JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, HELENA VERDEV RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE 1. DEL

JELKA MIRANDA RAZPOTNIK, HELENA VERDEV RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK ZA ZGODOVINO V 8. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE 1. DEL

Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 Samostojni delovni zvezek za zgodovino za osmi razred osnovne šole - 1. del Urednici: mag. Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev Strokovni pregled: Helena Pačnik, mag. Marjeta Šifrer Ilustracije: Iztok Sitar Zemljevidi: Monde Neuf d. o. o. Slikovno gradivo: Shutterstock et al. (natančen seznam je na zadnji strani) Jezikovni pregled: Mateja Samastur Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d.o.o. Za založbo: Maruša Kmet Prelom: Janez Kotar Tisk: Grafostil, d. o. o. 1. izdaja Naklada: 5.000 izvodov V navodilih pri nalogah smo zaradi jedrnatosti in jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen. Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com. Založba Rokus Klett, d. o. o. (2017). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Založba Rokus Klett, d.o.o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si 94(075.2)(076.1) MIRANDA Razpotnik, Jelka Raziskujem preteklost 8. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v 8. razredu osnovne šole / Jelka Miranda Razpotnik, Helena Verdev ; [slikovno gradivo Shutterstock et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2017 Del 1 / [ilustracije Urška Glavnik Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf] Del 2 / [ilustracije Iztok Sitar] ISBN 978-961-271-789-6 1. Verdev, Helena 290472704

KAZALO Kaj že znam.................................................... 4 MEJE ZNANEGA SVETA SE RAZŠIRIJO: Evropa in svet v 15. in 16. stoletju............................... 6 Privlačnost oddaljenega sveta...................................... 8 Doba geografskih odkritij........................................ 12 Posledice geografskih odkritij..................................... 18 Humanizem in renesansa........................................ 23 izbirne vsebine Potovanje v skrivnostne kraje Afrike in Azije.......................... 31 Nov pogled na svet in človeka.................................... 34 Ponovimo.....................................................36 SPREMENJENA POLITIČNA IN VERSKA PODOBA EVROPE Evropa v 15. in 16. stoletju..................................... 40 Reformacija....................................................42 Protireformacija in verske vojne....................................47 Reformacija in protireformacija na Slovenskem........................ 52 Širjenje Osmanskega cesarstva.....................................57 izbirne vsebine Življenje v Osmanskem cesarstvu...................................63 Kmečki upori na Slovenskem..................................... 68 Ponovimo.....................................................72 OD FEVDALNE RAZDROBLJENOSTI DO KONCA STAREGA REDA Evropa in svet v 17. in 18. stoletju.............................. 76 Oblike vladanja v Evropi absolutistična in parlamentarna monarhija.......78 Napredek znanosti in razsvetljenstvo.................................83 Habsburška monarhija razsvetljensko-absolutistična monarhija.......... 89 Nastanek ZDA................................................. 97 Francoska revolucija............................................ 101 Napoleon in njegove vojne...................................... 108 izbirne vsebine Novoveški vladarji in njihove države................................ 114 Barok........................................................118 Ponovimo.................................................... 122 Časovni trak.................................................. 126

KAJ ŽE ZNAM? Preden se posvetimo raziskovanju novega veka, ponovimo znanje iz 7. razreda: obdobje prazgodovine, starega in srednjega veka. 1. Delitev prazgodovine. PRAZGODOVINA dobe dobe 1. 1. 2. 2. 3. 3. 2. Katere spremembe v načinu življenja prazgodovinskega človeka je prinesla neolitska revolucija? 3. V starem veku so se ob rekah razvile prve civilizacije. a) Na zemljevid vpiši imena rek, ob katerih so se razvile prve civilizacije. b) Na zemljevid na črte vpiši imena prvih civilizacij. c) Zakaj so se prve civilizacije razvile ob rekah? 4

4. Primerjaj grško in rimsko civilizacijo v starem veku. STARI GRKI RIMLJANI Čas Kdaj in zakaj je propadla? Največji dosežki Kaj nas še danes spominja nanjo? 5. Pojasni, v čem je bila posebnost družbene ureditve v antičnih Atenah.»Naša ureditev ni podobna zakonom sosednjih držav / /. Dela v dobro večine in ne le manjšine, zato jo imenujemo demokracija. Zakoni obravnavajo enako vse državljane. Za uspeh v družbi je pomembna sposobnost posameznika in ne družbeni položaj, / /. Svoboda, ki jo zagotavlja država, velja tudi v vsakdanjem življenju.«(tukidid, Peloponeške vojne, 5./4. stoletje pr. Kr.) 6. Dopolni povedi o srednjem veku. Srednji vek se je začel v stoletju s ljudstev. Propadla je razvita rimska trgovina in zemlja je postala največje bogastvo. Kralj je svoje pomočnike nagradil s posestjo, ki se je imenovala, njen lastnik pa se je imenoval. Družbena ureditev v srednjem veku se je imenovala. 7. Stari vek in srednji vek na ozemlju današnje Slovenije. a) Rimskim imenom dopiši današnja imena: Emona / Celeja / Navportus b) V času preseljevanja ljudstev so se priselili Slovani. S pomočjo ključnih besed oblikuj povedi. Karantanija / knez / ustoličevanje / kosezi c) V 12. stoletju so se na slovenskem ozemlju oblikovale zgodovinske dežele. Zapiši jih. 5

Meje znanega sveta se razširijo: Evropa in svet v 15. in 16. stoletju 1450 J. Gutenberg natisne Biblijo K. Kolumb odkrije Ameriko pogodba v Tordesillasu J. Cabot doseže obale Severne Amerike V. da Gama pripluje do Indije John 1500 ndo Cortes 1519-1521, Herna 3, rro 53 a -1 Piz 31 o 15 isc c an Fr P. Cabral doseže obalo Brazilije L. da Vinci nariše portret Mone Lize E. Rotterdamski objavi delo Hvalnica norosti v Ameriko priplujejo prvi sužnji Novi svet se prvič pojavi na zemljevidu F. Magellan se odpravi na pot okoli sveta padec države Aztekov padec države Inkov prva borza v Antwerpnu A. Versalius izda delo o zgradbi človeškega telesa N. Kopernik izda delo o gibanju teles 1550 F. Drake se odpravi okoli sveta odkritje mikroskopa 1600 izumljen teleskop začetek gradnje Tadž Mahala RP 8 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 6 09/06/17 12:17 Cabo t

SPOZNALI BOMO KLJUČNE BESEDE Vzroke geografskih odkritij in glavna odkritja Glavne značilnosti predkolumbovskih kultur Posledice geografskih odkritij za Novi in Stari svet Značilnosti humanizma in renesanse ter najpomembnejše osebnosti Primere renesančnih umetniških del Izume in znanstvene dosežke iz obdobja renesanse Značilnosti renesančne umetnosti in humanistične miselnosti na Slovenskem John doba geografskih odkritij Novi svet čezmorska svetovna trgovina konkvistadorji trgovina s sužnji humanizem renesansa renesančni človek Cabo t Pedr o Alv area Cabr al 15 00 RP 8 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 7 09/06/17 12:17

Privlačnost oddaljenega sveta 1. V drugi polovici 13. stoletja je bil najbolj znan evropski popotnik Marco Polo. a) S pomočjo zemljevida naštej dežele, ki jih je obiskal na svojih potovanjih. b) Ustno naštej dele sveta, ki so jih Evropejci poznali leta 1400. Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet V srednjem veku se je s križarskimi vojnami (11. 13. stoletje) okrepila trgovinska menjava med Evropo in Bližnjim vzhodom. Po Sredozemskem morju so v italijanska mesta iz azijskih dežel prihajali začimbe, dišave, sladkor, dragocene kovine, tkanine in dragoceni kamni Ladjarji in trgovci so ustvarjali ogromne zaslužke. Italijanska mesta (Benetke, Genova, Firence ) so bila najbogatejša mesta v Evropi. Toda to trgovanje je bilo drago: trgovino z Azijo so nadzorovali turški in arabski trgovci, ki so za svoje posredništvo zaračunavali visoke cene. Da bi se jim izognili, so evropski trgovci začeli iskati pomorsko pot v Azijo. Na odločitev španske kraljice Izabele I. Kastiljske, da podpre potovanje Krištofa Kolumba v Azijo, je vplivala tudi želja po pokristjanjenju sveta. 8 V Evropi so bile razširjene zgodbe o morskih pošastih na odprtih morjih, na ekvatorju pa naj bi iz morja bruhala vroča voda. Privlačnost oddaljenega sveta RP 8 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 8 09/06/17 12:17

2. V viru podčrtaj, v kakšne namene so v Evropi uporabljali začimbe.»z barvitimi zrni so izboljšali okus hrane, uporabljali pa so jih tudi v druge namene, na primer za izdelavo parfumov, balzamiranje umrlih, konzerviranje mesa, pripravo mazil v tradicionalni medicini. / / V nekem trenutku v letu 1300 je bil muškatni orešček vreden več kot zlato. Za približno pol kile muškatnega oreščka je bilo potrebno plačati vrednost sedmih dobro rejenih volov. / / Poper je bil tako cenjen, da so ga uporabljali kot plačilno sredstvo za plačevanje najemnin.«(vir: Heather Whipps, How the Spice Trade Changed the World, 12. maj 2008, www.livescience.com/7495-spice-trade-changed-world. html) Muškatno drevo je doma na Moluških otokih, imenovanih tudi Dišavni otoki. Aroma muškatnega oreščka je močna, zato ga jedem dodajamo v zmernih količinah. 3. Pojasni, kakšno vlogo je imela trgovina z začimbami pri odločitvi Evropejcev, da poiščejo pomorsko pot v Azijo. Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Iskanje novih pomorskih poti sta spodbujali dve značilnosti novo porajajočega se obdobja: želja po pustolovščini in po spoznavanju sveta. Dolga potovanja po neznanih morjih so Evropejcem omogočili naprednejši navigacijski instrumenti in nove ladje, ki so se uveljavile v 15. stoletju. Astrolab (zvezdomer) je omogočal izračunavanje zemljepisne širine z merjenjem višine zvezd in kotnih razdalj med njimi. Sekstant je bil sestavljen iz majhnega teleskopa, ogledal in loka, na katerem so bile označene stopinje. Kompas je naprava, ki z magnetno iglo kaže smer proti severu. Portugalci so izdelali nov tip ladje karavelo; bila je hitra, vzdržljiva, lahko jo je bilo krmariti, plula je lahko proti vetru. Na morju je lahko ostala dlje časa, saj je zaradi večje nosilnosti lahko prevažala več zalog. Nove navigacijske naprave so omogočile izdelavo bolj natančnih zemljevidov imenovanih portulani. Le-ti so pomorščakom ponujali nove, boljše poznavanje obal in dežel. V spopadih so Evropejci arabske ladje premagali s topovi, ki so jih namestili na svoje ladje. Astrolab Sekstant Privlačnost oddaljenega sveta RP 8 SDZ 2017 notranjost 1 del.indd 9 9 09/06/17 12:17

4. Spodaj naštetim značilnostim pripiši, katero tehnično novost opisujejo. Natančneje so lahko določili položaj ladje na odprtem morju. Plovba je postala varnejša in hitrejša. Lažje so se držali začrtane smeri plovbe tudi v primeru, da zaradi oblakov niso mogli slediti soncu ali zvezdam. Imela je trikotna jadra in je lahko plula proti vetru. Natančneje so imeli izrisane obale, kar je bilo v veliko pomoč pomorščakom. 5. Ob sliki zapiši, kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje. Kompas Navigacijska naprava, ki prikazuje strani neba (sever, jug, vzhod, zahod). Najbolj razširjen je magnetni kompas, pri katerem se magnetna igla, ki jo privlači Zemljino magnetno polje, obrača proti severu. Magnetni kompas so izumili na Kitajskem v začetku 3. stoletja v času dinastije Han; uporabljali so ga kot pripomoček pri vedeževanju. Prvi zapisi o uporabi kompasa v Evropi in v arabskem svetu so se pojavili v zgodnjem 13. stoletju. 10