SUDAN, KHARTOUM avgust 2018 POROČILO ENOMESEČNE IFMSA KLINIČNE IZMENJAVE Ime, priimek, letnik: Katarina Zemljak, 6. letnik, mob.: 040 802 527, email: katarinazemljak@gmail.com Čas izmenjave: od 1.8. do 31.8.2018 SPLOŠNO: Država in kraj izmenjave Izmenjave potekajo v glavnem mestu Sudana, Khartoumu, ki pa je zelooo veliko in razdeljeno v tri večje dele, tako da je od tega na katero univerzo boste sprejeti, odvisno v katerem delu prestolnice se boste več ali manj zadrževali. Je izredno varno, kaotično (predvsem promet), vroče, umazano, ampak nasmehi, ogovarjanje in prijaznost domačinov hitro odvrnejo pozornost od lukenj na cesti in kupov smeti (pazi, nevarno). Je v istem časovnem pasu kot Ljubljana. Viza Za Sudan je potrebna viza. Ureja jo veleposlaništvo na Dunaju. Takoj, ko imate vse dokumente navedene na spletni strani http://sudanembassyvienna.at/visarequirements.html jih lahko pošljete po pošti na naveden naslov, v kuverto ne pozabit priložit 5eur za poštnino vračila potnega lista z vizo. Znani počasni, a zelo prijazni birokrati so se tudi tokrat potrudili da stereotip obvelja, tako da sem jih že zaradi previdnosti in načela rather safe than sorry klicala v tednu, ko sem application form poslala, da jih malo pozdravim in sproti opomnim na mojo prijavo. Kljub temu je kolegica, ki je vizo urejela osebno na Dunaju, ugotovila, da so mojo prijavo založili in nanjo pozabili. Ker sem jim na email nemudoma poslala podpisano pooblastilo, da lahko to zame uredi že na uradu prisotna prijateljica, so vizo uredili v enem dopoldnevu in še 5eur so mi vrnili. Viza velja 2 meseca od vstopa v državo, kjer se jo da v primeru podaljšanja obiska tudi podaljšati. Če imate čas, voljo in denar svetujem izlet na Dunaj, kjer vizo uredite osebno, sicer pa lahko to storite tudi po pošti, le z nekaj klici ali emaili poskrbite, da postopek steče. Cena vize je 70 eur + 5 eur poštnine (denar gre zraven v kuverto). Nasvet: prstne odtise, ki so zahtevani na application formu sem odtisnila kar sama doma s pomočjo blazinice za štampiljke.
Zdravje Pred vstopom v državo je obvezno cepljenje proti rumeni mrzlici, svetovano cepljenje proti hepa in tifusu. Vsa cepljenja sem opravila, preverjal ni nihče. Prav tako je v državi prisotna malarija, v glavnem mestu niti ne, ampak skoraj zagotovo boste odpotovali na kakšno medicinsko odpravo za en dan, kjer je možnost malarije velika. Priporočam antimalarike, čeprav jih nekateri kolegi iz drugih držav niso jemali. Malaron ali Lariam lahko dobite v Sloveniji na beli recept po posvetovanju v potovalni ambulanti, ceneje se jih lahko kupi v Italiji. Doksiciklin (kot vse ostale atb) se da kupit v katerikoli lekarni v Sudanu, za smešno nizko ceno (0,40 eur za 10 tbl). Drugih antimalarikov za profilaktično jemanje se v Sudanu ne dobi. Nujno je s seboj vzeti močne repelente proti komarjem, rajši dve flaški in kremo za zaščito pred soncem. Od skoraj dvajsetih študentov na izmenjavi driski ni ubežal nihče, priporočam kakšne rehidracijske praške ali elektrolite v obliki šumečih tablet, kaj močnejšega niti nismo rabili. Vodovodna voda ni pitna, flaširana je v vseh trgovinah in relativno poceni. Varnost Država nasploh in mesto Khartoum sta izredno varna. Žeparjev na ulicah ni, niti jaz niti moji kolegi nismo imeli niti ene slabe izkušnje. Kvečjemu nasprotno nekega večera sem pozabila mobitel v taksiju, ki se je ob treh ponoči pripeljal nazaj pred našo hišo, da mi ga je voznik lahko vrnil. Najbolj nevarna sta torej promet, ki terja nekaj iznajdljivosti pri prečkanju ceste in pa večerno-nočni obiskovalci, komarji. Denar Pozor! Zaradi mednarodnih sankcij tuje kreditne/bančne kartice v Sudanu ne delujejo. Vso gotovino morate imeti s sabo, ali v evrih ali v dolarjih. Valuta je zelo nestabilna in verjamem, da bo drugačna zate, ki to bereš in se bo spreminjala tudi v mesecu, ko boš v Sudanu. V uradnih menjalnicah je bil tečaj okoli 20 sudanskih funtov za 1 eur, na črnem trgu pa okoli 40 funtov za 1 eur. Denar so za nas menjali lokalni študentje, tako da s tem nismo imeli dela ali skrbi. Opozorila bi, da če boste imeli s seboj dolarske bankovce, da ti niso starejši od leta 2013, teh namreč ne sprejemajo. Nasploh se splača, da imate čim večje bankovce (za 50 ali 100 eur/dolar) saj zanje dobijo še boljši tečaj. Denar vam lahko nakažejo domači preko WesternUniona, ampak ko ga boste želeli dvignit na banki, ni nujno, da bodo fizično imeli dovolj denarja na voljo, da vam ga izplačajo.
Prevoz Letela sem s Turksih airlines iz Zagreba preko Istanbula v Khartoum, karto sem kupila nekje tri mesece pred izmenjavo preko spletne strani Turksih airlines in zanjo odštela 500eur. Prevoz z letališča v Khartoumu do nastanitve je urejen s strani lokalnih študentov, glede tega so zelo zanesljivi in točni tudi če morda prihajate sredi noči. Poskrbljeno je bilo tudi za prevoz do letališča ob koncu izmenjave. Glede prevoza nasploh se tam uporablja eno leto stara Uberju podobna aplikacija imenovana Tirhal, ki deluje odlično in ima vnaprej predpisane cene tako da do nesporazumov ne prihaja. Predlagam, da si jo naložite že pred odhodom, ker je app store zaradi mednarodnih sankcij blokiran in je download aplikacij nemogoč brez VPN številke. IZMENJAVA: Komunikacija pred izmenjavo Komunikacija je potekala preko aplikacije WhatsApp, številke kontaktnih oseb dobite že zelo zgodaj. Če jih ne bi že sama kontaktirala nekaj tednov pred odhodom, so nas tako ali tako dva tedna prej dodali v skupino vseh študentov na izmenjavi, kjer so nam bili na voljo za kakršna koli vprašanja. Odgovarjali so hitro in zelo prijazno. Sprejem s strani tujih študentov Sprejem s strani tujih študentov je bil izjemen. Nasploh so Sudanci znani po svoji ustrežljivosti in toplini in tudi nas so sprejeli odprtih rok in src. Od izstopa iz letala si pod njihovim okriljem in v mesecu in pol, ki sem ga preživela v Sudanu so nenehno skrbeli, da vse poteka gladko, da smo varni in predvsem, da se imamo fino. Še posebej spoštovanja vreden je bil trud, ki so ga vložili, da bi prevoz, nastanitev in delo v bolnici potekali gladko, kar je v državi, kjer birokracija in ležerno, brezčasno življenje potekata zelo po svoje, kar težko. Nastanitev Ker je bila skupina incoming študentov velika, so za nas najeli ogromno vilo, v kateri je živelo 16 študentov, spali smo v sobah za tri in eni za dva. Vsaka soba je imela klimo, svojo kopalnico in v celi hiši sta bili dve kuhinji, ki pa ju nismo preveč uporabljali zaradi dobre in poceni hrane na ulici ter pomanjkanja časa in previsokih temperatur za kuhanje. Sicer stanje hiš in apartmajev nasploh v Sudanu
ni takšno kot pri nas, nam pa ničesar ni manjkalo. Večkrat tedensko pride do nekaj urnih izpadov elektrike in vode (eden je bil dvodnevni) tako da priporočam naglavne svetilke in vlažilne robčke. Čistili smo sami, enkrat smo za generalno čiščenje najeli čistilko. Ker smo bili v hiši nastanjeni vsi študentje z vseh univerz in smo delali v različnih bolnicah, je prevoz do bolnice trajal med 10 min do najbljižje bolnice in 40 min do najbolj oddaljene. Prevoz je bil organiziran v obe smeri. Prehrana Hrana v Sudanu je izvrstna! In za naše razmere tudi zelo poceni. Je zelo podobna hrani ostalih arabskih držav falafel, tahini, tanki kruh, tabbuleh, ipd...z nekaj sudanskimi posebnostmi kot je foul, fižol v omaki, ki se mu lahko doda sir in se ga je v katerem koli delu dneva. Obrok za eno osebo stane prbl 1-2 eura, restavracije so dobro dostopne, tudi večina bolnic ponuja hrano v svoji bližini ali kar v operacijskem bloku. Meso je bolj redko na jedilniku domačinov, ker je drago, je pa v vseh restavracijah na meniju vsaj piščanec. En topel obrok na dan je bil zagotovljen z žepnino, ki je ustrezala višini enega obroka. Hrana je nasitna, za trenutke domotožja se da dobit tudi pico, ki pa je še posebej kolege iz Italije prisilila, da so hitro vzljubili lokalno hrano. Družabni program Družabni program je v mesecu avgustu, ko je v Sudanu največ tujih študentov, organiziran na nacionalni ravni, kar pomeni da smo združeni študentje večih univerz glavnega mesta. Dvakrat na teden smo imeli organizirano druženje (torek in vikend), ki je vključevalo skupne večerje, kajenje šiše, čaj ob Nilu, tradicionalni Sufi ples, ogled rokoborbe in tradicionalne sudanske poroke, obisk marketov in dva čudovita daljša izleta do Meroe piramid in»gore«jebel Barkal. Dve posebnosti socialnega programa naše izmenjave sta bili sobotna enodnevna medicinska odprava v oddaljeno vas brez zdravniške oskrbe in trodnevno bivanje pri družinah naših gostiteljev v času praznika Eid. Sicer pa se naše druženje ni omejevalo samo na predpisane dneve, še posebej proti koncu izmenjave, ko smo postali že pravi prijatelji, smo se videli vsak dan. Če je imel kdor koli od nas kakršen koli predlog ali željo glede socialnega programa, so ga z veseljem upoštevali. Sicer v Khartoumu ni veliko klasičnih turističnih atrakcij kot smo jih morda navajeni mi, je pa druženje s prijatelji v Sudanu izrednega pomena in tudi mi smo preživeli veliko časa skupaj ob šiši ali čaju in pogovoru. STROKOVNI DEL:
Opis zdravstva v državi: Včasih se zazdi, da zdravstveni sistem v držami sploh ne obstaja. V Sudanu se spopadajo z velikim begom možganov, večletnim nižanjem plač zdravnikov in pomanjkanjem osnovne opreme v bolnišnicah. Večina bolnišnic je javnih, kar pomeni, da je zdravljenje skoraj brezplačno (pacienti si sami priskrbijo osnovni material in zdravila), skoraj brezplačno pa za velik del prebivalstva še vedno pomeni težko dostopno, da o zasebnih bolnišnicah in dostopnosti niti ne govorimo. Oprema in prostori so v primerjavi z našimi očitno dotrajani in prepotrebni zamenjave, kjer pa prostori imajo opremo, pa je je premalo (en monitor vitalnih funkcij na veliki urgenci). Sterilnost je vprašljiva, če zmanjka lokalnega anestetika, ga pač ne uporabijo,...ob vsem tem, pa zelo izstopa znanje in veščine njihovih zdravnikov, presežki so opazni že pri študentih. So izjemno izurjeni v kliničnem pregledu, zanašajo se na svoje izkušnje in znanje, kar je nujno potrebno, saj v večini primerov preiskav za potrditev diagnoze ni. Stiska pacientov in osebja je velika in opazna. Na spremembe v bližnji prihodnosti pa se glede na trenutno politično stanje ne morejo zanašati. Študij medicine je podoben našemu, začnejo z osnovnimi predmeti predklinike in v višjih letnikih nadaljujejo s kliniko. Klinične vaje potekajo malo drugače, v obliki»rounds«, kjer se vsak dan zglasijo na drugem oddelku, v veliki skupini pregledajo paciente in poročajo ter diskutirajo z mentorjem. Študirajo v angleščini. Patologije so podobne kot pri nas, presenetila me je velika incidenca diabetesa, raka debelega črevesa pri mladih in vbodnih ran. Zelo zanimiva posebnost v Sudanu je micetom, kateremu je v Kartumu posvečen eden izmed redkih raziskovalnih centrov te bolezni na svetu in smo ga imeli priložnost tudi obiskati. Delo v bolnišnici Prakso sem opravljala na oddelku za kirurgijo v Soba teaching hospital skupaj s petimi kolegi z izmenjave. Naš delovni dan se je pričel ob 8.00 in končal ob 14.00. Zjutraj smo prišli v operacijski blok, kjer so tri večje operacijske sobe in ena manjša in se razporedili glede na seznam operacij in naša zanimanja. Asistirali nismo, tega študentje v Sudanu ne počnejo. Videli smo raznovrstne operacije s področja ginekologije, urologije, plastične kirurgije, otroške ortopedije, ORL in pa abdominalne krirurgije. Kirurgi vseh področij so se nam posvetili in nam večkrat že pred operacijo razložili o pacientu in posegu. Na voljo so nam bili za vsa vprašanja in nasploh so pustili vtis kot da radi prenašajo znanje na mlajše generacije. Tudi sestre in anesteziologi so nas hitro posvojili in z nami delili svoje izkušnje. Med operacijami večkrat zmanjka elektrike, v teh primerih je v sobi za počitek vedno na voljo čaj, v operacijskem bloku je tudi gospa, ki kuha odličen foul. Ob koncu izmenjave sem nekaj dni prakse opravila na urgenci bolnice Omdurman teaching hospital. Zaradi izredno velikega obrata pacientov,
pomanjkanja osebja in na trenutke prav kaotičnih razmer pa za razliko od prakse na kirurgiji tukaj študente hitro vpeljejo v vsakdanje delo. Opravila sem veliko šivanj ran, cepila proti tetanusu, vstavljala orotrahealne cevke, nadzorovala politravmatizirane paciente, jih spremljala na slikanje v sosednjo bolnico,...tudi tukaj je bilo osebje izredno prijazno in pripravljeno razlagati in učiti. Obe izkušnji sta bili izjemno zanimivi, poučni in sta bili definitivno highlight izmenjave. Vsi zdravniki govorijo angleško, ostalo osebje in pacienti pa zelo slabo ali nič, uradni jezik je arabščina. Na kirurgiji to sicer ni problem, drugje so se znašli s prevajanjem in znanjem nekaj osnovnih besed v arabščini. Mentorstvo Moj mentor je bil dr. Khalid, mladi specialist abdominalne kirurgije, ki je operariral dvakrat tedensko. Je splošno znan kot odličen mentor in učitelj in tudi nam je bil. Pred vsakim operativnim posegom nam je naročil, da si preberemo o bolezni in posegu z zapleti in patofiziologijo vred, prebrano smo nato skupaj predebatirali, med posegom pa je z razlago in vprašanji skrbel, da sledimo vsakemu koraku in razumemo kaj počne. Po posegu smo komentirali uspešnost in možne zaplete in nato ponovili rutino pred naslednjo operacijo. Čeprav nismo asistirali, nas je z razlago in vprašanji vpletel v svoje delo, se res potrudil z nami in nas veliko naučil. Mislim, da je bil to najboljši mentor na katerega sem naletela med študijem medicine. Tudi drugi študentje so imeli odlične mentorje, na praksi iz urgentne medicine pa jih ni, saj se zdravniki tam menjajo vsak dan. Pridobljeno znanje in izkušnje Naučila sem se ogromno, predvsem po zaslugi predanega mentorja in njegovih kolegov in mislim, da sem ravno zaradi tega v enem mesecu klinične izmenjave odnesla več kot če bi se za volontiranje odločila v Sloveniji. Predvsem z delom na urgenci sem pridobila tudi praktične izkušnje šivanja. Poleg medicinskega znanja ti takšna izkušnja v tujini da tudi ogromno življenjske širine, odpre marsikatero vprašanje medicinske etike in pripre vrata v svet kulture o kateri prej nisi vedel praktično ničesar. ZAKLJUČEK: Splošna ocena izmenjave Ta izmenjava je bila ena izmed lepših obdobij mojega življenja. Spoznala sem ogromno ljudi, novo kulturo, način življenja in ne nazadnje tudi dopolnila svoje medicinsko znanje.
Komu bi izmenjavo v tvojem mestu/državi priporočal? Priporočala bi jo vsem radovednežem, ki pa hkrati nimajo težav s prilagajanjem. Kljub vsemu lepemu, je življenje v Sudanu zelo drugačno, večkrat zaradi vročine, logistike, administracije in neobstoja časa tudi naporno. Nasvet, ki bi ga dala vsem, ki se razmišljate, da bi odšli na izmenjavo v Sudan je, da to storite. Če se boste odprli in prepustili čudovitim ljudem, ki čakajo na vas v tej državi, boste doživeli najlepše dni svojega študija. Potrebnik Absolutno sprej za komarje, krema za sončenje in pokrivalo. Dekleta smo imela s sabo rute, ki pa jih nismo potrebovale, saj se turistke ne rabijo pokrivat, so se pa večkrat izkazale za odlično zaščito pred soncem. Garderoba naj bo prilagojena kulturi ženske zakrita ramena in kolena, me smo večinoma nosile dolge hlače ali krila do tal in kratke rokave, fantom priporočam dolge hlače, domačini kratkih ne smejo nosit, turistom pa ne zamerijo tudi če jih. Adapter za angleške vtičnice. Hrana za National Food and Drink Party. Približna razdelitev stroškov 500eur letalska karta 70 eur viza 150 eur cepljenja in antimalariki 100 eur socialni program (dva izleta in tradicionalna obleka) 300 eur splošno hrana, prevozi po mestu, spominki Na splošno smo študentje zapravili med 250 400 eur na mesec izmenjave.
Nekaj foto utrinkov: Ambulanta enodnevne medicinske odprave.
Tradicionalni večer.
Kolibe v vasici, kjer smo preživeli dan z družino sudanskega študenta.
Odlična sudanska hrana! Na večerji pri prijatelju.
Za praznik Eid se meso zaklanih ovc razdeli med revne prebivalce oddaljenih vasi.
Peščena nevihta med obiskom največjega marketa v Omdurmanu.
Meroe piramide in prodajalci spominkov.
Promet, ki ga upočasnijo (a ne ustavijo) tedenske poplave po nekajurnem deževju.