudite svoje otroke k zdravemu in okolju prijaznemu prihajanju k pouku. SEZONA PRIREDITEV V KNJIŽNICI JE V POLNEM TEKU Majda Treven ZBIRANJE TEKSTILA Tudi letos bomo z zbiranjem rabljenih oblačil in drugega tekstila, torbic, obutve ter pasov pomagali pri ohranjanju čistejšega okolja. Lansko šolsko leto smo bili za to nagrajeni. Zbrani denar je namenjen učencem. Tekstilka, zabojnik za zbiranje tekstila, je pod tribunami. ZBIRANJE PLASTIČNIH ZAMAŠKOV Nadaljujemo z akcijo zbiranja zamaškov plastenk, šamponov, detergentov, mleka, evrokremov, mehčalcev, tekočih pralnih praškov, šumečih tablet Denar je namenjen socialno šibkejšim učencem naše šole za obisk v šol v naravi, naravoslovnih taborov in drugih obveznih dejavnosti. LINPILCARE Cilj mednarodnega projekta je povezati pedagoško raziskovanje z učečimi se skupnostmi in znanstvenimi raziskavami ter v praksi uveljaviti na dokazih osnovano poučevanje. Kot je dejal Alvin Tofler:»V prihodnosti bodo nepismeni tisti, ki se ne bodo naučili učiti se.«erasmus+ I FEEL WOOD FOR GOOD Letos smo v sodelovanju s koordinatorsko šolo iz Italije prejeli obvestilo, da je bil projekt Erasmus+ I feel wood for good odobren. Projekt bo trajal tri šolska leta, vanj pa so poleg omenjenih vključene še šola iz Poljske, Nemčije in Bolgarije. Snovno bo temeljil na lesu, spodbujal pa bo predvsem podjetništvo in razvijanje osnovnih veščin. ŽIVETI ČIPKO je slogan, ki smo ga izbrali za projekt ob 110-letnici neprekinjenega delovanja naše čipkarske šole. Z njim želimo predstaviti žirovsko čipko kot stalno oziroma možno spremljevalko vsakdanjega življenja Žirovcev. Projekt je zasnovan na ideji povezovanja: tradicionalnega in sodobnega. Prek šolskega leta je razdeljen na nekaj časovnih obdobij, v katerih se bomo usmerili na posamezni vidik»življenja«žirovske čipke: od klasičnega, tradicionalnega nastanka čipke do razvoja novih klekljarskih vzorcev in uporabe čipke v drugi predmetni stvarnosti. foto Jožica Kacin Sezona prireditev v Krajevni knjižnici Žiri, največjem izposojevališču Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka, je v polnem teku. Od oktobra dalje vsako sredo ob 17. uri potekajo prireditve za najmlajše. Začeli smo z uro pravljic, nadaljevali z ustvarjalno delavnico ter delavnico ročnih spretnosti ter mesec končali s pravljično uro. Novembra se bodo otroci igrali in pogovarjali v nemščini. V začetku oktobra je bilo predavanje in delavnica dr. Apolonije Klančar Stopala, drža in očala: bolečine hrbtenice in vid. Druga sreda v mesecu je namenjena odraslim, ki želijo ustvarjati in oblikovati. Prvo srečanje (začenjajo se ob. 18. uri) smo namenili izdelavi ogrlice iz mase Fimo. Tretjo sredo v mesecu pridejo na račun ročne ustvarjalke. Letos se posvečamo predvsem pletenju nogavic in kap, kasneje pa se bomo učili kvačkanja. 15. oktobra je bilo predavanje in delavnica o komunikaciji v partnerskih odnosih. Vodila jo je dr. Kristina Knific. Bralcem Stopinj je pripravila povzetek, ki ga lahko preberete v posebnem prispevku. 22. oktobra smo na 6. Delavnica Stopala, drža in očala: bolečine hrbtenice in vid v čitalnici Kulturnega središča v Starih Žireh. Lenčkov večer skupaj z Muzejskim društvom Žiri v goste povabili domačina Nejka Podobnika. Z njim se je pogovarjal Miha Naglič. Več o tem lahko prav tako preberete v današnjih Stopinjah. V sodelovanju z zunanjimi sodelavci za vas pripravljamo tečaje angleščine ter vadbo za zdravo hrbtenico, sluh in spomin, trenutno pa poteka vpis v začetni tečaj nemščine. Novembra bodo po urniku potekale prireditve za otroke ter ustvarjalne delavnice in ročne spretnosti za odrasle. Posebej bi omenila strokovno predavanje in delavnico Odtapkajmo strah, žalost in jezo, ki je bila 5. novembra ob 19. uri pod vodstvom dr. Apolonije Klančar. 19. novembra ob 19. uri nas je spet obiskala dr. Kristina Knific. Govorila je o postavljanju meja v medsebojnih odnosih. Dogodka sta bila v čitalnici Kulturnega središča Stare Žiri. Za konec meseca se nam obeta še posebej prijeten večer v družbi Željka Kozinca, pisca kakovostne izletniške literature. Z njim se bo pogovarjal Miha Naglič. Tako otroške prireditve kot prireditve za odrasle so zelo lepo obiskane. Vedno je prijetno in zanimivo, vedno smo veseli vaše družbe, zato se nam pridružite. Lepo vabljeni!

16 16 KAJ PRINAŠA NOVA ŠTEVILKA ŽIROVSKEGA OBČASNIKA dr. Petra Leben Seljak Bliža se Miklavž, ki bo Žirovcem tokrat že 35. leto zapored prinesel tudi Žirovski občasnik, 45. številko. Na prodaj bo na stojnici pred blagovnico, v prodajalnah Market M Sora, Kocka in Tuš. Lahko pa ga naročite tudi pri našem založniku (pegaz.int@siol.net), poštnine ni. Tudi tokrat bo v kompletu z redno številko ŽO izšla knjižica: pustolovsko zgodbo za otroke, ki se dogaja v Žireh na kresni večer, je napisala naša dolgoletna sodelavka in lektorica ŽO, Tončka Stanonik. Za svoje delo je letos dobila tudi priznanje Občine Žiri. Redna številka ŽO se seveda začne z uvodnikom urednika Mihe Nagliča: Veliko o preteklosti, malo o sedanjosti. V sedanjost namreč sodijo le štirje prispevki: intervju urednika z žirovskim rojakom, teologom in filozofom, dr. Antonom Mlinarjem; likovna priloga, v kateri Stane Kosmač predstavlja delo učitelja in slikarja Antona Mivška iz Zavratca; leposlovni razdelek s pesmijo Janeza Ramoveša in zgodbo Helene Maček. Drugih enajst prispevkov je tokrat zgodovinskih in domoznanskih, kot običajno so skoraj vse napisali člani Muzejskega društva Žiri (MDŽ), stalnim avtorjem pa sta se pridružila dva nova, Maja Vehar in Janez Jereb. Štirje prispevki so posvečeni 70-letnici konca druge svetovne vojne in opisujejo medvojno usodo štirih Žirovcev in njihovih družin: Valentin Pivk je obudil spomine na pot, ki jo ŽIROVCI SO ZAPISALI RAZSTAVA KNJIŽNIH DEL Rok Klemenčič Literarna sekcija Delavsko prosvetnega društva Svoboda Žiri se pridružuje praznovanju 60-letnega delovanja. Konec novembra pripravljamo pregledno razstavo vseh knjižnih gradiv, ki so izšla od leta 1991 naprej pod peresom Žirovcev je ob koncu vojne prehodila njegova družina iz taborišča v Burghausnu do Petelinove domačije v Žirovskem Vrhu; Alfonz Zajec nam predstavlja usodo pozabljenega Antona Žaklja; Alojz Demšar je v spomin na svojega očeta, Ratačenovega Milana, napisal pravo raziskavo o Žirovcih letnika 1925, ki so jih februarja 1943 mobilizirali v nemško vojsko; Milka Bokal pa nam na kratko opiše tista leta, ki jih je njena mama Marija Demšar preživela v izgnanstvu v srbskem Šidu. 70 let je minilo tudi od ustanovitve Alpine, tovarne, nekdaj največjega gospodarskega podjetja v Žireh. O tem, kako je nastala, piše Nejko Podobnik, seznam 84 ustanovnih članov pa je dopolnil Alfonz Zajec. MDŽ je bilo tudi letos glavni organizator DEKD Dnevov evropske kulturne dediščine, v sklopu katerih je imela Maja Vehar predavanje o praznovanjih. Njena raziskava Od krsta do poroke in pogreba, ki opisuje običaje ob prejemu zakramentov v preteklem stoletju v Žireh, je objavljena tudi v ŽO. Če ste se spraševali, od kod so na Žirovsko prišli priimki Andreuzzi, Soletti, Eniko itd., boste doma in po svetu. V želji po čim celovitejši predstavitvi žirovske knjižne ustvarjalnosti se obračamo na bralce Žirovskih stopinj, da nam sporočite čim več naslovov knjižnih izdaj, ki so izšle po letu 1991 in so njihovi avtorji Žirovci. Tu ne gre samo za tiste, ki živijo že vse svoje življenje v Žireh. Iščemo tudi take, ki so se morda odselili iz Žirov ali pa so se priselili in so bili ali še predstavljajo del žirovske skupnosti, njihova dela (leposlovna ali strokovna) pa bogatijo celoten slovenski knjižni prostor. odgovor našli v prispevku Janeza Jereba Tržaški najdenčki na Žirovskem. Avtor navaja rodoslovne podatke za 127 tržaških najdenčkov, ki so vpisani v žirovskih matičnih knjigah po letu 1787, opisuje pa tudi druge, ki po končani rejniški dobi niso ostali pri nas, in rejnike. Rejništvo je bilo namreč dobro plačano, nekatere družine so imele po več rejencev, pri Baševcu v Žirovskem Vrhu npr. najmanj 12. Petra Leben Seljak nam predstavlja mladostne zapiske Janeza Poljanška, Modrijana z Dobračeve: nastali so med letoma 1850 in 1860 ter vsebujejo življenjske napotke, pregovore in podatke o gospodarskem stanju kmetije. Na Dobračevi je bila rojena tudi Marija Gantar, po zapiskih očeta Ivana Potočnika je sestavila Kroniko katoliškega izobraževalnega društva na Dobračevi, v okviru katerega so telovadili tudi žirovski Orli. Žirovska učiteljica Ivanka Malovrh je napisala prispevek o življenju svoje mame Ivane Žakelj, Bajtarčkove iz Osojnice. Druga žirovska učiteljica Ivana Šuler pa je obudila spomine na čas, ko je v Žireh obstajala Državna nižja gimnazija ( ). Prijetno branje vam želimo! Prosimo vas, da nas na e-naslov moje.jezikanje@gmail.com ali telefonsko številko (Rok) opozorite nanje in nam sporočite ime in priimek avtorja ter naslov, da ga vključimo v razstavo. Enako velja za zbornike, ki so izšli ob različnih priložnosti, njihovi avtorji pa so pretežno Žirovci. Odprtje razstave Žirovci so zapisali bo 27. novembra 2015 ob 19. uri v prostorih DPD Svoboda. Prisrčno povabljeni!

17 17 PESTRA IZBIRA NA ŽIR-ŽAVU Nika Kristan, 9. razred OŠ Žiri Prvi teden oktobra je tudi teden otroka in takrat je na naši šoli ŽIR-ŽAV. Letos je bil 6. oktobra od do Šola je bila hitro polna otrok. Deklice so odhitele na frizerski delavnici, na kateri mi je ena od frizerk povedala, da je njen namen seznaniti otroke s svojim poklicem. Druge so se ustavile na kozmetični delavnici in si polepšale nohte ali pa so odšle na poslikavo obraza. Tudi nekateri fantje so si pobarvali lase, veliko pa jih je šlo v veliko telovadnico, kjer so se pomerili v košarki, floorballu in plezanju ter se v igralnici spopadli v družabnih igrah. Za tiste, ki radi ustvarjajo, so bile na voljo likovna, cvetličarska in čipkarsko-šiviljska delavnica. Letos je bil poudarek na 110-letnici klekljarske šole, zato je vse delavnice povezovala čipka. Več pozornosti je bilo namenjene tudi jeseni. Ustvarjali smo jesenska drevesa, okraske za vrata s čipko ter se preizkusili v spletanju kitke, jo zavezali okrog vrečke, na katero smo prišili začetnici svojega imena. Bralci v knjižnici so rešili kviz in nekateri SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Minka Kokalj Ustvarjalne delavnice. foto Andrej Mivšek dobili tudi knjižno nagrado. Za lažje branje so si izdelali kazalko in beležko. Pogledala sem tudi v učilnico z impro igro. Tam se je nabralo veliko devetošolcev. Učilnica je bila polna dobrega razpoloženja in smeha. Na slaščičarki delavnici so imeli polne roke dela s pecivom, zato sem se odpravila naprej v zelo poučno delavnico s prvo pomočjo. Učili so se oživljanja, oskrbovanja ran in zlomov. V učilnici tehnike so se zbirali tisti, ki so se prijavili na tehniško delavnico in pričeli izdelovati stojala za prtičke. Mala telovadnica je bila namenjena učencem, ki imajo radi telovadbo in klekljanje, saj so morali plesti kitko s preskakovanjem vrvi, ki je bila navita na ogromen klekelj in pripeta na ogromen punkelj. V zadnji delavnici so se lahko otroci učili angleščine s pomočjo angleških iger in pesmi ter se poleg vsega še zabavali. Zunanje delavnice so na žalost odpadle zaradi dežja. Žir-žav se je počasi končal in zadovoljni obiskovalci so odhajali domov. Veliko jih je pritrdilo, da pridejo tudi naslednje leto. Oktobra je v Žireh vedno precej zanimivih dogodkov, prireditev in srečanj. Med tradicionalne sodi Srečanje starejših občanov, ki ga organizirata Občina Žiri in Krajevna organizacija Rdečega križa. Letos je bilo srečanje v nedeljo, 25. oktobra. V veliki dvorani poslovne stavbe Ike se je zbralo 160 starostnikov, ki so letos stari 78 let ali več. Med njimi so bili tudi devetdesetletniki. Vabila so romala na okrog 350 naslovov starejših občanov, ki še bivajo doma. Najstarejši je bil rojen leta 1917, tisti prvič povabljeni pa leta Srečanje se je začelo z nagovorom predsednice Krajevne organizacije RK Žiri Minke Kokalj in kulturnim programom. Med starejše so tudi letos prišli najmlajši, otroci iz Vrtca pri OŠ Žiri, ki sta jih vodili vzgojiteljici Neva Šink in Urška Frelih, in žirovski osnovnošolci (z mentorico Barbaro Peternel). Pripravili so lep in zanimiv program. Srca je še posebej ogrel harmonikar z mlajšima sestricama, s katerima je zaigral in zapel nekaj domačih. Sledil je nagovor župana, mag. Janeza Žaklja, V veliki dvorani poslovne stavbe Ike se je zbralo 160 starostnikov, ki so letos stari 78 let ali več. foto Jožica Kacin župnikov Igorja Jereba in Jakoba Kralja, predsednika Društva upokojencev Žiri Toneta Klemenčiča, vodje projekta Starejši za starejše Silve Pivk in predsednice Društva invalidov Žiri Fanči Možina. Njihovi govori in spodbudne besede so poudarili pomen takšnih srečanj, socialno vključenost, družabno življenje, družbeno udejstvovanje, zdravstvene storitve, skrb za telesno in duševno zdravje ter medgeneracijsko sožitje. Srečanje se je nadaljevalo v prijetnem razpoloženju s kosilom in petjem. Ob kavici in kozarcu pijače so se udeleženci srečanja pogovarjali med seboj in s prostovoljkami RK. Bili so zadovoljni in marsikdo je povedal, da je bil vabila zelo vesel. Ob slovesu smo si segali v roke z nageljnom in željo, da se naslednje leto spet srečamo.

18 18 RAZMIŠLJANJA O ZAKONU O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Jožica Kacin 20. decembra bomo državljani Slovenije spet odšli na referendum. Glasovali bomo za ali proti noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil sprejet marca letos. Z zbranimi podpisi so nasprotniki zakona vložili zahtevo za ponovno odločanje. Kot vemo, zakon izenačuje zakonsko zvezo moža in žene z istospolno zvezo dveh ljudi in daje vsem enake pravice. Žirovske stopinje sicer ne želijo posegati v politična dogajanja, je pa prav, da piscem, ki so na korekten način pripravljeni izraziti svoje mišljenje, to omogočimo, na bralcih pa je, da se odločijo po svoji vesti in prepričanju. Še posebej smo veseli, ker sta svoja stališča napisala člana našega uredniškega odbora, ki kljub nasprotnim stališčem korektno sodelujeta na sejah odbora in kot večkratna pisca prispevkov. Besedili objavljamo po vrstnem redu, kot smo ju prejeli. BOMO DEŽELA NESREČNIH OTROK? Andrej Praznik Mesto Anand v indijski zvezni državi Gudžarat. V porodni sobi tamkajšnje bolnišnice leži ženska, do vratu pokrita z zelenim pregrinjalom. Medicinske sestre rutinsko opravljajo svoje delo. Nenadoma tišino pretrga jok.»o, fantek,«reče zdravnica, prereže popkovnico in dojenčka položi na pladenj. Sestra ga odnese proti vratom, vendar ji pri postelji zastane korak. Mati iztegne roko in poboža otrokovo glavo. Nato zapre oči, iz katerih nemo tečejo solze. To ni filmska zgodba, ampak žalostna resničnost. Ženska iz Ananda ne bo nikoli več videla dojenčka, ki ga je rodila. Je namreč ena mnogih revnih Azijk, ki bogatim zvezdnikom in homoseksualnim parom rojevajo otroke. Trgovina z malčki je zelo razširjena po zahodnem svetu. In bo tudi pri nas, če 20. decembra na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi ne bomo glasovali proti. SLABI NAMENI, UNIČUJOČE POSLEDICE Poslanci Državnega zbora RS so sporno novelo po skrajšanem postopku sprejeli v začetku marca. Razlog za hitenje naj bi bila zahteva ustavnega sodišča, da se za homoseksualne in lezbične pare uredi pravica do dedovanja. Potrebne spremembe bi zlahka vnesli v obstoječi zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti. A cilj so bili otroci in oslabitev tradicionalne družine. Zato so spremenili zakon o zakonski zvezi, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat odločilo, da homoseksualne poroke niso človekova pravica. V 3. členu zakona je doslej pisalo:»zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.«po novem sta moža in ženo nadomestili dve osebi:»zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost dveh oseb.«ker je nadaljnje besedilo ostalo nespremenjeno (»Pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine.«), bo poslej država Senca dvoma. foto Marko Šubic lezbičnim in homoseksualnim parom dolžna pomagati do otrok z umetno oploditvijo ali posvojitvijo. Temu bosta sledila kampanja v šolah in preganjanje drugače mislečih. Zdaj nas zmerjajo s homofobi in fašisti, naše pomisleke pa označujejo za sovražni govor, potem nas bodo vlačili po sodiščih. To se v tujini že dogaja. JABOLKA IN HRUŠKE»Moški in ženske nimamo samo različnih teles, temveč tudi drugačno duševnost. Če ženske rojevajo, dojijo in vzgajajo otroke, bi bilo čudno, če ne bi obstajala psihološka usklajenost, ki jim pri tem pomaga,«pojasnjuje profesorica Anne Campbell z univerze v Durhamu. Zato dva moška (tudi če si eden natakne mini krilo in govori po žensko) ne moreta dati otroku tega, kar mu dajeta oče in mama ker pač nista moški in ženska. Nobenega otroka ne bi smeli prikrajšati za pravico, da ima očeta in mamo. Dane je po prometni nesreči priklenjen na voziček, zato ne bo čeprav ga imamo radi nikoli igral v nogometni reprezentanci. Tina je prijetna punca, a nima posluha, zato ne more učiti glasbenega pouka. To vsi razumemo. Zakaj pa je težko razumeti, da sta Marko in Matej sicer simpatična fanta, a kot homoseksualni par pač ne moreta imeti otrok in njuna zveza ni enaka zvezi moškega in ženske? ZA OTROKE GRE Maja Justin Jerman Kako aktivistično. In uporabno. Kot reklame z otroki v prvem planu. Zdrsana marketinška poteza, ki prozorno kaže na pešanje idej kreativcev. Tudi tokrat. Ponovljena zgodba izpred let, ki se ponovno prežvečena vrača in razdvaja slovensko družbo. Čemu se oglašam? V imenu manjšine, o kateri bo odločala večina. Družba se spreminja. Z njo tudi odnosi. Posameznik uhaja tradicionalnim vzorcem, želi in vzame si več svobode, zato nastajajo drugačna človeška sobivanja, spreminja se pogled na družino in vloge v njej. Naporno je slediti tem hitrim družbenim spremembam. Zato razumem, da si nekateri ljudje težko predstavljajo, kako bo odraščal otrok z dvema materama ali dvema očetoma. Navadili smo se na enostarševske družine. Pred vojno so bile nezakonske matere še močno zaznamovane, njihovi otroci tudi. Danes morda postajamo celo prizanesljivejši do istospolne ljubezni, ki je bila od nekdaj prisotna. Tudi v Žireh. O njej se je včasih mencajoče šušljalo, danes se že bolj odprto govori. V idilični preteklosti, ki je nikoli ni bilo, ne moremo ostati. Življenje piše tudi drugačne zgodbe, ki jim lahko prisluhnemo, jih sprejmemo in postanemo odprta družba. Lahko pa jih zanikamo, se naredimo, da jih ni. Vse to si znam razložiti, a težko razumem, kako ima nekdo vest in pogum, da drugačnemu odreka pravico do ljubezni, družine, otroka. Meje moje svobode so vendar meje svobode drugega. Kako lahko v imenu drugega odločam o njegovih pravicah? S katerimi argumenti? Pa ne, da si zatiskamo oči, kako

19 19 razstavo starih sort jabolk, potem pa smo odšli skozi star travniški sadovnjak v mnogo večji nasad jablan, ki nas je zelo navdušil. Otroci so si ogledali množico špalirjev, se med njimi sprehodili in si seveda z dovoljenjem privoso naše»prave«družine lahko pogubne za otroke, kaj moram res naštevati, kaj vse se v»pravih«družinah godi in kdo vse si pred tem zatiska oči? Vsaka družina, prava ali mavrična, je srečna, kadar temelji na ljubezni in veselju pri soustvarjanju odnosov. Nobena ne more biti vnaprej obsojena na škodljivo ali neprimerno za otroka. Samo tiste, v katerih ni ljubezni, spoštovanja in odgovornosti drug do drugega, so za otroka pogubne. Žal je takih preveč. Razumela bi, da ves hrupni aktivizem namenja čas, pozornost in energijo žrtvam VRTEC NA OBISKU Neva Šink takih družin. Ne razumem pa, od kod ihtavo prepričanje, da so mavrične družine, ki so lahko srečne ali nesrečne, tako kot»prave«, za otroka neustrezne. Celo več, da take družine ogrožajo tradicionalno družino. Naredimo korak k odprti družbi, podprimo zakon, ki bo dal pravice manjšini, bo prijazen do nje in bo uzakonil stanje, ki je v naši družbi prisotno. Da si ne bomo zatiskali oči pred sodobnim svetom, ki je tukaj, tudi če ni po našem okusu, je pač tak, kot je. Kdo nam daje pravico, da ga prebarvamo s svojimi barvami in s tem jemljemo svobodo drugemu? Do nje ima prav toliko pravice kot mi, ki smo narejeni po klasičnem obrazcu. Imamo kaj zaslug pri tem? Prav nič. Kako lepše bi naši otroci živeli v strpnem svetu, kjer bi bili vsi od»ene bele ljubezni bogati«. Ne pa, da jih že zdaj učimo, katera je bolj prava in katera ne, kateri ljudje so ustrezni starši in kateri malo manj. In lomimo srdita kopja naših»pravih«ljubezni na njihovih hrbtih. Gre tukaj res za otroke? Ne, za odrasle gre, z ograjami v srcu! foto Neva Šink V zadnjih lepih jesenskih dneh smo vzgojiteljice iz VVE pri Osnovni šoli Žiri z otroki veliko časa preživele v naravi. Lepe sončne dni smo z najstarejšimi izkoristili za delo na vrtičku. Kaj vse je treba postoriti, da narava lahko počiva? Opleli smo gredice, postrigli odcvetele ameriške slamnike, žajbelj, slez, meliso, ajdo in druga zelišča. Na igrišču je kar nekaj lepih dreves in jesen je poskrbela, da so odvrgla listje, otroci pa so ga z veseljem pograbili. To je zabavno opravilo, malica in igra po opravljenem delu pa sta tako zasluženi, da se ju ne sme izpustiti. Skupina Pohajalčkov si je v Račevi ogledala žago Jernejles. Izvedeli smo, kako potuje les iz gozda do razreza. Tu se pripravi za nadaljnjo predelavo. Uživali pa smo tudi ob igri v žaganju, sprehodu v bližnji gozd in toplem zeliščnem čaju. Skakalčki in Pohajalčki smo obiskali kmetijo Blaževc v Izgorjah, kjer nas je z veseljem sprejela Germana Pivk. Najprej smo si ogledali Otroci iz vrtca pri OŠ Žiri so z zanimanjem prisluhnili Jerneju Bogataju, lastniku in vodji žage Jernejles. V sadovnjaku Blaževc so posadili jabolko prijateljstva. ščili okusno jabolko z imenom Luna. Pa še čisto svojo jablano prijateljstva smo posadili. Poslovili smo se s tistim znanim rekom:»eno jabolko na dan prežene vse bolezni stran.«le kaj nam bo še ponudila jesen? DOBER ODZIV NA HUMANITARNE AKCIJE Minka Kokalj VELIKA IZBIRA OKVIRJEV ZA MLADE BREZPLAČNI PREGLEDI ZDRAVNIKA OKULISTA VSAKO SREDO Naročila na tel.: LOGATEC, Notranjska 14, in ZD - ŽIRI, Trg svobode 9, - 20 % NA VSE KOREKCIJSKE OKVIRJE IN SONČNA OČALA V oktobru so potekale različne humanitarne akcije. Po dolgem času smo od Območnega združenja RK Škofja Loka dobili pakete s hrano in pralni prašek za razdelitev, nato pa še okrog 200 kilogramov jabolk. 19. in 20. oktobra je bila letošnja tretja redna krvodajalska akcija. Udeležba je bila dobra. Prvi dan se je prijavilo 148 krvodajalcev, drugi dan pa 128. Zaradi razmer, ki so nastale zaradi begunske krize, in pozivov humanitarnim organizacijam, smo 29. in 30. oktobra v Družbenem domu Partizan zbirali pomoč za begunce. Občani so prinesli veliko toplih oblačil, čevljev, nogavic, odeje, plenice, higienske pripomočke, nekaj hrane in pijače. Hvala vsem, ki ste sodelovali v tej humanitarni akciji. Posebna zahvala tudi gasilcem PGD Dobračeva, ki so s svojim vozilom dvakrat odpeljali zapakirano materialno pomoč v skladišče Rdečega križa v Škofjo Loko.

20 20 V LJUBEZNI NI STRAHU Andreja Žakelj Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič leta 2007 ob letu Svetega pisma, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leto širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki poteka v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, se zvrsti okoli tisoč bralcev, kar pomeni svojevrstno priložnost za druženje. Leta 2012 so se začeli po vsej Sloveniji v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji vrstiti tako imenovani»mini«svetopisemski maratoni. Letos smo se maratoncem priključili tudi v Žireh. Sveto pismo smo neprekinjeno brali štiriindvajset ur in zvrstilo se je okrog sto različnih bralcev. Kar nekaj jih je prišlo tudi dva- in večkrat. Vsak izmed bralcev pa tudi poslušalcev je bil nagovorjen. Sodelujoči so o tem, kaj so pri branju doživeli, povedali:»bilo je prijetno, mirno, končno sem se umirila v tišini in ob poslušanju Svetega pisma. Tudi naša deklica je bila navdušena, da je lahko v cerkvi brala Sveto pismo. Z veseljem se bom branja udeležila, če bo postalo tradicionalno.bilo je prisrčno, še posebno ker smo bili zbrani skupaj, na mestu, kjer smo Njemu najbližje.nagovoril me je, kot nisem pričakovala.dobila sem občutek, da je On tisto poglavje namenil meni. Zadel me je tam, kjer sem najbolj šibka in ranljiva. In ko ob tem dobiš cmok v grlu in te malo premakne, takrat veš, da si dosegel globino. Hkrati Odlomke iz svetega pisma so brali v cerkvi sv. Martina. Maraton je trajal neprekinjeno štiriindvajset ur. foto Andreja Žakelj pa ponovno najdeš upanje in moč za naprej. Ja, tudi doma bo treba večkrat vzeti Sveto pismo v roke.najbolj me je nagovorila aktualnost Besede, čeprav je bila napisana v precej drugačnem času, kot ga živimo danes. A norme, morala, Božji nauki veljajo še danes.zame je bila zelo prijetna izkušnja. Lepo je bilo brati. Z mano je bil tudi moj brat in vesela sem bila njegove podpore. Z veseljem bom sodelovala tudi naslednjič.«z veseljem ugotavljam, da je bil mini svetopisemski maraton v Žireh živ. Zagotovo se bomo na to pot podali tudi prihodnje leto, zato že danes kličem vsem ljubiteljem Svetega pisma: Ob letu osorej! HIŠNE IN CERKVENE STOLPNE URE V GALERIJI V ZVONIKU Katja Stanonik Ob stoletnici izdelave stolpne ure v župnijski cerkvi v Žireh je društvo ŠmaR organiziralo razstavo z naslovom Hišne in cerkvene stolpne ure. Razstavo si je bilo mogoče ogledati od nedelje, 8. novembra, do nedelje, 15. novembra Združila je dve urarski družini: družino Čar iz Žirov in družino Oblak iz Lučin. Čeprav so ure dandanes mnogo dostopnejše, kot so bile pred nekaj sto leti, urarstvo še vedno ostaja cenjena in iskana obrt. Običajno se žlahtno znanje o popravljanju in izdelovanju ur seli iz roda v rod in prav nič nenavadno ni, da se tudi znanje, ki ga je pridobil stari oče, prenese na vnuka. Prav to se je zgodilo v družini Čar. Stane Čar, poklicni čevljar, je eden izmed redkih in cenjenih urarjev samoukov. Je eden tistih, ki v svoje spretne roke brez omahovanja v popravilo vzame tudi najstarejše primerke ur. Bogato znanje o delu urarja mu je v zibelko položil že ded, Tone Čar ( ). Z urarstvom se je ukvarjal tudi Stanetov oče in Tonetov Ob odprtju razstave je svoje prednike in ohranjene ure predstavil Stane Čar, o urarski družini Oblak pa je spregovoril dr. Alojz Demšar. foto Jožica Kacin sin Martin Čar ( ). Na razstavi smo videli zbirko ur, od najstarejših, ki jih je v Avstriji, kjer se je obrti izučil, izdeloval Tone Čar, do novejših, ki jih je nedavno popravil Stane Čar. Še ena plodovita urarska družina, ki je bila zaslužna za bitje ure žirovske farne cerkve, je družina Oblak iz Lučin, v kateri so živeli mojstri stolpnih ur. Kot je na odprtju povedal dr. Alojz Demšar, je z izdelavo stolpnih ur začel Jurij Oblak ( ). Janez Oblak ( ), ki je izdelal uro za žirovsko farno cerkev, je bil zavoljo svojega znanja cenjen po vsej Kranjski. Družina Oblak je med drugim izdelala tudi ure za župnijske cerkve v Koroški Beli, Šentvidu pri Ljubljani, nunsko cerkev na Kongresnem trgu in cerkev v Dubrovniku.

21 21 RAZSTAVA MINEVANJA POLONE MLAKAR BALDASIN Erika Mlinar Serija fotografij zajema tri zapuščene hiše v Žireh: Maharjevo, Pekovo in Boštjanovo. foto Uroš Baldasin V okviru dogodkov ob 60-letnici DPD Svoboda je bila v petek,16. oktobra, odprta razstava Polone Mlakar Baldasin z naslovom Minevanja. Predstavljena je bila serija fotografij zapuščenih hiš, ki nastaja od leta 2012, in sicer prostori in detajli treh različnih hiš v Žireh: Maharjeve, POZDRAV IZ INDIJE Petra Trček V daljno Indijo me je za tri mesece v okviru izmenjave med Gimnazijo Jurija Vege in Amity school v New Delhiju odnesla želja po odkrivanju sveta, izboljšanju znanja angleškega jezika in spoznavanju drugačne kulture in ljudi. Prihod na letališče v New Delhiju. Šok. Nepopisen smrad. Vsevprek trobijo, taksisti z rikšami se prepirajo za potnike. Na cestah kaos. Cestnih pravil in predpisov ni. Vožnjo prav vseh prevoznih sredstev, od avtomobilov, tovornjakov, motorjev, rikš, bi opisala le kot hitrostno vijuganje med ovirami s poskakovanjem čez luknje in obveznim nenehnim hupanjem. Med potjo proti novemu domu in opazovanju stanja na cestah sem ugotovila, da imajo Indijci kar precejšnjo mero domišljije. Kaj vse se da početi na cesti ter tik ob njej! In to na večpasovnici. Sredi ceste postaviti stojnico in na njej spati, tekati čez cesto ali se celo igrati na njej, umivati noge ali celo moliti. A še bolj kot ljudje so me ob cestah in na njih presenetile živali. Trop divjih svinj, ki rijejo med smetmi, shirane krave, ki prečkajo cesto, potepuške pse ali lovljenje rdečeritih opic vse to je del vsakdana. A moja osuplost se ni končala na cestah, temveč se je nadaljevala pri gostiteljih mojega začasnega doma. Ker je bila ura šest zjutraj, so mi pokazali pot do kopalnice in sobe, kjer so me čakala prva presenečenja. Ves čas piska alarm za zaznavanje dima, nimajo toaletnega papirja (ob povpraševanju po njem so mi le Pekove ter Boštjanove. Polona je skozi objektiv prikazala odsotnost človeške roke in čas, ki sta prostore preoblikovala po svoje. Mogoče za nekoga razpadajoča stena je v fotografinji obudila zanimanje za ročne, oblikovalske spretnosti nekega obdobja, ki je že minil. Prostori, včasih Petra Trček (levo) s sošolkama Blažko in Špelo na prireditvi ob dnevu šole. pokazali na pipico s cevko ob steni), posteljo bi opisala kot leseno desko, izpod pip pa teče le mrzla voda (v tednu dni se ni še nič ogrela). Takšni so bili jutranji vtisi, a popoldne so bili že veliko boljši. Ker je družina hindujske vere, so me seznanili z njo. Povedali so mi, da smo prišle v najugodnejšem času, kajti zdaj je obdobje večine praznikov, ritualov, festivalov. Eden izmed njih poteka ta teden. Imenujejo ga festival Puja. Gre za darovanje hindujski boginji Puji, ki je premagala demona. Njej v čast so po vsej hiši po slikah razobesili sveže rože, okrasili molilne oltarje, ob popoldnevih pa bo obred, posvečen boginji. Tako sem že prvi dan z zanimanjem opazovala praznovanje in po malem tudi sodelovala. Pridružilo se nam je okrog 30 žensk in otrok. Okrog tri ure so molile, pele, polni življenja, zdaj ostajajo privlačni zaradi svojih skrivnosti, misterioznosti in zgodb, ki jih obdajajo. Hkrati predstavljajo negotovost glede svoje prihodnosti. Kljub vsemu imajo svoj čar in so dokumenti časa, ki se ohranja, če ne drugače, s pomočjo fotografij. nosile darove (sadje, denar, kokos) na oltar, risale rdeče pike na čela in igrale z žlicami na bobne. Povabili so me, naj se jim pridružim, in tako sem z njimi pela na mikrofon in nosila na oltar banane ter sveče. Na koncu obreda smo pili mleko s kokosom, mandlji in začimbami ter jedli kokosovo sladico. Tako je bil začetek nekoliko slajši, nadaljevanje pa precej bolj pikantno. Verjetno veste, o čem govorim. Ko sem prvič zagledala indijsko hrano, ki jo bom morala jesti, me je kar zmrazilo. Skoraj nič»našega«ni bilo prepoznati. In vrh vsega še tako grozno»gajstno«. Ob prošnji po bolj umirjenih okusih pa so mi dejali, da tej družini pikantna hrana sploh ne ustreza; da uporabljajo le nekaj njihovih začimb. To je ena izmed navad družine Chopra. Poleg štiričlanske družine in starih staršev z njimi biva še 17-letna služkinja. Sicer živim pri sodobnih, moderniziranih ljudeh, a kljub temu sem ugotovila, da je tradicionalnost precej zakoreninjena. Mami Ritu so pred 20 leti izbrali moža, a pravi, da svoj zakon obravnava kot»love marriage«(sporazumna odločitev za zakon), drugače pa je veljalo/velja»first marriage, then love«(najprej poroka, potem ljubezen). Ljudje se še vedno delijo po kastah. Tako služkinja jé le tisto, kar je ostalo od nas, in to na tleh, medtem ko mi sedimo za mizo. Da ne bo pomote, zame lepo skrbijo, počutim se sprejeto in varno, a je kar težko doumeti, kako drugačen je svet le nekaj ur stran z letalom. Tako je torej življenje v Indiji (Koromandiji). Sicer so nas pred odhodom opozarjali na kulturni šok, a si kljub vsemu nisem predstavljala tako drugačnih razmer, v katerih bom preživela ta dva meseca. P. S.: Rdečo piko na čelu ima lahko prav vsak, ne bom ostala tu ;) Oktober 2015.

22 22 Minevanja. foto Polona Mlakar Baldasin GA NI FOTOAPARATA, PA NAJ BO ŠE TAKO DRAG, ČE OČI NE ZNAJO GLEDATI Maja Justin Jerman V okviru praznovanja 60-letnice DPD Svoboda Žiri se je v Galeriji DPD Svoboda 16. oktobra zgodila fotografska razstava Polone Mlakar Baldasin z naslovom Minevanja. Svež, zanimiv, s čisto likovno govorico podprt dogodek. Fotografinja Polona Mlakar Baldasin nas je s svojo tankočutno fotografijo pozabljenih, odpisanih ali skritih prostorov pretekle žirovske arhitekturne dediščine, v mnogih pogledih presežne, popeljala v vrhunsko likovno zgodbo. O nastajanju razstave, začetkih ustvarjanja in njenih nadaljevanjih nam je z neusahljivim pripovedovanjem mlade umetnice spregovorila v spodnjem pogovoru. Polona, kdaj si se zavedala, da je fotografija medij, ki ti ponuja pravo izrazno moč? Na kakšen način si prišla do tega spoznanja? Morda se pri fotografiji najhitreje in najceneje dokopljem do končnega rezultata, ki si ga želim oziroma ga vidim, kjer niti ni pomembno, s kakšnim fotoaparatom delaš in kaj ti ponuja, temveč je pomemben samo končni rezultat. Že od malega sem vedela, da je umetnost del mene, in se v drugih vodah pravzaprav niti nisem znašla. Še je živ tisti nepopisni občutek sreče, ko si v osnovni šoli kot iz drugega planeta, potem pa prideš na srednjo oblikovno šolo, končno med svojo raso, ves srečen, da se lahko izražaš tako, kot si si od nekdaj želel, kjer se ni treba spreminjati, da bi ugajal drugim. Niti ni pomembno, kateri medij izbereš, pomembno je, da ti medij omogoča realizacijo ideje, ki tli v glavi, pa naj bo to glasba, risanje, fotografija. Na začetku srednje šole sem živela za risanje, glasbo in tabornike. Sledila je fotografija, ki me je povsem prevzela, ko sem pri pouku prvič vstopila v fotografsko temnico in opazovala, kako fotografija nastaja. Vonj fiksirja ob rdeči svetlobi in podoba, ki se začne izrisovati na papirju, mi še vedno vzbujata neko posebno doživetje. Žal pa za ročno razvijanje fotografij redko najdem čas. Ker sem živela v internatu, sem dostikrat šla na obisk k stricu, ki je stanoval blizu, in se pasla med njegovo fotografsko in video opremo. Podaril mi je povečevalec za razvijanje fotografij ter fotoaparat Pentacon 6 x 6 z vrhunskimi objektivi Carl Zeiss, s priloženim komentarjem: Bolje fotič v roki kot v omari. Spet drugi stric mi je podaril redko fotografsko knjigo, s katero sem se kar sama poglobila v osnove. Sicer pa spomin na prvi fotoaparat seže na končni izlet v osnovni šoli, ko mi je oče posodil svojo Praktico, mi kupil film, da zabeležim spomine z izleta. Žal sem ga (nevednica) napačno prevrtela, po nesreči odprla in skurila film, preden je šel v razvijanje. Ampak, ja, očitno imamo neko veselje do fotografije že v širši družini. Tokrat si svoj objektiv usmerila v stare žirovske prostore, ki jih do tvoje razstave nismo poznali, in jih s tem tako povzdignila in oživila, da bi težko ugotovili, od kod so. Po kakšnem vzgibu so nastale te fotografije? V otroštvu smo z otroki iz soseske veliko časa preživeli v takšnih hišah, se potepali, raziskovali, šli h kakšni sosedi na piškote, se skrivali po podstrehah. Nekatere hiše so bile

23 23 že takrat prazne in so bile odlični kotički za igro, v drugih so še prebivali. S starim atom, ki je pokrival strehe, sem prebrskala kar nekaj podstreh starožirovskih hiš, in vedno so se mi zdele tako mogočne in lepe. Že dišale so drugače Očitno so čakale, da se spet srečamo. Posnela sem jih, objavila v Občasniku, potem pa so»obležale«na disku. Ena izmed fotografij je bila letos sprejeta na bienale slovenskih fotografinj in je bila razstavljena na Jesenicah Ko se je ob povabilu DPD Svoboda ponudila priložnost za samostojno razstavo, sem takoj vedela, da so to fotografije, ki morajo ugledati luč sveta na velikem formatu, saj šele tako dobijo povsem drugo težo in pustijo vtis, kot sem ga želela doseči. Glede na to, da pomenijo vez s preteklostjo tvojega rojstnega kraja, si nanje morda bolj čustveno vezana, gre za večjo bližino kot pri kakšnih drugih motivih? Absolutno. Vedno se lotim projektov, motivov, ki mi nekaj pomenijo. Ki mi ne dajo miru in za katere menim, da morajo na plan. Pri avtorski fotografiji je nemogoče biti objektiven, saj vse izhaja iz subjektivnega pogleda na celoto. Kar v prazno nekaj fotografirat mi nikoli ni bilo v veselje. Še huje je fotografirati na ukaz in želje drugih. Tako je po navadi v novinarskem poklicu. Sam vidiš zgodbo po svoje, uredniki pa bi na motivu radi imeli hkrati Piran, Triglav, Blejsko jezero in dva predsednika, ki si podajata roki. Ko sva že pri tem, motivih in temah, kako jih zbiraš, imaš kakšne stalne, ponavljajoče se ali jih rada kontrastno vzporejaš? Nimam neke stalnice, ne maram pa projektov, kjer se mudi, kjer je vse čez noč in nepremišljeno ali pa sumljivo. Rada si vzamem čas, dobro premislim, čakam navdih. Ja, to z navdihom je kar zagonetno. Če ga ni, ni rezultata. Ustvarjam lahko le s spočito in mirno glavo, brez nekih motenj. So projekti, ki že dolgo čakajo na listih in si jih želim realizirati in vem, da jih tudi bom. Veliko je odvisno od časa, žal tudi od denarja, ki ga je vedno premalo ali pa sploh nič. Najraje se odzovem povabilom, kjer se že na začetku začuti, da bo projekt obrodil sadove in kjer je vse korektno. Leta izkoriščanja in podcenjenih honorarjev pustijo tudi mnogo nezaupanja in previdnosti pri odločanju. S ciklom Minevanja s svoje zadnje razstave si pokazala, kako občutljivemu fotografu ni treba po motiv v eksotične kraje, da ga ti čakajo doma, v na videz drugorazrednih prostorih, mimo katerih vsak dan hodimo in jih sploh ne opazimo. Neverjetna modrost in samozavest se kaže v tej tvoji izbiri. Zgodaj si prišla do nje. Kako ti gledaš na to? Tudi sama menim, da za dober motiv ni treba iti na fronto, v tujino, v ekstremne razmere. Spoštujem vse fotografe, ki se tako izpostavljajo, a sem hkrati prepričana, da imamo v lastni državi dovolj sociale in tem, ki kar kličejo po dokumentiranju, le videti jih je treba. Pa ne zato, da fotografi pri tem iztržimo, ampak da so pereče teme vidne, opažene, da se jih ne spregleda. Vedno mi je bila pri srcu socialna, portretna in umetniška fotografija, predvsem pa v njej od nekdaj iščem estetiko, nekaj, kar bo opazovalca privlačilo, ne pa odvračalo od pogleda in mu povzročalo neprijetne občutke. Morda tudi zato, ker sama tega ne maram. Polona Mlakar Baldasin. foto Tanja Mlinar Tvoje fotografije odražajo avtorsko prepričljivost in odločnost. Kaj za vsem tem stoji? Znanje, izkušnje, vzornik, trenutni navdih? Vzornikov nikoli nisem imela, veliko avtorjev občudujem, pa ne vem, če sem se po kom zgledovala. Ko dobim idejo, jo poskušam čim bolje realizirati. Projekta se lotim, ko napoči primeren trenutek, ko se vse poklopi, tudi navdih in čas. Seveda so tu tudi izkušnje in znanje, vendar ne vem, če je to bistvenega pomena. Poznavanje klasične fotografije mi je morda dalo drugačno znanje, pri katerem ne računam na naknadno digitalno obdelavo, saj sem še od prej navajena, da mora biti že na filmu kot tudi zadaj na kartici zadeva brezhibna. Pri tej seriji se motiv ponuja sam od sebe in ni nobene potrebe po dodatni obdelavi, posebnem osvetljevanju ali nadgradnji. Glavne so oči, ki vidijo. Moj fotografski moto je bil vedno:»ga ni fotoaparata na tem svetu, pa naj bo še tako drag, če oči ne znajo gledati «Seveda tvoje fotografije mnogo povedo o spoštljivem odnosu do žirovske dediščine. Zdi se, da so nastale v pravem trenutku, saj je prišel čas, ko bi morali dati lepo obnovljenemu kompleksu Kulturnega središča Stare Žiri še vsebino. Kaj meniš o tem? Uf, politiki se izogibam, vem pa, da so časi prostovoljstva končani, in dokler bosta turizem in kultura v našem kraju temeljila na prostovoljstvu, se odnos do dediščine ne more premakniti, napredovati in se zakoreniniti, prijeti. Treba bo razmisliti in se odločiti, kaj je bolj pomembno. Zavedam se, da je denarja vedno manj in je deljenje sredstev težko delo, vendar bi s profesionalizacijo turizma in kulture dobili novo podobo Žirov. Morda iti v smer zavoda za turizem in kulturo, zaposliti človeka, postaviti na mesto direktorja z jasnimi načrti za naprej Vem, utopične misli, pa vendar Povsod so muzeji s kustosi, tudi starožirovski si zasluži stalno aktivnost, seveda s primernimi cilji, programi, idejami. Tukaj bi vzela za zgled Kulturni center slikarjev Šubic v Poljanah, ki je lepo zaživel. Glede hiš si samo želim, da jih čim več dokumentiram, dokler še stojijo. Dejstvo je, da vse ne bodo preživele zoba časa, redke bodo deležne prenove, nihče si tega ne more privoščiti in tega ne gre nikomur očitati, pa vendar bi bilo škoda, da izginejo, naj ostanejo vsaj na papirju. Kam bo tvoja razstava Minevanja še krenila? Upam, da je bo še kdo deležen. Zgolj po naključju so me na isti dan kot v Žireh, povabili še na Piranske dneve arhitekture 2015, tako da se del razstave 12. novembra seli v galerijo Meduza v Kopru, kjer bo na ogled do 6. decembra. Ob tem se še enkrat zahvaljujem DPD Svoboda, ki je omogočila realizacijo. Od tu naprej so poti odprte, upam, da se v daljni prihodnosti serija Minevanja preseli v knjižno obliko. Misel za naprej, ki te vznemirja in preganja? Kam boš usmerila svoj objektiv? Hm, morda v to, da moram po albumih zložiti družinske fotografije preteklih dveh let in pol, ki že od poletja razvite čakajo v škatli, pa ne pridejo na vrsto. Na koncu še vedno ni lepšega kot vzeti s police album in listati po spominih. Ne glede na to, da se je z leti vse digitaliziralo, imam najraje klasiko in dobre stare analogne čase. V življenju pa se mi poleg tega zdi najpomembneje znati uživati v preprostih in skromnih stvareh, odložiti telefon, ugasniti televizijo in računalnik, se posvetiti otrokom, stvarem in ljudem, ki te osrečujejo, in se imeti neprecenljivo ob peki hrenovk v gozdu ali na izletih z dianco.

24 24 napišite svoje zgodbe s krediti nove kbm obiščite in se z našimi svetovalci pripravite na jutri. t: skype: novakbm novakbm info@nkbm.si Ob izgubi Vaših najdražjih Vam priskočimo na pomoč in Vam v celoti opravimo kompletno pogrebno storitev. POGREBNE STORITVE, HIPNOS d.o.o., Iztokova 8, 1215 Medvode, P.E. Barletova cesta Preska - Medvode telefon: 01/ , fax: 01/ , www. hipnos. si Dežurni telefon 24 h : hipnos@hipnos.si

25 RAZPISI in OBVESTILA 25 DELOVNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA OSOJNICA VELJA OD DALJE (Objekt je video nadzorovan): Ponedeljek, četrtek: ZAPRTO Torek: od do Sreda: od do in od do Petek: od do Sobota: od do Odlaganje kosovnih odpadkov v ZC je za občane Občine Žiri brezplačno, podjetjem in samostojnim podjetnikom pa bomo storitev zaračunali. Odlaganje komunalnih odpadkov v ZC je mogoče le v tipskih vrečah, ki se kupijo na Občini Žiri. Zbirni center Osojnica: (Miran Benedik) Občina Žiri: / / / (dežurni telefon Občine Žiri) E-pošta: andrej.poljansek@ziri.si / obcina.ziri@ziri.si PRODAJA STANOVANJA JAVNO ZBIRANJE PONUDB Občina Žiri objavlja javno zbiranje ponudb za prodajo stanovanja na Loški cesti 1, v Žireh. Stanovanje je dvosobno in je v prvem nadstropju poslovnostanovanjskega objekta Pr' Matic. Izhodiščna vrednost stanovanja je ,00 evrov. Več o javnem zbiranju ponudb je na spletnih straneh in Občina Žiri na podlagi 218. c in 218. č člena Zakona o graditvi objektov (ZGO- 1-UPB1, Ur. l. RS, št. 102/2004) objavlja JAVNO NAZNANILO o razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Žiri za leto 2016 Podatki za odmero nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, pridobljeni iz uradnih evidenc, s katerimi razpolaga Občina Žiri, bodo na vpogled vsem lastnikom stavb in delov stavb ter lastnikom zemljiških parcel, ki so po določbah Zakona o graditvi objektov zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Razgrnitev podatkov bo v prostorih Občine Žiri, Loška cesta 1, v Žireh, prvo nadstropje, soba 2, tel: , v času uradnih ur, od 23. novembra 2015 do vključno 15. decembra 2015 za: - fizične osebe: ponedeljek, sreda in petek (vpogled lastnika nepremičnine v evidenco je mogoč ob predložitvi osebnega dokumenta, vpogled pooblaščenca v evidenco je mogoč po predložitvi pooblastila lastnika nepremičnine), - pravne osebe: torek in četrtek po predhodnem dogovoru (vpogled v evidenco je mogoč ob predložitvi pooblastila zastopnika pravne osebe) Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča lahko pregledujejo podatke za lastne nepremičnine in na te podatke podajo pripombe od 23. novembra 2015 do 15. decembra 2015 v času uradnih ur oziroma posredujejo pisne pripombe s priporočeno pošiljko na naslov Občine Žiri. Če se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne strinja s podatki občine, mora v roku enega meseca od javnega naznanila predlagati vpis novih podatkov. Če zavezanec tega v zakonsko določenem roku ne predlaga, velja, skladno z 218. a in 218. č členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS, št. 102/2004), da so podatki občine pravilni. V odprtem roku razgrnitve podatkov Občina Žiri na istem naslovu od zavezancev sprejema tudi nove registracijske podatke in vse druge spremembe v zvezi z lastništvom (uporaba, najem, oprostitev plačila) zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča ter komunalno opremljenostjo zemljišča. Če zavezanec sprememb podatkov ne javi, bo občina uporabila podatke o lastnikih in uporabnikih ter komunalni opremljenosti, ki so pridobljeni iz uradnih evidenc. Št.: / Datum: župan mag. Janez Žakelj UREDITEV PUSTOTNIKA Z ureditvijo območja se je zaprl cestni dostop za lastnike zemljišč mimo kopališča. Dostop je po cesti mimo brunarice Konjeniškega kluba Žiri tik pod hribom, po novi poti, mimo večnamenskega igrišča nazaj na obstoječo pot. Pot je omejena z zapornicami in količki, lastniki zemljišč pa lahko za neoviran dostop do svojih parcel prevzamejo ključe na občini. Občane prosimo, da spoštujejo vloženo delo in denar ter na območju Pustotnika ne odlagajo odpadkov. Kršitelje bomo ustrezno kaznovali. Andrej Poljanšek RAVNANJE Z ODPADKI Odlaganje gradbenih odpadkov, kamenja, zemlje, zelenega obreza na območju Pustotnika ni več dovoljeno. Občanom omogočamo možnost odvoza bioloških odpadkov po sistemu 'od vrat do vrat'. Odvoz je ob sredah, vsakih štirinajst dni, ko se odvaža tudi papir z ekoloških otokov. Cena za 80-litrske posode za biološke odpadke znaša 3 evre mesečno. Za ureditev odvoza bioloških odpadkov se zglasite na Občini Žiri v času uradnih ur, informacije pa posredujemo tudi na telefonskih številkah in Gradbeni odpadki, kamenje, zemlja in zeleni obrez se odlagajo v kontejnerje v Zbirnem centru Osojnica (ZC). Storitev je samo za občane Občine Žiri v omejenih količinah ena (1) avtomobilska prikolica dnevno (cca 0,5 m3). Za večje količine morajo občani poskrbeti sami. Občane, ki bodo v ZC Osojnica pripeljali zeleni obrez ter vejevje, prosimo, da veje ustrezno razsekajo na manjše kose (dolžine cca 1 m), da se jih bo dalo odložiti v kontejnerje in odpeljati v mletje. Kamenje in zemlja pa se bosta odlagala v kontejnerje ločeno od gradbenih odpadkov. Spremljali smo obisk zbirnega centra v Osojnici po prepovedi odlaganja na območju Pustotnika. Ugotovili smo povečan obisk, pri čemer je največje povečanje obiskov na račun zelenega obreza. Občani so se pritoževali nad delovnim časom zbirnega centra, zato smo se odločili, da omogočimo oddajo zelenega obreza tudi zunaj uradnih ur ZC Osojnica. Pred vrati ZC smo postavili dva zabojnika prvega s prostornino litrov za zeleni obrez in drugega s prostornino 1000 litrov za gradbene odpadke. Zabojnika bomo dnevno praznili. Območje zbirnega centra, vključno z zabojniki pred vrati, je nadzorovano z videokamerami. Prosimo, da upoštevate navodila delavca v zbirnem centru, da bo prevzem odpadkov potekal hitreje, brez dodatnih del in stroškov. Z veseljem pa bomo sprejeli tudi vaše predloge, kako izboljšati delovanje zbirnega centra. Dodatne informacije posredujemo tudi na telefonskih številkah in Andrej Poljanšek ODPIS DOLGOV V avgustu 2015 je na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo odpusta dolgov potekal odpis dolgov najšibkejšim. Tudi Občina Žiri je pristopila k sporazumu in omogočila občanom odpis terjatev pri oskrbi s pitno vodo, ravnanju z odpadno vodo in odpadki ter stroških oskrbnin v vrtcu in v osnovni šoli. Konec oktobra je potekel rok za oddajo predlogov za sklenitev dogovora o odpustu dolga. Tako kot v državi tudi pri nas ugotavljamo, da so bili kriteriji za odpis, ki jih je določilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti strogi in jasno določeni in da večjega navala ni bilo. Na Občini Žiri smo prejeli dve vlogi za odpis, eno smo pozitivno rešili. Po zakonu so se dolgovi odpustili dolžnikom, ki so bili v obdobju med in prejemniki: ͳͳ denarne socialne pomoči, ͳͳ varstvenega dodatka, ͳͳ veteranskega dodatka, ͳͳ otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda, ͳͳ otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu, pri čemer je hkrati katera koli oseba, navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka, tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Po zakonu smo lahko odpisali dolg, ki je nastal do konca leta 2013 in je bil zanj že opravljen izvršilni postopek, ki ni bil končan s poplačilom dolga. Eva Pivk

26 26 PO KRKINI NAGRADI ŠE ZLATO V BRAZILIJI Maja Šubic Moje in počitnice mojih dveh sošolk (Teje Kosmač in Julije Križaj) na Gimnaziji Jurija Vege Idrija so se začele delavno. Želele smo se prijaviti na tekmovanje Mostratec, največje mednarodno južnoameriško naravoslovno tehniško tekmovanje, za kar pa smo morale v angleščino prevesti našo raziskovalno nalogo z naslovom:»izolacija disintegrinov iz strupa modrasa (Vipera ammodytes ammodytes) in ocena njihovega antimetastatskega potenciala«. Naš trud je bil poplačan, saj smo se uvrstile v finale in med drugim dobile tudi Krkino nagrado. Tekmovanje je potekalo med 26. in 30. oktobrom v Braziliji, v kraju Novo Hamburgo (območje Rio Grande do Sul). Nanj se je uvrstilo okoli 400 različnih in zanimivih nalog iz vsega sveta (Brazilije, Argentine, Nizozemske, Danske, Indonezije, Kazahstana, ZDA, Turčije SAMOSTOJNI ALBUM GLASBENE SKUPINE PRELUDE Darjan Kacin V času pretirane komercializacije in celo industrializacije glasbe, ko neuveljavljenim glasbenikom, ki popolnoma ne sledijo trendom, v medijih ostaja le malo prostora, se redki odločijo za izdajo samostojnega albuma. A Prelude so storili ravno to. Fantje, ki prihajajo iz Žirov in okolice, so letošnjega oktobra izdali svoj prvenec. Skupino sestavljajo Davor Loštrek kot vokalist, kitarist Klemen Mlinar, na bas kitari Blaž Arnolj in Aljaž Trček na bobnih. Kot pravijo, se ne uvrščajo pod nobeno zvrst, v njihovi glasbi lahko slišimo rock, metal, pa tudi elemente funka in reggaeja. Želja po avtorskem ustvarjanju je bila prisotna že od leta 2011, ko so se prvič zbrali v stari Šinkovcovi hiši na Ledinici pri Žireh. Hiša naj bi bila po nekaterih podatkih zgrajena že davnega leta 1688 in ta številka je tudi naslov plošče. Največ idej za pesmi je prispeval kitarist Klemen Mlinar, skladbe pa so oblikovali skupaj. Tudi besedila so prispevali vsi člani benda. Ustvarjalni proces se je nato nadaljeval v studiu Evolucija pod vodstvom studijskega mojstra Simona Jovanoviča in je trajal okrog dva meseca. Studio so obiskali več kot dvajsetkrat in ). Naša naloga je spadala v kategorijo kemije in biokemije, v kateri je bilo še okoli 30 nalog. Dogajanje je bilo izjemno pestro, saj je hkrati potekal tudi sejem robotike in tekmovanje Mostratec Junior. Ko ni bilo ocenjevanja nalog, je bila prireditev odprta za javnost, saj je bila organizirana kot sejem. Obiskale smo tudi drevored, v katerem so posajena drevesa držav tekmovalk, in videle tudi slovensko drevo. Med predstavljanjem naloge publiki smo spoznale zelo različne ljudi in sklenile nova poznanstva. Vse smo upale na zmago in na zaključni prireditvi se je naša želja uresničila, saj smo bile prve porabili dvanajst snemalnih dni. Kot so zapisali na ovitku, ima veliko zaslug za album Jaka Avguštin, ki bi mu v šali lahko rekli tudi "stric iz ozadja" in je na nek način peti član skupine. Pred kratkim je skupina Prelude izdala tudi videospot za skladbo Pohlep, ki so ga snemali na škofjeloški obvoznici. In če vemo, kako dolgo se je gradila, je najbrž prva beseda, ki nam ob misli nanjo pade na pamet: težave. Tudi pri Prelude ni šlo vse po načrtih, saj so najprej želeli snemati v novem predoru Sten, a jim je nadzornik v zadnjem hipu to prepovedal. Zato so snemali zunaj, dež pa je bil zanimiv Dijakinje Gimnazije Jurija Vege Julija Križaj, Teja Kosmač in Žirovka Maja Šubic s spremljevalko na svetovnem naravoslovnem tekmovanju v Braziliji. v svoji kategoriji. Za nagrado smo si privoščile še tri dneve v Riu de Janeiru. Obisk Brazilije je bila odlična izkušnja. Ugotovile smo, da je brazilska hrana odlična, da so ljudje prijazni, čeprav skoraj nihče ne govori angleško in je njihov življenjski standard nižji od našega. Upamo, da bomo dobile še kakšno priložnost za uvrstitev na tekmovanje v tujini, saj je to odlična priložnost za spoznavanje novih ljudi in različnih kultur. Klemen Mlinar, Aljaž Trček, studijski mojster Simon Jovanovič, Blaž Arnolj in Davor Loštrek. dodatni efekt. In kakšen je občutek, ko v roki držiš svojo prvo ploščo? Vsi člani benda se strinjajo, da je poseben, ko veš, koliko truda je zapakiranega v tej mali knjižici z glasbeno zgoščenko. Nekakšna uresničitev sanj. Drugo leto načrtujejo nekaj več promocije, so jih pa v glasbenem svetu že opazili, saj so jih na Valu 202 že uvrstili v svojo programsko shemo. To je prav gotovo dobra popotnica albumu foto arhiv Simon Jovanovič

27 27 MLADINA PGD RAČEVA PETO LETO MED NAJBOLJŠIMI V DRŽAVI An Galičič V soboto, 19. septembra, je bilo v Dolah pri Litiji državno tekmovanje v gasilski orientaciji, ki sta se ga udeležili tudi dve ekipi mladine PGD Račeva. Ponovno sta nastopili zelo dobro. Ekipo pripravnikov so zastopali Žiga Primožič, Matic Bogataj in Tine Košir pod mentorstvom Ana Galičiča, ekipo pripravnic pa Hana Tavčar, Petra Gantar in Katarina Kogovšek pod mentorstvom Nece Galičič. Ekipa pripravnikov se je med 30 ekipami uvrstila na peto mesto, pripravnice so bile med 22 ekipami šeste. Obe ekipi sta se na tekmovanja pridno pripravljali in ponovno odlično zastopali barve PGD Račeva in občine, na kar smo v domačem društvu ponosni. Zahvaljujemo se vsem, ki so ekipi ves čas podpirali, zlasti članom društva in domačim, ki so bili z nami v Litiji in bučno navijali. Hvala tudi PGD Žiri, ki je za zadnji mesec priprav na tekmovanje posodilo preprogo za postavitev začetnega dela tridelnega Tine Košir, Žiga Primožič, Matic Bogataj, Hana Tavčar, Petra Gantar in Katarina Kogovšek, spodaj mentorja An Galičič in Neca Galičič. foto Mitja Galičič napada, kar je ekipama omogočilo idealne pogoje za trening. Tudi tokratna rezultata sta potrditev, da je mladina PGD Račeva med najboljšimi v Sloveniji. Letos mineva pet let od prve uvrstitve mladine PGD Račeva na državno tekmovanje, kjer smo v teh letih dosegali izjemne rezultate: 1. in 3. mesto mladink (2010 in 2011), dvakrat 2. in enkrat 6. mesto pripravnic (2013, 2014 in 2015), 10. mesto mladincev (2014) in 5. mesto pripravnikov (2015). Mladina PGD Račeva se udeležuje tudi tekmovanj drugih mladinskih gasilskih disciplin, kjer prav tako dosega lepe uspehe. ADVENTNI BAZAR in BRUCOVANJE TJAŽ OBLAK NA SVETOVNEM PRVENSTVU V DŽAKARTI Srečo Gaber. november DD PARTIZAN ŽIRI BAZAR PRED ZADRUZNIM DOMOM KRST BRUCEV ASI/DSI TABU ac/dc cover band JAR OF FLIES RAZPALJOT Tjaž Oblak po vrnitvi s prvenstva. Sredi novembra je bilo v Džakarti v Indoneziji svetovno kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo v karateju. Tjaž je tekmoval v kategoriji Borbe kadeti do 52 kilogramov, kjer ga je v prvem krogu izločil Ali Ahmed iz Bahraina. Po besedah trenerja reprezentance je Tjaž (član Karate kluba Kolektor) pokazal veliko borbenosti, kar pa žal ni bilo dovolj za zmago. Uvrstitev v reprezentanco in nastop na tako velikem tekmovanju sta za mladega Žirovca zelo lep uspeh.

28 28 V RAČEVI DRŽAVNO PRVENSTVO S TERENSKIMI MOTORJI IN ŠTIRIKOLESNIKI Jožica Kacin V soboto, 17. oktobra, je bil v Športnem parku Jernejles Žiri v Račevi v organizaciji Motokros kluba Jernejles Žiri in sodelovanju z Off-raod zvezo Slovenije zaključek državnega prvenstva v Enduro cross countryu MXC. To je vožnja s terenskimi motorji in štirikolesniki, ki poteka po odprtem naravnem terenu ter gozdnih površinah. Poudarek je na obvladovanju vožnje v težkih pogojih in vztrajnosti, saj traja do dve uri. Tekmovanja se je udeležilo 150 motoristov iz štirih držav. foto Nace Prosen Tekmovanja se je udeležilo 150 motoristov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Pomerili so se v enajstih kategorijah. Med najboljše so se uvrstili: Jernej Mozetič, Jan Kralj, Nedeljko Matovič, Toni Mulec, Jaka Može, Florian Salbrechter, Christoph Kofler, Rok Trontelj, Klemen Kavčič, Aleks Mlekuž, Robert Vozila ter odličen veteran Miran Stanovnik, ki ga poznamo kot vztrajnega preizkuševalca moči na relijih Dakar. Najboljše uvrščeni Žirovec je bil Andrej Bogataj, ki je v paru z Jako Bizjakom z Vrhnike dosegel prvo mesto. Iz Žirov so se tekmovanja udeležili še Viktor Vegelj, Nace Vegelj, Lado Potočnik, Anže Potočnik, Mitja Bogataj, Gregor Bogataj, Tadej Andreuzzi in Jernej Bogataj. Tekmovalcem so ob razglasitvi rezultatov razdelili praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja iz Žirov in okolice. Na prizorišču se je zbralo okrog tisoč gledalcev. Organizacija prireditve je bila izredno zahteven projekt, ki sta ga vodila lastnik športnega parka Jernej Bogataj in zastopnica Motokros kluba Jernejles Žiri Katja Kavčič Bogataj.»Tekma je bila napovedana že za 3. oktober, vendar je bila zaradi razmočenega terena ob močnem deževju predvsem iz varnostnih razlogov prestavljena. Toga določila pravilnika so zaradi te odločitve povzročila kar nekaj težav. Vse smo nekako uredili in tekmo pripeljali do konca,«sta povedala Katja in Jernej, ki sta skrbela za stik s tekmovalci in njihovimi ekipami, promocijo, pripravo prog, hkrati pa sta se morala prebijati še skozi zahtevne birokratske postopke.»največ energije smo porabili za dogovarjanje o zagotavljanju nujne medicinske pomoči. Na pristojnih institucijah so nam zagotavljali, da moramo najeti ekipe iz zavoda, ki so krajevno pristojne za nudenje nujne medicinske pomoči. Šele po dolgotrajnem usklajevanju z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za notranje zadeve nam je uspelo priti do pravilne informacije, da krajevna pristojnost ne igra nobene vloge in da lahko izberemo kateri koli zdravstveni zavod, ki ima organizirane ekipe za nujno medicinsko pomoč v Sloveniji ali drugi državi znotraj Evropske unije,«svojo izkušnjo z vsemi, ki pripravljajo podobne prireditve, želita deliti Katja in Jernej in kot zanimivost dodajata, da je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Zdravstveni dom Piran. Na srečo ni bilo večjih poškodb in reševalci niso imeli veliko dela. Organizacija take prireditve zahteva ogromno časa in vztrajnosti. Motokros klub Jernejles se za pomoč zahvaljuje PGD Račeva in prebivalcem Račeve ter širše okolice.»izvedba prireditve je tudi precej velik finančni zalogaj, ki v danem primeru ni bil povrnjen,«sta še povedala Katja in Jernej. To pa ju ne odvrne od razmišljanja, da bodo s podobnimi tekmami nadaljevali.»z občutkom, da je bila dirka lepo sprejeta, gledamo naprej z optimizmom. Upamo, da bomo po razmisleku in uskladitvi vseh udeleženih pri izvedbi prireditve dobili nov zagon in se lotili aktivnosti za ponovno organizacijo v letu 2016 in tudi na ta način popestrili dogodke v domačem kraju.«tekači VEDNO ZNOVA DOKAZUJEJO DOBRO PRIPRAVLJENOST IN MOČ Katja Rakušček Za atleti in tekači je dolga in uspešna sezona. Žirovci smo bili zopet najboljši v gorskih tekih, kjer sta se izkazala mladinka Katja Podobnik in član Peter Lamovec iz Športnega društva Tabor Žiri. V juniju sta oba osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu navkreber na Ratitovcu, avgusta pa je na državnem prvenstvu gor-dol na Voglu Peter postal državni prvak med člani, Katja pa državna podprvakinja med mladinkami. Uvrstila sta se v reprezentanco Slovenije, ki je septembra nastopila na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih v Walesu. Med vsemi Slovenci sta bila najboljša. Peter je osvojil 34., Katja pa 29. mesto. Veseli nas, da imamo tudi v otroških atletskih selekcijah zagnane mlade športnike, ki pridno trenirajo in tekmujejo. Cene Rakušček, sicer član AD Mass Ljubljana, je postal državni prvak na stezi v teku na 800 metrov. Zadnji teden oktobra pa je bil v znamenju jubilejnega 20. Ljubljanskega maratona, ki so se ga udeležili tudi številni Žirovci. V soboto so se pomerili osnovnošolci. Iz osnovne šole Žiri je nastopilo 42 učencev, ki so med 73 osnovnimi šolami osvojili 7. mesto. V nedeljo pa je več kot 100 Žirovcev teklo na 10-, 21- ali 42-kilometrski razdalji. Dosegali so lepe rezultate, predvsem pa so se vsak po svoje veselili svojih osebnih zmag. Čestitke vsem tekačem! Katja Podobnik na svetovnem prvenstvu v Walesu. foto Gwynfor James SportpicturesCymru

29 29 IZJEMNI NOVEMBRSKI DNEVI PODALJŠALI TENIŠKO SEZONO Srečo Gaber Ne zgodi se pogosto, da bi teniško sezono na zunanjih igriščih podaljšali v november. Letošnjega leta si tako ne bomo zapomnili samo po vročem poletju, predzadnji mesec v letu bo mogoče pustil celo trajnejši vtis. Teniška sezona je v naših krajih dolga približno šest mesecev, od maja do oktobra, le redko se približamo sedmim, kar nam bo tokrat uspelo. Tudi teniška šola za otroke, ki v Žireh poteka že šestnajsto leto, je šla v»podaljške«. Tradicionalni zaključek poletnih treningov smo skupaj s starši pripravili štirinajst dni kasneje kot običajno. Še nikoli nam ob pečenem kostanju ni bilo tako toplo kot na soboto 7. novembra. Dobrih 20 stopinj je spodobna temperatura celo za sončenje in več kot idealna za igranje tenisa. Igrišče je bilo polno od zgodnjega dopoldneva do večernega mraka. Teniško šolo letos obiskuje več kot 30 otrok, poleg treningov so se udeleženci pomerili tudi na turnirjih, kjer je poleg želje po dobrem rezultatu poudarek na fair play in spoštovanju do nasprotnika. V zimskem obdobju se treningi nadaljujejo v mali telovadnici osnovne OBIRANJE MANDARIN OB NERETVI Milan Frelih Mladi že dobro obvladajo osnovne teniške udarce. Od leve proti desni: Ana Šenk, Matic Eniko, Anže Demšar, Sara Ferreira, Maja Govekar, Tia Justin. foto Srečo Gaber šole, starejše skupine občasno trenirajo v Idriji pod balonom. Zimska sezona bo zaradi lepe jeseni nekoliko krajša, najkasneje v maju pa bomo spet skupaj na teniškem igrišču na Selu, ki je naš dom že skoraj od samega začetka. foto Jožica Kacin Obiranje mandarin sicer ne sodi v naše okolje, je pa naključje naneslo, da je za tri dni postalo posredna povezava z našim žirovskim okoljem oziroma krajani naše občine. Z ženo Mileno sva se odločila, da se letošnjo jesen odpraviva na tridnevno potovanje na obiranje mandarin v Dalmacijo, ob delto reke Neretve na Hrvaškem. Prišel je dan odhoda in tako sva se navsezgodaj odpravila proti Škofji Loki, ki je bilo izhodišče izleta. Prepričana sva bila, da bova edina Žirovca, vendar se je kmalu izkazalo drugače. Kmalu za nama so se pripeljali najprej trije in nato še en par. Naenkrat smo postali zanimiva druščina Žirovcev. Jožica, Ciril, Mojca, Lado, Ada, Vilko, Betka, Metod in midva ter naša rojaka Lidija in Samo (živita na Logu pri Brezovici in sta se nam pridružila v Ljubljani), smo se več ali manj družili vse tri dneve. Posedli smo se v avtobus in se odpeljali proti Dalmaciji. Pozdravila nas je nadvse zgovorna vodnica Sofija. Po nekaj krajših postankih smo v popoldanskih urah prispeli do mesteca Imotski. Ogledali smo si njihove znamenitosti, in sicer Modro in Rdeče kraško jezero, ter trdnjavo Topana. Najbolj smo uživali, ko smo hoteli dokazati svojo ljubezen do boljših polovic in utrditi zakon z metanjem kamenja v Rdeče jezero. Ljudsko izročilo pravi, da če vržemo kamen na jezersko gladino, utrdimo našo ljubezen. Žal pri tem nismo bili preveč uspešni. Sledilo je potovanje proti bosansko-hercegovskemu mestu Mostar. Pri tem smo prečkali hrvaško-bosansko mejni prehod, kar nas je spomnilo na čase nekdanje juge. V Mostar smo prispeli dokaj pozno in komaj uspeli prepričati skakalce z znamenitega Mostarskega mostu, da se je eden pognal z njega v naraslo reko Neretvo. Most smo nato tudi sami prečkali in na muslimanski strani na levem bregu poizkusili njihovo brezalkoholno pivo, ki sploh ni bilo slabo. Pot nas je vodila nazaj na Hrvaško in ob dalmatinski obali čez mejo do bosanskega mesta Neum. Tam smo se namestili in povečerjali, najbolj zagreti pa smo kljub pozni uri zaplesali ob prijetni glasbi. Na Rivi promenadni ulici, središču družabnosti domačinov in obiskovalcev Splita. Naslednji dan smo kmalu po zajtrku odšli čez mejni prehod v Bosno, v mesto Stolac, kjer smo si ogledali srednjeveško grobišče in nekropolo stečkov, to je monolitnih nagrobnih kamnov. Sledila je vožnja do srednjeveškega muslimanskega mesteca Počitelj, ki stoji nad reko Neretvo. Mestece je zelo zanimivo in je na Unescovem seznamu. Malo daljši postanek smo izkoristili za pitje prave kave, pripravljene na turški način, o čemer nas je prej nazorno podučila naša vodnica. Poudarek je predvsem v hitrosti pitja, kar je za naš žirovski način življenja skrajno počasi. Bližal se je višek izleta, obiranje mandarin v dolini delte reke Neretve. Po krajši vožnji med neskončnimi nasadi mandarin smo se s posebnimi čolni odpeljali po vodnih kanali do mesta, kjer smo preizkusili naše obiralske spretnosti. Drevesa so se kar šibila pod težo obilnega pridelka. Kdor je prej še razmišljal, koliko mandarin bo obral, vmes pa še pojedel, je bil kar malo razočaran, kajti v povprečju je bilo eno drevo dovolj za en par obiralcev. Za»delavce«sta sledili malica in prava dalmatinska fešta, ki smo jo Žirovci dobro izkoristili, saj smo bili na avtobusu kar veselo razpoloženi. Tretji dan je bil namenjen povratku. Spotoma smo si ogledali še mediteranskega lepotca Split, kjer smo se med drugim tudi dotaknili palca na nogi kipa škofa Grgura Ninskega, kar prinaša izpolnitev želja, popili pivo in se podali proti Škofji Loki.

30 30 KOMUNIKACIJA V PARTNERSKEM ODNOSU dr. Kristina Knific Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji letno število razvez večje od ene tretjine novosklenjenih zakonskih zvez. Raziskave kažejo, da je nezadovoljstvo v partnerskih odnosih največkrat posledica nerazrešenih konfliktov med partnerjema in prav ti so pogosti razlog za to, da zakonca ne najdeta več skupnega jezika in se odločita za razvezo. Ob tem ni znano, koliko jih zaradi nerazrešenih konfliktov ostaja nezadovoljnih in nesrečnih. Posledice konfliktov se pogosto odražajo v obliki potlačenih čustev (jeza, žalost, krivda, zamera ) in slabo vplivajo na psihofizično zdravje posameznika, kakovost njegovega življenja in njegovo uspešnost. Zaradi težav v partnerskem odnosu pogosto trpi vsa družina. NORMALNOST IN SREČA dr. Apolonija Klančar Tokrat v branje ponujam tri odlomke iz prvoosebne izpovedi Zakaj skačem? Japonca Naokija Higashide. Fant ima še danes zelo hudo obliko avtizma, delo, ki bo v prevodu izšlo pri Mladinski knjigi, pa je napisal pri trinajstih letih. Tiste, ki nas telo uboga in težko razumemo, kaj v večji ali manjši meri izkuša vsaka oseba s posebnimi potrebami, besedilo vabi k večjemu sprejemanju in razmisleku o tem, kaj je sreča. Zakaj takoj ne naredite, kar vam naročijo? Včasih ne morem narediti tega, kar hočem ali kar bi moral. To ne pomeni, da tega nočem narediti, ampak da tega enostavno ne spravim skupaj. Tudi pri najpreprostejših nalogah ne vem, kako bi se jih lotil. In potem gredo stvari takole: 1. Razmišljam o tem, kaj nameravam narediti. 2. V mislih poskušam videti, kako bom to izvedel. 3. Spodbujam se, naj se tega vendar že lotim. Rane ločitve. foto Marko Šubic Na osnovi navedenega lahko predpostavimo, da je učenje razumevanja samega sebe in partnerja (sočloveka), komunikacijskih veščin in reševanja konfliktov v odnosih osnova za harmonično življenje vsakega posameznika v družinski in širši skupnosti. Pri soočanju s konfliktom partnerji uporabljajo različne pristope, vendar vsi ne vodijo v rešitev. Prvi pristop uporabi partner, ki je prepričan v svoj prav in svoje stališče brezkompromisno uveljavi na osnovi svoje fizične Kako gladko bom nekaj opravil, je odvisno od tega, kako gladko potekajo ti koraki. Tako se včasih zgodi, da ne morem prav ničesar narediti, pa čeprav si to še tako zelo želim. To je takrat, ko je moje telo izven mojega nadzora. S tem nočem reči, da sem takrat bolan ali kaj takega. Občutek je tak, kot bi takrat moje celo telo razen moje duše pripadalo nekomu drugemu. Jaz nimam nad njim popolnoma nobenega nadzora. Mislim, da si sploh ne morete predstavljati, kako strašen je ta občutek. Pogled na nekoga z avtizmom vam tega ne more razkriti: nikoli nimamo občutka, da bi bilo naše telo res naše. Stalno se nam upira in nam nagaja. Je izven našega nadzora. Ujeti v taka telesa se trudimo in garamo, da bi kdaj le naredila tisto, kar jim naročimo. Vam gre na živce, kadar vas silimo, da nekaj naredite? Otroci z avtizmom si želimo, da pazite na nas in skrbite za nas. To pomeni»prosim, nikoli ne obupajte nad nami!«zakaj sem rekel, da pazite na nas? Že samo to, da vemo, da pazite na nas, nas lahko naredi močnejše. Če sodite samo po tem, kako se odzivamo, vam je res težko vedeti, ali smo razumeli, kar ste rekli, ali ne. Pogosto je tako, da nečesa še vedno ne moremo narediti, pa naj ste nam neštetokrat pokazali, kako se to naredi. Ampak taki pač smo. Sami od sebe enostavno ne vemo, kako narediti stvari na enak način, kot jih delate vi. Vendar pa si kot vsi drugi želimo, da bi in/ali psihične premoči. Drugi pristop je, da partner sicer meni, da ima prav, vendar ne želi uveljaviti svojega stališča, ker si ne želi nesoglasja oziroma se mu skuša za vsako ceno izogniti. Tako prvi kot drugi pristop iz odnosa sčasoma izrineta ljubezen in spoštovanje, izhlapita pa tudi osebno zadovoljstvo in občutek prostora za prisotnost v odnosu. Objektivna resničnost situacije, v kateri je prišlo do nesoglasja, je osnova za pogovor tudi v partnerskem odnosu. Ker se objektivna resničnost situacije razlikuje od resničnosti, ki jo zaznava posameznik (subjektivna resničnost), se je potrebno o svojih zaznavah s partnerjem pogovarjati na osnovi dejstev in osebnega doživljanja. Če partnerja želita rešiti nastale težave, je nujno, da drug drugega poslušata, slišita, se razumeta in se dogovorita o zanju sprejemljivi rešitvi. Da nas druga oseba sliši, moramo uporabiti jezik, ki ga ta razume, in v načinu sporočanja upoštevati partnerjev osebnostni tip predvsem v načinu podajanja vsebine. Tako je osebi, ki je storilnostno naravnana, sporočilo potrebno podati na osnovi dejstev, dokazov, brez čustvenih nabojev, jo vprašati za mnenje stvari naredili kar najbolje. Kadar začutimo, da ste nad nami obupali, se počutimo skrajno bedno. Zato vas lepo prosimo, pomagajte nam, pomagajte nam vse do konca. Si želite biti normalni? Kaj bi naredili, če bi na nek način lahko postali»normalni«? Grem stavit, da bi ljudje okoli nas naši starši in učitelji bili čisto preč od navdušenja in rekli:»aleluja! Kar takoj zdaj jih bomo spremenili, da bodo spet normalni!«tudi jaz sem si dolgo časa zelo želel, da bi bil normalen. Življenje s posebnimi potrebami je tako depresivno in tako neizprosno. Včasih sem zato mislil, da bi bilo daleč najboljše, če bi tudi jaz lahko živel kot normalna oseba. Danes pa bi se odločil drugače. Tudi če bi kdo iznašel zdravilo za avtizem, bi se zelo verjetno odločil za to, da ostanem tak, kot sem. In zakaj sem tako spremenil svoje mnenje? Če vam povem čisto na kratko, sem spoznal, da se mora vsako človeško bitje pa naj ima posebne potrebe ali ne potruditi, da stvari opravi najbolje kot zmore in zna. In to prizadevanje, da bi bili srečni, nas vodi do sreče in dela srečne. Veste, za nas je življenje z avtizmom nekaj normalnega. Tako ne moremo zagotovo vedeti, kako je biti»normalen«na vaš način. Če se lahko naučimo, da imamo radi sami sebe in se sprejemamo, je verjetno dokaj nepomembno, ali smo normalni ali avtistični, vsaj meni se tako zdi.

31 31 in ji dopustiti, da odločitev sprejme sama, medtem ko je pri komunikaciji s človekom, za katerega merilo uspeha ni dosežek temveč medsebojno razumevanje, potrebno najprej nekaj časa posvetiti spoštljivi vzpostavitvi odnosa na osebni ravni, šele nato se lahko posvetimo vsebini. Za pogovor moramo izbrati primeren trenutek in okolje. Če je partner v afektu, se mora najprej pomiriti. Vsak naj v miru ugotovi, kaj si pravzaprav želi, kaj je zanj resnično pomembno. Sledi pogovor, v katerem vsak govori o sebi (v prvi osebi ednine), svojem doživljanju in zaznavah v situacijah in razloži, zakaj si prizadeva, zakaj mu je tisto pomembno, kajti tako lahko doseže, da ga drugi razume in uvidi njegov pozitiven namen. Če v komunikaciji uporabimo»ti stavke«, to partner pogosto doživlja kot napad nase, kot kritiko, pred katero se»avtomatsko brani«ali»napade nazaj«. Posledica tega je, da partnerja ne razumeta potreb, želja in pozitivnega namena drug drugega, temveč se čutita drug od drugega nesprejeta in nespoštovana. Pogovor v okviru reševanja konflikta naprej zajema pojasnitev stališč, nato raziskavo možnosti za rešitev ter na koncu dogovor o rešitvi. V fazi pojasnitve stališč partnerja najprej spregovorita o svoji zaznavi, doživljanju, potrebah in željah. V fazi raziskave lahko raziščeta primernost različnih možnosti premostitve razlik oziroma zadovoljitve potreb in želja. Na koncu se dogovorita o zanju najboljši sprejemljivi oziroma kompromisni rešitvi. Dogovarjanje je običajno uspešno, kadar se partnerja cenita in si prizadevata za odnos, ki izhaja iz medsebojnega spoštovanja in upoštevanja. Reševanje konfliktov je»korektiven ukrep«, ki je potreben, če partnerja ne uspeta premostiti medsebojnih osebnostnih razlik. Da do konfliktov ne pride, se je priporočljivo dovolj pogovarjati. S pogovorom partnerja lahko razrešita razloge, ki pogosto vodijo v konflikt. Ti razlogi izhajajo predvsem iz razlik v subjektivni zaznavi resničnosti, razlik v merilih (kaj je prav in kaj ne), čustvenih ran iz otroštva (kot npr. strah pred zapustitvijo, izgubo svobode ipd.), kot tudi iz nezavednega reagiranja, pristranskosti ali pretirani kritičnosti, sklepanju na osnovi nepopolnih informacij, pretiravanja in pretirane odvisnosti od primarne družine ali prijateljev. Ker smo ljudje med seboj različni in vsak doživlja»zunanji svet«na osnovi svojega»notranjega sveta«, se je za razumevanje v partnerskem odnosu potrebno pogovarjati, pogledati na situacijo tudi iz partnerjevega vidika in nevtralnega vidika (meta položaja). Skozi navedeno se partnerja spoznavata in poglabljata poznavanje ter razumevanje drug drugega. Na osnovi tega se lažje cenita in spoštujeta, sta v odnosu drug do drugega iskrena, si zaupata in izražata medsebojno hvaležnost, kar pa vodi v obojestransko svoboden in zadovoljujoč partnerski odnos. Tako postaja medsebojna različnost bogastvo medsebojnega odnosa, zaradi katerega pridobita oba partnerja več, kot bi lahko izkusil vsak sam. Partnerski odnos nas lahko bogati ali siromaši. Izbira je odločitev obeh partnerjev. Vsak pri sebi in v medsebojnem sodelovanju lahko vsako stanje izboljšujeta in razvijata v smer, ki si jo želita. Stalnica življenja in tudi partnerskega odnosa je sprememba, ki zajema rast, razvoj in dozorevanje partnerjev ter njunega medsebojnega odnosa. Če nekaj ne deluje, lahko vedno poskusimo še drugače. KRAJEVNA IMENA moje.jezikanje@gmail.com mag. Anka Tušek V bližini Žirov je kar precej krajev, katerih imena se končajo na -e in s katerimi imamo lahko težave pri sklanjanju. Pa vzemimo za primer kraj Brezje. Krajevni leksikon Slovenije (DZS, 1995), ki je eden najboljših priročnikov na področju krajevnih imen, navaja 32 krajev s takim imenom (med njimi so tudi taki, pri katerih je omenjena beseda 1. del večbesednega zemljepisnega lastnega imena, npr. Brezje pri Tržiču). Povsem samoumevno nam je, da gremo k maši na Brezje (na Gorenjskem), Brezjani, kot se imenujejo prebivalci tega kraja, so torej doma na Brezjah. Samostalnik Brezje je v tem primeru ženskega spola, v množini (tiste Brezje). Toda: prebivalci Brezja na Štajerskem so Brezovčani, doma so v Brezju (srednji spol, ednina tisto Brezje), krajani nekega drugega Brezja severno od Mozirja so Brežčani, Brezja v Posavskem hribovju Brezovljani, Brezja pri Veliki Dolini pa Brezenci! Včasih se zgodi, da niti sami prebivalci določenega kraja prav dobro ne vedo, kdo so z vidika kraja bivanja, Kraj Kje? Prebivalci Brekovice Dobje Dobravšce Dole Fužine Gore Goropeke Hleviše Hobovše pri Stari Oselici Izgorje Javorje Jazne Kladje Lajše Laniše Laze Ledine Ledinske Krnice Opale Prelesje Ravne pri Žireh Rovte Zadobje v Brekovicah v Dobju na Dobravšcah v Dolah/Doleh na Fužinah na Gorah v Goropekah v/na Hlevišah v Hobovšah v Izgorjah v Javorjah v Jaznah v Kladju v Lajšah v Lanišah na Lazah v Ledinah v Ledinskih Krnicah v Opalah v Prelesju v Ravnah v Rovtah v Zadobju da ne bo pomote. V razpredelnici je navedenih nekaj krajev iz omenjene skupine zemljepisnih imen iz naše okolice. Spet lahko opazimo, da priročniki niso nikoli popolnoma zanesljivi sama sem to odkrila pri poimenovanju prebivalcev Prelesja, ki naj Brekovičani Dobenčani Dobravškarji Doljani Fužinarji Gorjani Goropečani Hlevišarji Hobovšani Izgorčani Javorci Jazenčani Kladenčani Lajšani Lanišarji Lazarji Ledinci Krničarji Opalčani Prelešani* Ravenci Rovtarji Zadobenčani bi se imenovali Prelešani, vendar se imajo domačini v resnici za Preleščane. Morda boste tudi bralci Stopinj odkrili v seznamu kakšno odstopanje od dejanske rabe; v takih primerih je prav, da se ravnamo po imenu, kot ga uporabljajo domačini.

32 Panorama Športnega parka Jernejles 17. oktobra ob zaključni prireditvi državnega prvenstva v Enduro cross countryu. foto Nace Prosen Bog ohrani, bog obvarij žirovske politične proslave v 20. stoletju, 2. oktobra. foto Tanja Mlinar Inštalacija Mance Ahlin Pogled skozi čipkasto okno v avli DPD Svoboda. foto Tanja Mlinar Visoko, 10. oktobra. Med ponudniki storitev so bili tudi Žirovci. Na sliki Agran Biljali, Ambasada, in Jure Oblak, Jurman Produkt. foto Jožica Kacin Predor Sten na obvoznici v Škofji Loki. Svojemu namenu je bil slovesno predan 20. oktobra, naslednji dan pa je po njem stekel promet. Tvoje: Oči so kot nebo, velike, neskončne, opijajoče. Usta kot tulipan, rdeča, velika, strastna. Nos kot zvončkov cvet, bel, majhen, prikupen. Pike na obrazu kot mrvica čokolade čarobne, sladke. In Duša kot morje - modra, globoka, neraziskana... (Anonimen žirovski pesnik) Mladi anonimni žirovski pesnik največ navdiha najde spomladi, ko je narava v polnem razcvetu, z njo tudi čustva. S poezijo se odziva na svoja razpoloženja in dogajanja v družbi. Največji navdih zanj pa je, kot se za mladega pesnika spodobi, ljubezen. Maja Justin Jerman foto Jožica Kacin