Rešitve 1. in 2. letnik (ŠOLSKO) 1. naloga Pravilni odgovori so: 1. N, 2. R, 3. R, 4. R, 5. N, 6. R, 7. N, 8. N, 9. N, 10. R. 2. naloga Po vrsti z leve proti desni so obrazi Blaž, Erik, Dane, Andrej, Andraž, Bor. Tretja trditev pove, da imata Bor in Dane brke. Četrta pove, da je v vrsti še en obraz, ki se le v eni stvari razlikuje od Borovega. Ker vemo obe imeni brkatih mož, je ta ena razlika med Blažem in Borom ravno poraščen obraz. Tretji obraz v vrsti (z leve proti desni) nima nikogar, ki bi imel enake lastnosti kot on sam, če mu odvzameš brke. Torej je to Dane, zadnji obraz pa je Borov. Če odmislimo brke, dobimo Blaža. Blažev je torej prvi obraz. Andraž in Erik sta očitno oba žalostna, kajti dveh veselih nepodpisanih obrazev nimamo več na voljo. Četrti obraz mora torej biti Andrejev. Ker se Andrej le v eni lastnosti razlikuje od Andraža, je peti Andraž. Drugi obraz je Erikov. 3. naloga Ugotovimo, da laže Andrej ali Cene. Darko je v vsakem primeru prvi v vrsti in je zato tat. Ostali so razporejeni takole: 1) Če laže Andrej: Darko, Edi, Andrej, Brane, Cene 2) Če laže Cene: Darko, Andrej, Cene, Brane, Edi 3) Andrej, Cene 4) Darko 5) Andrej, Edi 6) Cene, Edi 7) drugem 8) Edi ne laže 4. naloga 6. Suqtaralpaqmi. 7. Kinsaral miyunpaqmi. 8. Hayk'apaqmi huh papa? 1 huh 2 iskay 3 kinsa 5 pisqa 6 suqta -ral real = 10 centimov miyun- medio = 5 centimov
papa krompir stane 5 centimov uqa oka stane 10 centimov lumu manioka stane 15 centimov hayk'apaqmi koliko stane -paqmi stane ima in Prevodi preostalih stavkov so: 1. Hayk'apaqmi huh lumu, huh papa, kinsauqa ima? Koliko stanejo ena manioka, en krompir in tri oke? Pisqaralpaqmi. Pet realov. 2. Hayk'apaqmi iskay papa, huh lumu ima? Koliko stanejo dva krompirja in ena manioka? Iskaral miyunpaqmi. Dva reala in medio (pol). 3. Hayk'apaqmi suqta papa? Koliko stane šest krompirjev? Kinsaralpaqmi.Tri reale. 4. Hayk'apaqmi iskay lumu, iskay uqa, huh papa ima? Koliko stanejo dve manioki, dve oki in krompir? Pisqaral miyun paqmi. Pet realov in medio (pol). 5. Hayk'apaqmi pisqa uqa, kinsa papa ima? Koliko stanejo pet ok in trije krompirji? Suqtaral miyunpaqmi. Šest realovin medio (pol). 5. naloga 2 1 3 5 4 5 4 2 1 3 1 3 5 4 2 4 2 1 3 5 3 5 4 2 1 6. naloga A-2, B-1, C-4, Č-1, D-1, E-1, F-1, G-2, H-1, I-1, J-1, K-1, L-1, M-1. 7. naloga
8. naloga a. Dopolnite z določnimi členi: I batenm nan krst II koutoa nož III tinon an vzdevek IV wonflan smrčanje V woz la vrtnica b. Tudi tukaj dopolnite z manjkajočimi členi: VI estimè a parnik VII lalin nan luna VIII lanmou an ljubezen IX mizik la glasba X releng lan trak c. Razlaga: V haitski kreolščini stoji določni člen za samostalnikom Določni člen je odvisen od tega, kateri glasovi so v izglasju samostalnika samoglasnik (ne nosni) + soglasnik: la nosni samoglasnik (an, en, on)+ soglasnik (razen m, n): lan (-ond, -anl, -any) soglasnik + samoglasnik (ne nosni): a (-ka, ri, -bou) velja tudi za nosni soglasnik (m, n), če za njim stoji samoglasnik -a, -o, -è (-nè, -ma, -mo, -na) nosni soglasnik (m, n) + samoglasnik i, ou, : an (-mi, -ni, -nou) nosni samoglasnik (an, en, on): an (-en, -an) nosni soglasnik (m, n) (ne sme biti del zapisa za nosni samoglasnik): nan (-am, -òn, -anm, -onn 9. naloga Suriza B ni enolično rešljiva.
10. naloga Zajec Volk Kača Miš Veverica Medved tiger krokodil lev lev tiger lev Novi kralj živali je lev. 11. naloga Maturant otroške sanje študij hobi Neja zdravnik arhitektura odbojka Lina astronom klavir planinarjenje Filip arheolog psihologija branje knjig Maj učitelj kemija šah 12. naloga a. Zapišite po slovensko: thư hai, ngay mươi ba thang chin năm hai nghin không trăm mươi ponedeljek, 3. september 2010 (2 točki: po pol za pravilen dan, datum, mesec, letnico) thư ba, ngay mông hai thang tư năm môt nghin sau trăm năm mươi hai torek, 2. april 1652 (2 točki: po pol za pravilen dan, datum, mesec, letnico)
b. Zapišite po vietnamsko: ponedeljek, 19. marca 1838 thư hai, ngay mươi chin thang ba năm môt nghin tam trăm ba mươi tam petek, 28. julija 3067 thư sau, ngay hai mươi tam thang bay năm ba nghin không trăm sau mươi bay nedelja, 3. oktobra 6100 (4 točke) chu nhât, ngay mông ba thang mươi năm sau nghin môt trăm c. Beseda không je ena izmed najpogostejših besed v vietnamščini. Kaj mislite, kaj pomeni? Ne Razlaga vietnamsko slovensko števnik vrstilni števnik mesec vrstilni števnik dan v tednu mesec 1 môt thư môt (thang) môt januar 2 hai thư hai (thang) hai drugi ponedeljek februar 3 ba thư ba (thang) ba tretji torek marec 4 tư thư tư (thang) tư četrti sreda april 5 năm thư năm (thang) năm peti četrtek maj 6 sau thư sau (thang) sau šesti petek junij 7 bay thư bay (thang) bay sedmi sobota julij 8 tam thư tam (thang) tam avgust 9 chin thư chin (thang) chin september 10 mươi thư mươi (thang) mươi oktober 11 mươi (thang) mươi november môt môt 12 mươi hai (thang) mươi december hai Prvi dan v tednu je nedelja! ngay dan thang mesec năm leto chu nhât nedelja trăm sto nghin tisoč le nič (za desetice) không nič (za stotice) mông pred številkami do 10 za dneve v tednu (Smiselna je tudi rešitev, da thư pomeni»dan«.)
13. naloga 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 P N N P P P P N P P P P P N N N 14. naloga Ime priimek storitev ura Andrej Mlakar vzajemni skladi 10:00 Luka Kos sklenitev depozita 9:00 Mojca Novak sprememba naslova 10:30 Tina Kovač najem kredita 9:30 Tomaž Horvat oblikovanje kartice 8:30 15. naloga 7 I 8 B 9 F 4 E 5 A 6 H 1 C 2 D 3 G 16. naloga 16:38:42 03:25:46 A. Ura kaže nemogočo kombinacijo 24:21:14.