Papeški svet Pravičnost in mir Kompendij družbenega nauka Cerkve DRUŽINA 2007
Papeški svet Pravičnost in mir KOMPENDIJ DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE Pontificio Consiglio della Giustizia e della Pace COMPENDIO DELLA DOTTRINA SOCIALE DELLA CHIESA Libreria Editrice Vaticana, 00120 Cittŕ del Vaticano 2004 3. Slovenska škofovska konferenca, Papeški svet Pravičnost in mir, KOMPENDIJ DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE Družina, Ljubljana 2007. Slovenski prevod: Pavel Bratina Lektorica: Marija Bratina Redakcija: Rafko Valenčič Izdala in založila: Družina d. o. o. Zanjo: dr. Janez Gril Natisnila: Tiskarna Formatisk d. o. o. Cena: 39,50 evra Informacije o knjigah založbe Družina dobite na spletni strani: www.druzina.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-662:3 KOMPENDIJ družbenega nauka Cerkve / [pripravil] Papeški svet Pravičnost in mir ; [slovenski prevod Pavel Bratina]. - Ljubljana : Družina, 2007 Prevod dela: Compendio della dottrina sociale della chiesa ISBN 978-961-222-664-0 1. Pontificio consiglio della giustizia e della pace 232372992
23 VATIKAN DRŽAVNO TAJNIŠTVO 29. junija 2004 Št. 559.332 Njegovi eminenci kardinalu Renatu Raffaelu MARTINU, predsedniku Papeškega sveta Pravičnost in mir VATIKAN Gospod kardinal! V svoji zgodovini, zlasti pa v zadnjih sto letih, se ni Cerkev po be sedah papeža Leona XIII. nikoli odrekla»besedi, ki ji pripada«o vprašanjih družbenega življenja. Ob nenehnem skrbnem poglablja nju in posodabljanju bogate dediščine katoliškega družbenega nauka je samo papež Janez Pavel II. objavil tri velike okrožnice O delu (Laborem exercens), O skrbi za socialno vprašanje (Sollicitudo rei socialis) in Ob stoletnici (Centesimus annus), ki predstavljajo temeljne stopnje v razvoju tovrstne katoliške misli. K poglabljanju družbenega nauka Cerkve so v zadnjih časih po svojih močeh prispevali tudi številni škofje. To so po vsem svetu storili tudi številni znanstveniki. 1. Tako je bila izražena želja, da bi poskrbeli za izid kompendija, ki bi sistematično povzel vse temeljne postavke katoliškega družbenega nauka. To nalogo je, kar je hvalevredno, prevzel Papeški svet Pravičnost in mir, ki se je s tem delom intenzivno ukvarjal zadnja leta. Zato sem vesel izida Kompendija družbenega nauka Cerkve in se z Vami radostim, da ga lahko verujočim in vsem ljudem dobre
24 volje ponudim v hrano za človeško in duhovno, osebno in občestveno rast. 2. Delo dokazuje, kako je lahko tudi katoliški družbeni nauk pomembno sredstvo za oznanjevanje evangelija (prim. Okrožnico Ob stoletnici, 54), ker človeka in družbo sooča z lučjo evangelija. Vera Cerkve in Kristusov evangelij dajeta načelom družbenega nauka Cerkve, utemeljenim v naravnem zakonu, še dodatno trdnost in veljavo. V tej luči je človek povabljen, da se v vseh življenjskih razsežnostih, tudi v družbeni, gospodarski in politični, kar najbolj odkrije kot presežno bitje. Vera v polnosti razkriva pomen družine, ki, utemeljena na zakonski zvezi med možem in ženo, predstavlja prvo življenjsko celico družbe osvetljuje pa tudi dostojanstvo dela, ki ima kot dejavnost, namenjena človekovemu uresničevanju, prednost pred kapitalom, daje pa mu tudi pravico do sadov, ki iz njega izhajajo. 3. V tem besedilu nadalje izstopa pomen nravnih vrednot, utemeljenih v naravnem moralnem zakonu, zapisanem v vest vsakega človeškega bitja, ki jih zato mora priznavati in spoštovati. Pri soočanju s splošnim pojavom globalizacije človeštvo danes terja več pravičnosti močno ga skrbijo vprašanja ekologije in pravično urejanje javnih zadev opozarja na nujo po ohranjanju narodne zavesti, ne da bi pri tem spregledali pot pravice in zavest o enotnosti človeške družine. Svet dela, ki ga je sodobni tehnični razvoj globoko spremenil, pozna zavidanja vredno raven kakovosti, a se mora, žal, znotraj te iste tako imenovane družbe obilja soočati tudi s še neznanimi oblikami negotovosti, z izkoriščanjem in celo s suženjstvom. Na raznih delih planeta se raven blaginje sicer dviga, a se povečuje tudi število revnih in iz različnih vzrokov grozeče širi prepad med manj razvitimi in bogatimi državami. Svobodni trg, gospodarski proces, poleg dobrih strani, vendarle razkriva svoje meje. Z druge strani pa predstavlja ljubezen do revnih temeljno izbiro Cerkve in jo priporoča vsem ljudem dobre volje.
Tako je videti, da Cerkev ne more molčati o novih stvareh (res novae), ki so značilne za moderno dobo, kajti njena naloga je, da vse vabi k prizadevanju, da bi se vedno bolj uveljavila pristna civilizacija, usmerjena k iskanju celostnega in solidarnega človeškega razvoja. 4. Sedanja kulturna in družbena vprašanja vključujejo predvsem laike, ki so, kakor opozarja 2. vatikanski cerkveni zbor, poklicani, da zemeljske stvarnosti usmerjajo na Boga (prim. Dogmatično konstitucijo o Cerkvi, 31). Zato je razumljiv temeljni pomen vzgoje krščanskih laikov, ki naj bi s svetostjo svojega življenja in z močjo svojega pričevanja prispevali k napredku človeštva. To delo jim želi pomagati pri njihovem vsakdanjem poslanstvu. Zanimivo je nadalje opozoriti, da si številne tu navedene sestavine delijo tudi druge Cerkve in cerkvene skupnosti, celo druga verstva. Besedilo je tako pripravljeno, da bo koristno ad intra, se pravi za katoličane, pa tudi ad extra. Kajti bratje, s katerimi smo v občestvu po istem krstu, pa tudi privrženci drugih verstev in vsi ljudje dobre volje lahko v njem najdejo koristne spodbude za razmišljanje in splošno spodbudo za celosten razvoj vsakega človeka in vsega človeštva. 5. Sveti oče izraža željo, da bi to delo pomagalo ljudem pri zavzetem iskanju skupnega dobrega, in kliče božji blagoslov na vse, ki se bodo poglabljali v njegovo učenje. Ko tudi sam izražam željo, da bi bilo to delo uspešno, čestitam Vaši eminenci in sodelavcem Papeškega sveta Pravičnost in mir za pomembno delo, ki ste ga opravili, in ga podpisujem z izrazi odličnega spoštovanja 25 Vaš v Gospodu vdani Kardinal Angelo SODANO državni tajnik
27 PREDSTAVITEV Veseli me, da lahko predstavim dokument Kompendij družbenega nauka Cerkve, ki je bil pripravljen po naročilu svetega očeta Ja neza Pavla II., da bi strnjeno, a izčrpno osvetlili družbeni nauk Cerkve. Preoblikovati družbeno stvarnost z evangeljsko močjo, o kateri pričujejo ženske in moški, zvesti Jezusu Kristusu, je bil vedno izziv in tako je tudi na začetku tretjega tisočletja krščanske ere. Kristusovo oznanilo»vesela vest«odrešenja, ljubezni, pravičnosti in miru ni vedno deležno prijaznega sprejema v sedanjem svetu, ki ga še vedno pustošijo vojne, revščina in krivice. Prav zato človek našega časa bolj kot kdaj prej potrebuje evangelij: evangelij vere, ki odrešuje upanja, ki ožarja božje ljubezni, ki ljubi. Cerkev, izvedenka v človečnosti, se v zaupnem in hkrati prizadevnem pričakovanju ozira k»novemu nebu«in»novi zemlji«(2 Pt 3,13) in skuša vsakemu človeku pomagati, da bi zaživel pristno razsežnost svojega smisla.»božja slava je živi človek«(»gloria Dei vivens homo«): človek, ki v polnosti živi svoje dostojanstvo, časti Boga, ki mu ga je podaril. Branje teh strani svetujemo predvsem zato, da bi podprli in spodbudili delovanje kristjanov na družbenem področju, zlasti pa delovanje laikov, ki jim je domače prav to okolje. Vse njihovo življenje se mora usposobiti za rodovitno evangeljsko delovanje. Vsak vernik se mora naučiti predvsem tega, da bo kakor sv. Peter v trdni veri poslušal Gospoda.»Gospod, vso noč smo lovili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže«(lk 5,5). Vsak človek»dobre volje«bo lahko spoznal razlage, ki priganjajo Cerkev, da s svojim naukom posega na družbeno področje ki
28 na prvi pogled ni v njeni pristojnosti pa tudi razloge za srečanje, pogovor, sodelovanje v korist skupnega dobrega. Moj pokojni in spoštovani predhodnik, kardinal François-Xavier Nguyên Van Thuân, je modro, vztrajno in daljnovidno vodil priprave tega dokumenta skozi zapleteno obdobje bolezen pa mu je preprečila, da bi ga sklenil z natisom. To zaupano mi delo, ki ga sedaj izročam bralcem, ima torej pečat velikega pričevalca križa, močnega v veri iz mračnih vietnamskih let. On bo znal sprejeti našo hvaležnost za svoje dragoceno delo, prežeto z ljubeznijo in predanostjo, in blagosloviti vse, ki se bodo v premišljevanju zadržali na njegovih straneh. Prosim priprošnjika sv. Jožefa, Odrešenikovega varuha in moža blažene Device Marije, zavetnika vesoljne Cerkve in dela, da bi to besedilo kot orodje evangeljskega oznanila, pravičnosti in miru obrodilo bogate sadove v družbenem življenju. V Vatikanu, 2. aprila 2004, na god sv. Frančiška Pavelskega Kardinal Renato Raffaele MARTINO predsednik + Giampaolo CREPALDI tajnik
29 Papeški svet Pravičnost in mir Kompendij družbenega nauka Cerkve
31 UVOD CELOSTNI IN SOLIDARNI HUMANIZEM a) V zarji tretjega tisočletja 1. Cerkev, potujoče božje ljudstvo, stopa v tretje tisočletje krščanske ere s Kristusom, velikim pastirjem (Heb 13,20). On predstavlja sveta vrata (prim. Jn 10,9), ki smo jih prestopili v svetem letu 2000. 1 Jezus Kristus je Pot, Resnica in Življenje (prim. Jn 14,6): ko se poglabljamo v Gospodov obraz, potrjujemo svojo vero in upanje vanj, ki je edini Odrešenik in cilj zgodovine. Cerkev tako vsem ljudem in narodom kar naprej zastavlja javna vprašanja, saj je odrešenje dano človeku le v Kristusovem imenu. Odrešenje, ki nam ga je Gospod Jezus pridobil»za visoko ceno«(1 Kor 6,20 prim. 1 Pt 1,18 19), se uresničuje v novem življenju, ki čaka pravične po smrti, zadeva pa tudi ta svet, njegovo gospodarstvo in delo, tehniko in komunikacije, družbo in politiko, mednarodno skupnost in odnose med kulturami in narodi:»kristus je prišel kot nosilec celostnega odrešenja, ki zaobsega celega človeka in vse ljudi in jih odpira čudovitim obzorjem božjega otroštva.«2 2. V zarji tretjega tisočletja Cerkev neutrudno oznanja evangelij, ki daje odrešenje in resnično svobodo tudi v časnih zadevah. 1 Prim. Janez Pavel II., Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja, CD 91, Družina, Ljubljana 2001, št. 1 (izv. Novo millenio ineunte, v: AAS 93 /2001/ 266). 2 Janez Pavel II., Okrožnica Odrešenikovo poslanstvo, CD 46, Družina, Ljubljana 1991, št. 11 (izv. Redemptoris Missio, v: AAS 83 /1991/ 260).
32 Zato opozarja na slovesno priporočilo, s katerim je apostol Pavel spodbujal svojega učenca Timoteja:»Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj, z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke. Ti pa bodi v svojem srcu trezen, pretrpi nadloge, opravi poslanstvo evangelista in izpolni svojo službo«(2 Tim 4,2 5). 3. Moškim in ženskam našega časa, svojim tovarišem na poti, ponuja Cerkev tudi svoj družbeni nauk. Ko namreč izvršuje»svoje poslanstvo oznanjevanja evangelija, v Kristusovem imenu izpričuje človeku njegovo lastno dostojanstvo in njegovo poklicanost k občestvu osebe Cerkev človeka uči glede zahtev pravičnosti in miru tako, kakor se skladajo z božjo modrostjo«. 3 Ta nauk je v sebi globoko enoten, saj vre iz vere v polno odrešenje, iz modrosti v vse stransko pravičnost, iz Ljubezni, ki za vse ljudi prinaša resnično bratstvo v Kristusu: je odraz božje ljubezni do sveta, ki ga je (Bog) tako ljubil,»da je dal svojega edinorojenega Sina«(Jn 3,16). Nova zapoved ljubezni objema vse človeštvo in ne pozna omejitev, kajti oznanilo odrešenja se po Kristusu razteza»do skrajnih meja sveta«(apd 1,8). 4. Ko človek odkrije, da ga Bog ljubi, razume tudi lastno presežno dostojanstvo, spozna, da ne more biti zadovoljen s samim seboj, če se v vedno bolj pristnih človeških razmerjih ne povezuje tudi z drugimi. Ljudje, ki jih je prenovila božja ljubezen, so sposobni spre minjati pravila in kakovost odnosov ter celo družbene strukture: sposobni so prinašati mir, kjer divjajo spopadi, vzpostavljati in krepiti bratske odnose, kjer vlada sovraštvo, iskati pravičnost, kjer se šopiri izkoriščanje človeka po človeku. Samo ljubezen lahko temeljito spremeni odnose, ki vladajo med ljudmi. Soočen s takšnim pogledom lahko vsak človek dobre volje uzre široka 3 Katekizem katoliške Cerkve (KKC), 2419.
obzorja pravičnosti in človekovega razvoja, ki jih odstirata resnica in dobrota. 5. Ljubezen ima pred seboj široko področje dela, pri katerem želi s svojim družbenim naukom, ki zadeva vsega človeka, sodelovati tudi Cerkev in se zato obrača na vse ljudi. Veliko bratov v pomanjkanju pričakuje pomoč, tolikeri zatirani čakajo pravico, številni brezposelni čakajo delo, mnogi narodi čakajo spoštovanje:»a je mogoče, da v našem času ljudje še vedno umirajo od lakote? Da so obsojeni na nepismenost? Da so prikrajšani za najosnovnejšo zdravstveno oskrbo? Da nimajo prostora, kjer bi si lahko opomogli? Scenarij revščine se lahko razširi v nedogled, če starim dodamo še nove oblike revščine. Te se često ugnezdijo v okolju in pri ljudeh, ki v ekonomskem pogledu niso prikrajšani, pač pa izpostavljeni obupu zaradi nesmisla, zapeljevanja droge, zapuščenosti v pozni starosti ali bolezni, ker so odrinjeni na rob ali socialno zapostavljeni... Kako naj se držimo ob strani spričo perspektiv, ki jih ustvarja ekološki nered, ko postajajo prostrana področja našega planeta za človeka neprimerna ali celo sovražna? Ali pa vprašanja miru, ki ga vedno znova ogroža izbruh katastrofalne vojne? Ali pred kršenjem temeljnih človekovih pravic toliko ljudi, zlasti otrok?«4 6. Krščanska ljubezen spodbuja k prikazovanju dejanskega stanja, predlaganju rešitev in h kulturnemu ter družbenemu načrtovanju, k dejanskemu delu, ki bi vse, ki so iskreno zavzeti za človekovo usodo, spodbudilo k osebnemu sodelovanju. Človeštvo se vse bolj zaveda, da ga povezuje ena usoda, ki terja skupno sprejemanje odgovornosti, navdihnjene s celostnim in solidarnim humanizmom. Vidi, da to skupno usodo pogosto zahteva, celo vsiljuje tehnika ali gospodarstvo. Zato opaža potrebo po večji moralni zavesti, ki naj bi usmerjala skupno pot. Presenečeni nad številnimi tehničnimi izboljšavami si ljudje našega časa močno želijo, da bi napredek vodil k resnični blaginji današnjega in jutrišnjega človeštva. 33 4 Janez Pavel II., Apostolsko pismo Ob začetku novega tisočletja, št. 50 51 (izv. Novo millenio ineunte, v: AAS 93 /2001/ 303 304).
34 b) Pomen dokumenta 7. Kristjan ve, da lahko v družbenem nauku Cerkve najde nače la za razmišljanje, merila pravičnosti in napotke za ravnanje, iz katerih lahko izhaja pri spodbujanju celostnega in solidarnega humanizma. Širjenje takšnega nauka je zato pristna dušnopastirska prednostna pravica, saj naj bi ljudi, ki jih je razsvetlil, usposobil za presojo današnje stvarnosti in bi si poiskali primernih poti za delovanje:»podajanje in širjenje družbenega nauka je torej del evangelizacijskega poslanstva, ki je Cerkvi lasten.«5 V tem pogledu je bila ocenjena za precej koristno načrtovana objava dokumenta, ki naj bi osvetlil temeljne sestavine družbenega nauka Cerkve in odnos tega nauka do nove evangelizacije. 6 Papeški svet Pravičnost in mir, ki ga je pripravil in zanj prevzel polno odgovornost, je v zvezi s to listino sprožil široko posvetovanje in k sodelovanju pritegnil lastne člane in svetovalce, nekaj dikasterijev rimske kurije, škofovske konference različnih držav, posamezne škofe in strokovnjake za obravnavana vprašanja. 8. Ta dokument namerava kompleksno in sistematično čeprav zgoščeno predstaviti družbeni nauk, ki je sad modrega premišljevanja cerkvenega učiteljstva ter izraz stalnega prizadevanja Cerkve, zveste božji milosti Kristusovega odrešenja in ljubeči skrbi za usodo človeškega rodu. Najpomembnejši teološki, filozofski, moralni, kulturni in pastoralni vidiki takšnega učenja so tu navedeni v organski povezavi z družbenimi vprašanji. Tako je izpričano rodovitno srečanje med evangelijem in vprašanji, ki jih človek srečuje na svoji zgodovinski poti. Pri uporabi Kompendija bi bilo dobro upoštevati, da so navedki iz besedil učiteljstva vzeti iz dokumentov z različno pravno veljavo. Ob koncilskih dokumentih in okrožnicah so še papeževi nagovori ali listine, ki so jih pripravili dikasteriji Svetega sedeža. Čeprav je 5 Janez Pavel II., Okrožnica Skrb za socialno vprašanje, CD 37, Družina, Ljubljana 1988, št. 41 (izv. Sollicitudo rei socialis, v: AAS 80 /1988/ 571 572). 6 Janez Pavel II., Apostolska spodbuda Cerkev v Ameriki, št. 54 (izv. Ecclesia in America, v: AAS 91 /1999/ 790).
625 SPLOŠNO KAZALO Seznam kratic...5 Abecedni seznam svetopisemskih knjig s kraticami...7 Viri in literatura...9 Njegovi eminenci kard. R. R. Martinu...23 Predstavitev...27 UVOD...31 CELOSTNI IN SOLIDARNI HUMANIZEM...31 a) V zarji tretjega tisočletja...31 b) Pomen dokumenta...34 c) V službi polne resnice o človeku...37 č) V znamenju solidarnosti, spoštovanja in ljubezni...39 PRVI DEL Prvo poglavje NAČRT BOŽJE LJUBEZNI DO ČLOVEŠTVA...43 I. OSVOBAJAJOČE BOŽJE DELOVANJE V IZRAELSKI ZGODOVINI...43 a) Zastonjska božja bližina...43 b) Počelo stvarjenja in zastonjsko božje delovanje...46 II. JEZUS KRISTUS URESNIČI NAČRT OČETOVE LJUBEZNI...47 a) V Jezusu Kristusu se izpolni odločilni dogodek božje zgodovine z ljudmi...47 b) Razodetje Troedine ljubezni...49
626 III. ČLOVEK V NAČRTU BOŽJE LJUBEZNI...51 a) Troedina ljubezen, človekov izvir in cilj...51 b) Krščansko odrešenje: za vse ljudi in vsega človeka...52 c) Kristusov učenec je nova stvar...54 č) Presežnost odrešenja in avtonomija zemeljskih stvarnosti.56 IV. BOŽJI NAČRT IN POSLANSTVO CERKVE...58 a) Cerkev, znamenje in varstvo presežnosti človeške osebe...58 b) Cerkev, božje kraljestvo in prenova družbenih odnosov...60 c) Novo nebo in nova zemlja...62 č) Marija in njen»zgodi se«v načrtu božje ljubezni...63 Drugo poglavje POSLANSTVO CERKVE IN DRUŽBENI NAUK...65 I. OZNANJEVANJE EVANGELIJA IN DRUŽBENI NAUK...65 a) Cerkev, božje bivališče med ljudmi...65 b) Oploditi in prekvasiti družbo z evangelijem...66 c) Družbeni nauk, oznanjevanje evangelija in človeški napredek...69 č) Pravica in obveznost Cerkve...70 II. NARAVA DRUŽBENEGA NAUKA...72 a) Vera osvetljuje spoznanje...72 b) V prisrčnem dialogu z vsakim znanjem...74 c) Izraz učiteljske službe Cerkve...76 č) Za družbo, spravljeno v pravičnosti in ljubezni...77 d) Sporočilo, namenjeno otrokom Cerkve in človeštvu...79 e) V znamenju kontinuitete in prenove...81 III. DRUŽBENI NAUK V NAŠEM ČASU ZGODOVINSKI OKVIR...82 a) Začetek nove poti...82 b) Od okrožnice Rerum novarum do naših dni...83 c) V luči in pod vplivom evangelija...94
627 Tretje poglavje ČLOVEK IN NJEGOVE PRAVICE...97 I. DRUŽBENI NAUK IN PERSONALISTIČNO NAČELO..97 II. ČLOVEK,»BOŽJA PODOBA«...99 a) Stvar po božji podobi...99 b) Drama greha...102 c) Vesoljnost greha in vesoljnost odrešenja...104 III. ČLOVEŠKA OSEBA IN NJENE RAZSEŽNOSTI...107 A. Enovitost osebe...108 B. Presežnost in enkratnost osebe...110 a) Odprta v presežnost...110 b) Enkratna in neponovljiva c) Spoštovanje človekovega dostojanstva...111 C. Osebna svoboda...113 a) Vrednost in meje svobode...113 b) Vez med svobodo, resnico in naravnim zakonom...114 Č. Enakost vseh ljudi po dostojanstvu...118 D. Človeška družba...221 IV. ČLOVEKOVE PRAVICE...123 a) Vrednost človekovih pravic...123 b) Posebnost pravic...125 c) Pravice in dolžnosti...126 č) Pravice ljudstev in narodov...127 d) Odpraviti neskladje med črko in duhom...128 Četrto poglavje NAČELA DRUŽBENEGA NAUKA CERKVE...131 I. POMEN IN ENOTNOST...131 II. NAČELO SKUPNEGA DOBREGA...133 a) Pomen in glavne povezave...133 b) Odgovornost vseh za skupno dobro...134 c) Naloge politične skupnosti...135
628 III. SPLOŠNI NAMEN DOBRIN...137 a) Izvor in pomen...137 b) Splošni namen dobrin in zasebna lastnina...139 c) Splošni namen dobrin in posebna skrb za reveže...143 IV. NAČELO SUBSIDIARNOSTI...146 a) Izvor in pomen...146 b) Praktična pojasnila...147 V. SOUDELEŽBA ALI PARTICIPACIJA...149 a) Pomen in vrednost...149 b) Soudeležba in demokracija...150 VI. NAČELO SOLIDARNOSTI...151 a) Pomen in vednost...151 b) Solidarnost kot družbeno načelo in nravna krepost...152 c) Solidarnost in splošna rast človeštva...153 č) Solidarnost v življenju in oznanilu Jezusa Kristusa...155 VII. TEMELJNE VREDNOTE DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA...156 a) Razmerje med načeli in vrednotami...156 b) Resnica...157 c) Svoboda...157 č) Pravičnost...159 VIII. POT LJUBEZNI...160 DRUGI DEL Peto poglavje DRUŽINA TEMELJNA CELICA DRUŽBE...167 I. DRUŽINA PRVA NARAVNA SKUPNOST...167 a) Pomen družine za človeka...168 b) Pomen družine za družbo...169
629 II. ZAKONSKA ZVEZA TEMELJ DRUŽINE...171 a) Vrednost zakonske zveze...171 b) Zakrament zakona...173 III. DRUŽINA KOT DRUŽBENI SUBJEKT...174 a) Ljubezen in vzgoja človeške skupnosti...174 b) Družina je svetišče življenja...181 c) Vzgojna naloga...186 č) Dostojanstvo in pravice otrok...190 IV. DRUŽINA PROTAGONISTKA DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA...192 a) Družinska solidarnost...192 b) Družina, gospodarstvo in delo...193 V. DRUŽBA V SLUŽBI DRUŽINE...195 Šesto poglavje ČLOVEŠKO DELO...197 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...197 a) Obdelovanje in ohranjanje zemlje...197 b) Jezus, človek dela...199 c) Delo kot dolžnost...201 II. PREROŠKA VREDNOST OKROŽNICE RERUM NOVARUM...203 III. DOSTOJANSTVO DELA...205 a) Subjektivna in objektivna razsežnost dela...205 b) Razmerje med delom in kapitalom...207 c) Delo, pravica do soudeležbe...210 č) Razmerje med delom in zasebno lastnino...211 d) Praznični počitek...212 IV. PRAVICA DO DELA...214 a) Delo je potrebno...214 b) Vloga države in civilne družbe pri uveljavljanju pravice do dela...216
630 c) Družina in pravica do dela...217 č) Ženska in pravica do dela...218 d) Delo in mladoletniki...219 e) Preseljevanje in delo...220 f) Podeželje in pravica do dela...221 V. PRAVICE DELAVCEV...222 a) Dostojanstvo delavcev in spoštovanje njihovih pravic...222 b) Pravica do primerne plače in delitve dobička...223 c) Pravica do stavke...224 VI. SOLIDARNOST MED DELAVCI...225 a) Pomen sindikatov...225 b) Nove oblike solidarnosti...227 VII.»NOVE STVARI«DELAVSKEGA SVETÁ...228 a) Obdobje izjemne tranzicije...228 b) Družbeni nauk in»nove stvari«...231 Sedmo poglavje GOSPODARSKO ŽIVLJENJE...235 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...235 a) Človek, revščina in bogastvo...235 b) Bogastvo je treba deliti...238 II. MORALA IN GOSPODARSTVO...239 III. ZASEBNA IN PODJETNIŠKA POBUDA...242 a) Podjetništvo in njegove meje...244 b) Vloga podjetnika in vodilnega delavca...247 IV. GOSPODARSKE USTANOVE V SLUŽBI ČLOVEKA...248 a) Vloga svobodnega trga...249 b) Delovanje države...251 c) Vloga vmesnih teles...254 č) Varčevanje in poraba...254
631 V.»NOVE STVARI«IN GOSPODARSTVO...256 a) Globalizacija ugodnosti in tveganja...256 b) Mednarodni finančni sistem...260 c) Vloga mednarodne skupnosti v obdobju globalnega gospodarstva...261 č) Celosten in solidaren razvoj...263 d) Nujnost prizadevne vzgoje in kulturnega delovanja...264 Osmo poglavje POLITIČNA SKUPNOST...267 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...267 a) Božje gospostvo...267 b) Jezus in politična oblast...268 c) Prve krščanske skupnosti...269 II. TEMELJ IN CILJ POLITIČNE SKUPNOSTI...271 a) Politična skupnost, človek in ljudstvo...271 b) Varovanje in pospeševanje človekovih pravic...274 c) Sožitje, utemeljeno na družbenem prijateljstvu...275 III. POLITIČNA OBLAST...277 b) Oblast kot moralna moč...278 c) Pravica do ugovora vesti...281 č) Pravica do upiranja...281 d) Izrekanje kazni...282 IV. DEMOKRATIČNA UREDITEV...285 a) Vrednote in demokracija...285 b) Ustanove in demokracija...286 c) Moralne sestavine politične odgovornosti...287 č) Pripomočki politične soudeležbe...288 d) Obveščanje in demokracija...289 V. POLITIČNA SKUPNOST V SLUŽBI CIVILNE DRUŽBE...291 a) Vrednota civilne družbe...291 b) Prvenstvo civilne družbe...292 c) Izvajanje načela subsidiarnosti...292
632 VI. DRŽAVA IN VERSKE SKUPNOSTI...293 A. Verska svoboda kot temeljna človekova pravica...293 B. Katoliška Cerkev in politična skupnost...295 a) Avtonomija in neodvisnost...295 b) Sodelovanje...296 Deveto poglavje MEDNARODNA SKUPNOST...299 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...299 a) Enotnost človeške družine...299 b) Jezus Kristus, pravzor in temelj novega človeštva...300 c) Vesoljna poklicanost krščanstva...301 II. TEMELJNA PRAVILA MEDNARODNE SKUPNOSTI...302 a) Mednarodna skupnost in vrednote...302 b) Odnosi, utemeljeni na skladnosti med pravnim in moralnim redom...304 III. ORGANIZACIJA MEDNARODNE SKUPNOSTI...307 a) Pomen mednarodnih organizacij...307 b) Pravni status Svetega sedeža...310 IV. MEDNARODNO SODELOVANJE ZA RAZVOJ...311 a) Sodelovanje za zagotavljanje pravice do razvoja...311 b) Boj zoper revščino...314 c) Zunanji dolg...315 Deseto poglavje VAROVANJE OKOLJA...317 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...317 II. ČLOVEK IN STVARSTVO...319 III. TEŽAVE V ODNOSU ČLOVEKA DO OKOLJA...323 IV. SKUPNA ODGOVORNOST...326
633 a) Okolje je skupno dobro...326 b) Uporaba biotehnologije...331 c) Okolje in delitev dobrin...335 č) Novi načini življenja...337 Enajsto poglavje PRIZADEVANJE ZA MIR...339 I. SVETOPISEMSKI VIDIKI...339 II. MIR JE SAD PRAVIČNOSTI IN LJUBEZNI...341 III. VOJNA JE STEČAJ MIRU...344 a) Zakonita obramba...346 b) Obramba miru...347 c) Obramba nedolžnih je dolžnost...348 č) Ukrepi zoper tistega, ki ogroža mir...350 d) Razorožitev...351 e) Obsodba terorizma...354 IV. PRISPEVEK CERKVE K MIRU...356 TRETJI DEL Dvanajsto poglavje DRUŽBENI NAUK IN DELOVANJE CERKVE...363 I. PASTORALNO DELOVANJE NA DRUŽBENEM PODROČJU...363 a) Družbeni nauk in vraščanje vere...363 b) Družbeni nauk in družbena pastorala...365 c) Družbeni nauk in vzgoja...367 č) Skrb za dialog...370 d) Nosilci družbene pastorale...371 II. DRUŽBENI NAUK IN PRIZADEVANJE KRŠČANSKIH LAIKOV...373
634 a) Krščanski laiki...373 b) Duhovnost krščanskega laika...375 c) Modro delovanje...376 č) Družbeni nauk in izkušnja z združenji...377 d) Služenje na različnih področjih družbenega življenja...379 1. V službi človeka...379 2. V službi kulture...381 3. V službi gospodarstva...386 4. V službi politike...387 Sklep ZA CIVILIZACIJO LJUBEZNI...395 a) Cerkev pomaga sodobnemu človeku...395 b) Izhajamo iz vere v Kristusa...396 c) Trdno upanje...397 č) Zidamo»civilizacijo ljubezni«...398 KAZALA...403 KAZALO NAVEDKOV...404 STVARNO KAZALO...431 SPLOŠNO KAZALO...627
635
636